181
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Velikega Varadina konec maja. Letina se nam kaže prav dobra. Sadja bo obilo; gosenc ni na nobenem drevesu zagledati; dobrotljiv dež je verte vsega tega mer-česa obvaroval, kteri bi bil sicer drevju grozno veliko nadlego delal, zakaj sila veliko je po sadju bilo gosenc zapre-denih, gospodarji so pa tukaj kakor pri nas zanikerni, da bi se sami ostudnim požrešnicam v bran stavili. Terta se tudi prav dobro obnaša, sleherna ima prav obilo grojzdičev zastavljenih; če nam Bog kake nesreče ne pošlje, se bo veliko sladke kapljice pridelalo. Kraj je tukaj prav nalaš za vino vstvarjen; ljudem se za dober pridelk na pol toliko ni treba truditi, kakor drugod; terti nič ne gnoje, tudi privezujejo jo le malokje. Tako vkobal obdelanih nogradov človek ne vidi kmali kakor tukaj; pa zemlja in kraj sta taka, da žlahne vina rastejo. Tertna bolezen se tukaj še nikoli ni prikazala, znabiti, da to kaj pomaga, ker so brajde redko nasajene. Nekteri gospodarji imajo nograde z žlah-nim drevjem nekoliko zasajene , kar se očem posebno prileze. V Velikem Varadinu se nogradški delavci ravno tako
182
najemajo, kakor v Ljubljani pred mostom ženjice; razun mo-tike tudi živeža navadno za celi teden seboj prineso. — Kar je mir oznanjen, je jela dragina odjenjevati, 1 kiblja pšenice (po naši meri 4 mernike) zdaj 6 fl. 24 kr. velja, pozimi je pa še 14 fl. veljala. In vendar mestni peki še ne pečejo dosti večjega kruha kakor popred !! Kdor se pa hoče domačih pekov ogibati, si pa tudi lahko pomaga, da si ob teržnih dnevih od kmetov kruha kupi. Teržni dan je vsaki teden dvakrat, v sredo in v petek; take dni cele voze kruha iz kmetov pripeljajo. Vsako sredo je tudi živinski sejm tukaj. Dete hembrej! si bo kdo mislil: Veliki Varadin mora vender le imenitno mesto biti, da vsaki teden živino na sejm priženejo! To bi bilo res prav dobro, ako bi se vsa ta živina za mesto poklala, pa za mesto se le slabeja pokupi, drugo pa judje na daljne kraje pošiljajo. Zatoraj je tudi funt lepšega govejega mesa po 11 kr. Judje so skor edini barantači tukaj; naj človek potrebuje karkoli hoče, mora kupiti od judov , ker druzega tergovca ni skoraj nobenega tukaj. Kerčmarji že sami več ne vedo, kako bi zamogli še večjo dobičkarijo uganjati; za košček mesa terjajo 12 kr., in iz enega funta lahko 3 ali 4 take kosčike narede; kosec navadnega kruha velja 2 kr., pa bi ga lahko za krajcar dajali; vina se pa v nobeni gostivnici samega na sebi ne dobo. Da pa je piva (61) tukaj slaba pa draga, ni čuda, ker se ljudje ne pečajo s hmeljevo rejo. Mislil sem, da tukaj ne bom kukovice slišal, ker ni nobenega loga blizo, pa sem jo vendar le slišal; ljuba tičica je prišla v nograde spomlad oznanovat. Tudi druge kriljate znanke so mi z ničnim petjem pripovedovale, da so svojemu Stvarniku za dobrotljivo ohranjenje iz serca hvaležne — vrabci, lastovke, škerjančiki, zagorjevčiki (rothe Nachtigal)— vsi, vsi Bogu hvalno pesem pojo. Skoda le, da jih tu malokdo posluša! Akoravno imajo Veliko-Varadinci krasne vinske gorice pred nosom, čepe vendar celi božji dan v zapertem zidovji.
Vraščan. Iz Siska   se    piše,   da je zdaj gotovo ,   da  se bo iz Zagreba v Sisek železnica napravila.
Iz Tersta 31. maja. Svitli nadvojvoda Joan so danes zjutraj Terst spet zapustili in se na Tiroljsko v Insbruk podali; njih gospa ostane v Terstu, dokler ne pridejo nadvojvoda spet tje nazaj.
v
Iz Železnikov 28. maja. — Lani ali predlanskem smo brali v ,,Novicah" v nekem dopisu iz Češkega, da imajo ondi v mnogih krajih nalašne hiše, kamor starši delavci podnevi svoje male otroke pošiljajo, kjer jih varuške varujejo čez dan. Pri nas bi bila pač taka hiša prav potrebna, da menda ne kmali kje tako. Koliko nesreč mili Bog tukaj res prav po očitnem čudežu obvaruje, zamore le tisti zapo-pasti, kdor vidi, kako otroci, navadno brez vseh varhov, vedno in vedno le krog vode skakljajo. V kratkem sta dva otroka cepnila v vodo, vendar k sreči so ju še živa rešili smertne nevarnosti. Naj povem še to: neka beračica, kije v tamni noči pretekli petek s svojim dve leti starim otrokom po kovačnicah beračila, je padla z malega mostka v vodo; v strahu spusti otroka iz naročja, in kmali potem so ga mertvega izlekli spod nekega kolesa. Čudno se bo morebiti zdelo bravcem, da pripovedujem od ponočnega berače-vanja,— al ponočni berači niso pri nas bela vrana. Kakor hitro namreč delavci v fužinah okoli polnoči delati pričnejo, že včasih mergoli vse polno beračev, kteri lazijo od kovač-nice do kovačnice in mnogokrat večje siromake za dar nad-ležujejo kakor so oni sami. Mnogokrat delavec medli lakote, berač pa že smerdi po žganji, kakor naj huja „šnops-apoteka". In naši ljudje nimajo toliko zavednosti, da bi take beraške mavhe brez dani pognali. Res je treba, da bi se takemu početju ostro stopalo na pete, — saj je očitno, da večina rokomavžarjev in beračev spada v versto lenuhov in potepuhov , kterem se delati gabi in ki v pravem pomenu besede kradejo božje dari. Res potreba je, da bi se oklicala
postava, ktera bi vsemu beračenju in vsem hudim nasledkom, ki izvirajo iz njega, v enem hipu spodbila noge. Vsaka soseska naj skerbi za svoje ljudi in noben berač se ne sme nikjer prikazati. To bo mahoma pomagalo do korena, zakaj soseska pozna svoje ljudi, in takiy ki so za delo vsi pripravni, pa sedaj raji nosijo beraško mavho po svetu, se bojo vpregli v delo; dela se nikjer ne manjka; kdor pa delati noče, dokler more, naj pa tudi ne je; za malo množico tacih pa, ki res niso za nobeno delo in za noben zaslužek, bo že skerbela soseska. In vsega zla, ki ga prizadeva beračunstvo , bi bilo tako v kratkem konec.                                                               J. Levičnik.