Poštnina plačana v gotovini iUistRovAn dtiužinsKi tebniK 'izhA)A v četrtek________________________ III. leto V Ljubljani, 5. leb/uarja 1931 Ž*ev. 6 Ženska #2 ^A! Aliji Ma ka ga ]»• p gledala s svojimi skriviu slniuii očmi in ) obegaila z l>loin ra repu skozi /,.nnr. v. no okno (Iv noveli „ Mrtva m* vesla “na slianeh M2 HI) N c vem, ali nuj l)i ji /.umeril >di ne*. Zaradi kui’ se mi je zadnjič /godilo. Sedim z gospodično v kavarni. I.epa je in interesantna. Sedim torej tam in neprestano me izprašuje. Zdaj o literaturi, /daj o umetnosti, zdaj o bogvečem. Povedal sem že, da je bila lepa. Prav lepa celo. Lepe črne oči je imela, dražesten nosek, da bi |i ga človek kar odgriznil, in črn klobuček čez oči. listne seveda z rdečilom namazane in lica napudrana, toda tega smo danes že navajeni. Na tihem naj povem, da sem bil v njo malce zaljubljen. Ne vem prav, o čem sva govorila. Aha: C) slikarjih, o Rafaelu. Ona me vpraša: „Kuj je prav za pra\ tui njem. na njegovih slikah, da jih tako sin\e nedosežne umetnine?'.' „lvuj je na njih? Poglejte, gospodična, te slike. Suj ste že kdaj videli katero. Opazili ste tisli mir m milino, ki veje iz vsake črte." ..Da. du." je pritrdila. Takoj sem opazil, da nekaj ni \ redu. Njene' misli niso bile pri Rafaelovih slikah, biti so morale pri meni. Sedela sva drug zraven drugega in opazil sem, du leze čedalje bliže k meni. Kaj naj to bo? Toda nisem se dal zmotiti. Vidite, gospodična, tak je površen vtis, ki ga dobite, če opazujete te slike samo mimogrede, brez globljih misli. Nekaj mehkega... C'e pa se vživite vanje, če zaživi v duši vsaka j oteza slikarjevega čopiča, če zadiha vsak odtenek barve, ki ga je nanesel umetnik, če vam postane slika nekaj več, če zaživi s vas. tedaj ... tedaj veste, da je la slika umetnina. Juz. na primer..." Vlahoma sem prestal. Zlezla je bila čisto blizu k meni. in njen dih mi je božal obraz, in vonj njenega parfemu me je opajal. Slutil tem, (la mora nekaj priti in... skoraj sem se bul. Po njenih očeh sem to slutil, po njenih pogledih, ki so me božali in se niso mogli odtrgati z mojega obrazu. I)a, po njenih očeh. Toda premagal sem se in govoril dalje, čeprav zmedeno: „Jaz, na primer... ko sem bil v Parizu, sem zmeraj tičal v Louvreu. Tam je nnjvečja zbirka umetnin lin svetu ... Kakor svetišče se mi je zdelo in prod nekaterimi slikami sem stal ure in ure, in kadar sem šel skozi dvorane, se mi je zdelo, da vse žive, da vse dihajo..." Tedaj me je nenadoma prijela za roko. Drhtela je. Tako milo nuje pogledala, da me je spreletelo. In nagnila se je čisto k meni in mi dahnila na uho: „Dajte, povejte, recite vendar... Kateri zdravnik vam je tako imenitno popravil zobe? Ves čas jih že gledani." Ali naj ji zamerim? B.S. R. KRONIKA TE DMA Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija se še zmeraj mudita v Zagrebu. Pretekli teden sta delala izlete po zagrebški okolici in po Zagrebu samem. Povsod jima je ljudstvo delalo veličastne ovacije. Nj. Vel. kralj je o priliki obiska odlikoval zagrebškega nadškofa dr. Bauerja z našim najvišjim odlikovanjem. redom Karadjordjeve zvezde 1. stopnje. Zaradi bivanja N j. Vel. kralja v Zagrebu se je preselilo tja tudi več ministrov in poslanikov. Nj. Vis. prestolonaslednik Peter in njegova dva bratca so prišli na Bled in ostanejo tam delj časa. V soboto je bil promoviran za častnega doktorja ljubljanske univerze predsednik češkoslovaške republike T. G. Masnrvk. Prosvetni minister je dovolil otvoritev netili novih nemških paralelk na slovenskih šolah. Naš praški poslanik g. dr. Albert Krainer je bil v svečani avdijenci sprejet pri predsedniku češkoslovaške republike, kjer ie predal svoje poverilnice. Potem je obiskal tudi zunanjega ministra dr. Beneša. V kratkem dobimo nove 1000 dinarske bankovce. V nedeljo zvečer sta se peljala skozi Liubljauo znana filmska igralca Willy Fritsch in Lilian Har-vey. šla sta v Zagreb, k jer ostaneta nekaj dni. V Beogradu bodo zgradili 12 novih pravoslavnih cerkva. V nedeljo so bile banovinske prvenstvene tekme v smuških skokih. Zmagal te mladi nadarjeni skakalec Bogo Šramel, ki je dvakrat skočil brez padca po 29 metrov daleč. Neznani zlikovci so vlomili v slovenjgraško župnišče in odnesli okrog 10.000 dinarjev. Do zdaj jih še niso dobili. Na ljubljanski postaji so zaple-uiil 9 vagonov vina. ker mu je bila dodana šmarnica. V petek je ogromen plaz zasul pri Črni ?0 metrov na dolgo cesto, ki drži iz Kamnika v Gornjigrad. Nova francoska vlada, ki jo je sestavil Laval. je dobila v zbornicah že dvakrat veliko zaupnico. Praška podružnica ugledne nemške oglasne in reklamne družbe .,Rudolf Mosse" je te dni proslavila 60 letnico svojega obstoja. Letalec Lundborg. ki je pred leti rešil generala Nobila, je padel z letalom na tla in se pri tem smrtno ponesrečil. V četrtek izvolijo v Parizu ..Miss Evropo". Vseh šestnajst lepotic iz tekmujočih evropskih držav je že tam zbrano. Mrtva Napisala Marija Razvaline gradu so stale v mraku pred nami — le nekaj ostankov zidov, ovitih z bršljanom in v senci prastarih platan. Vitičaste rože so se vile oh njih. se plazile čez jarke in zapirale votle oči zijajočih oken s svojimi krvavo obrobljenimi prsti. I n, ob pokojno tekoči, s topoli obrasli Marni so divjale groze revolucije, tu je ponosni grad našel smrt v plamenih, njegov rod pa izkrvavel pod sekiro giljotine. Več ko petdeset let so stale razvaline gole in zapuščene in kazale solncu svoje nago pogorišče, dokler jih ni obrasel usmiljeni bršljan in jih ogrnil vase, da so spet postale lepe. Ljudstvo se jih je izprva ogibalo, daleč v krogu je hodilo mimo njih. Ko pa so se pokazale v svojem zelenem oblačilu in je bohotno grmovje in rastlin je na vrtu, ki ga niso več krotile škarje, vzkipelo v prečudno pravljično deželo — takrat so se tjakaj jeli zatekati zaljubljenci, da skrijejo svoje poljube pred svetom v senco magnolij, in otroci so se igrali v tisovi seči in lovorovem grmičju. Neko popoldne je ženito-vanjska družba napravila izlet v grajske razvaline. Mladi Bolgarski poslanik na našem dvoru Vakarevski je bil na lastno prošnjo odpoklican. V Albaniji so imeli močan potres. ki je napravil dosti škode in zahteval tudi človeške žrtve. Gandi je izjavil, da je pripravljen skleniti sporazum z Anglijo. Poljska vlada ie najela v Franciji posojilo I milijardo frankov. šahovski dvoboj med Indijcem Sultan-knuom in mojstrom Tartako-vrom, se ie končni z zmago Indijca v razmerju 6 in pol proti ? in pol. V VVIiite Havenu na Angleškem (ie nastala velika rudniška nesreča. Mrtvili je 28 rudarjev, še dosti več pa hudo ranjenih. Madžarski zunanji minister grof Bethlen je bil pretekli teden na nevesta I.uiza Beekcrjeva parčki so st' lovili v parku in se skrivali med razpadlimi ruševinami. Sedemnajst letna dražestna nevesta je bila najveselejša med vsemi. Vselej iznova je nagajivo pobegnila pred st režečimi rokami koprnečega mladega ženina, n jeno belo oblačilo je plaj)olalo zdaj tu zdaj tam, in njegove ustnice in njegova ljubezen so jo morale vedno iznova iskati. Potlej pa je ni več našel — predobro se mu je bila skrila. Tisoč najlepših besed je klical za njo — klical in vpil — nema tišina mu je bila odgovor. Napočil je mrak in neveste ni bilo nikjer. Nihče je ni videl, ne v razvalinah, ne na cesti — nikjer ni bilo sledu o njej. Čudna groza je prevzela vse. Gost je in prijatelji so pomagali iskati, klicali so jo. prisluškovali, kričali — nič! Spustili so pse, da preiščejo razvaline, prinesli so lestve in plamenice — nič — nič — ne sledu, ne glasu, ne odgovora. Tedne in tedne so obupno iskali v razvalinah, toda njih strašna, molčeča skrivnost je ostala nerešena. Mlada nevesta je bila izginila. In tako so minevali meseci in leta. Ženin je vzel dingo Dunaju, kjer je podpisal pogodbo z Avstrijo. V Predealu v Romuniji se je vršila tekma smučarjev. Naši tekmovalci so ostali na četrtem mestu. Albanski kralj Ahmed Zogu se mudi na Dunaju. V Tokiju je divjal velik požar, ki je uničil del mesta. V Ameriki imajo 'že f> milijonov brezposelnih. Mehika odpravi vojno mornarico. Bolgarski vojni minister Bakar-džijev je nepričakovano odstopil. Njegov naslednik je general Kisjov. Iz Bolgarije poročajo, da bo tamkaj najbrž postavljena vlada generalov. V Dohrudži in južni Besarabiji divjajo budi snežni viharji. R3 dekle, postal je oče in ded in je n mrl in so ga pozabili, kakor pozabijo ljudje vse. kar živi ... # lil spet je od takrat minilo |>ol stoletja, in novemu rodu so pripovedovali kakor pravljico o čudnem nestanku lepe mlade neveste in o nerešeni skrivuostni zagonetki. bil pa je nekdo, mlad študent. ki mu (a skrivnost ni dala miru. Njegova romantična priroda ga je neprestano gnala k starim razvalinam, njegov praktični duli pa je iskal sredstev in potov, tla reši to zagonetko. In ker je bil motit 'ren mlati mož, se je lotil raziskave gradu z vso strategijo: v starih letopisih in načrtih je stikal za tlorisom gradu. tla bi zasledil njega skrivnost. Njegov namen je bil odkrili listo usodno mesto, kjer je bila nesrečna deklica izginila. Tetine in tedne je proučeval dan za dnem razvaline in iskal v njih skrivne lopui-nice. Zaman. Toda potem — neko jutro — premišljevnje je stal in se naslanjal na slop v zidu — ko slop zdajci popusti in se zavrti — skrivna vrata se pokažejo in študent je mahoma v sobi z marmornimi stenami, z mizami in knjigami, ki jih ogenj ni ugonobil. Mehka zelena svetloba je prihajala skozi majhno zamreženo pol odprto okno visoko gori v zidu. ki je držalo tlo malone popolnoma zaraslega in pozabljenega trdnjavskega jarka. Za mizo pa. sredi sobo na visokem naslanjaču je st' tlela postava: v beli poročni obleki iz skrepenele svile in z ovenelimi cveti v temnih laseh je sedela voilooka postava, ki je čudno strmela vanj. Groza jo stresla mladeniča, zazeblo ga jo po hrbtu, hkrati pa ga je prijela bolestna radovednost. grenko zadoščenje, tki je naposled vendarle prišel skrivnosti tlo dna — stopil je proti sedeči postavi — tedaj pa so težka vrata treščila za njim — bil je ujet. Vrata se od znotraj niso (hihi odpreti — ključ so bili vzeli graščaki s seboj v smrt — mogočno in breznadno je grad stisnil vase svoj plen. Isti slučajni pritisk na skrivno vzmet ga je bil kakor svoje dni ono nesrečno nevesto privedel semkaj in ga uklonil za zmerom. Študenta ji' stresla mrzla groza ob misli na njegovo mlatlo življenje in ob pogledu na srepečo mumijo pred njegovimi očmi. Ali bo tudi on kakor ona ostal ujet. tla umre počasne strašne smrti, da pričaka umirajo od žeje in lakote konca kakor nekoč ona? Bil je sicer mlad Filozof, (oda ta misel ga je vendarle podrla. In mrtva nevesta — kakšen je bil njen konec? Počasi je stopil proti sedeči postavi. Bilo mu je. kakor da je zdaj njegova in 011 n ion. kakor tla je nanj čakala. Njene mrtve oči kakor da v bolesti strme vanj in ga nemo pozdravljajo. Ob prepihu n iegovih kretenj je vztrepetal prah okoli nje. Tedaj je videl, da je ona le še fantom prahu, ki st' mora sesesti pri prvem dotiku. Nii hrastovi mizi so bile vrezane črke. Pisala it' bila — z nohti je bila v grebla strašno povest svojeaa trpljenja in nesreče v trdi hrastov les. Svoje nade na rešitev in svoj obup. Svoj poslednji pozdrav zaročencu, sreči — življenju — in potom se je trudna od lakote in že it' spustila na stol za mizo. tako kakor na i ro nekoč dobe. in vdano in liho It' počakala na smrt. Tiiko veličastno je bil v n re j razvit čut za lepoto, da ie tako umrla, kakor ie hotela, da jo dobe — kakor lep. zamrl sen. N ione roke so št' krčevito stiskale robec, s katerim si ie bila v cerkvi otrla solze srečne neveste, in ki so ga potem napojile grenke solze nesreče Bil it' žt' dobro suh ta robec. kakor vroča, tonla mladostna kri v njenih žilah. ,,Roman“ stanc I mesec S Din, / leta 2(1 Din, pol leta 40 Din, vse leto 80 Din. Račun pošt. hr. v Ljubljani št. IS.>9"?. Dopisi: „Roman“, Ljubljana. Breg 10. — Naročnina za inozemstvo (vse leto): v Avstriji 14 šilingov, Nemčiji 9 mark, Franciji SO frankov, na Čehoslovaškem ?0 kron, v Italiji 40 lir, Belgiji 14 belg, Angliji 9 šilingov, Holandiji 5 goldinarjev, Egiptu pol funta. Severni Ameriki 2 dolarja. Za ostalo inozemstvo vscletno 120 Din v valuti dotične države, pol leta pa 60 Din. Posamezne številke: v Jugoslaviji po 2 Din, v Italiji pa po 80 stotink. Srce je vzkipelo mladeniču v boli in nesreči in ljubezni, kakor tla bi bil on sam ženin te mrtve deklice. Kakor da mora poslej ostati pri njej. u jet od n jenega tihega čara. V bolestnih in čudnih mislih je stal tam in bral v muki vrezane črke mrtve neveste, Čilal jih je vedno iznova. kakor da bi bile vse te ljubavne besede namenjene 11 j e 111 u , in iz oči so se 11111 ulile solze. Takrat pa je začul na oknu prav tih. komaj slišen šum. Presenečen je pogledal. Ali je vendarle še kako bitje, ki pozna pot sem? Bila je gibka črna mačka, ki jo tipala s tačicami okoli robu okna. kakor tla pozna pot. Stisnila je svoje mehko ielo v ozko odprtino in zdrsnila liho, z žametastimi kretnjami v sobo, prat tiho, kakor tki se boji. thi ne zmoti svoje mrtve prijateljice. lii nema. demonska žival tedaj pozna skrivnost gradu, ki so jo ljudje že sto let zaman iskali!? Študentu st' je skrčilo srce. kiia rešitev — e 11 a rešitev jo še bila! Takrat pa ga je mačka uzrla. zapihala je. ga pogledala z zlobnimi zelenimi očmi. kakor da se srdi. ker jo nekdo moti v njenem kraljestvu, kjer je bila edina vladarica in že je hotela pobegniti, k sreči pa je študent imel pri sebi št' od zajtrka nekaj klobase. V strahu, da 11111 mačka ne pobegne, jo je začel vabiti in se ji skušal prihlinili. V vročični naglici je brž vrgel na kos papirja, ki ga je iztrgal iz svoje beležnice, na-čri skritega vhoda in popisal nevarnost, v kateri se nahaja. Potlej je zvil papir in ga privezal mački na rep. Mačka se mu je dala gladiti, nato ga je čudno skrivnostno pogledala s svojimi nedoumnimi očmi in pobegnila. V trepetajoči grozi je čakal in čakal. Pred večerom ga pačili liče ne pogreši, si je rekel, in zdaj je bilo šele zgodaj zjutraj. 1 oda prišla je noč, sove in urhi so jeli skovikati. 011 pa je bil še vedno sam s tiho mrtvo deklico, sam z nevesto, ki je sedela, kakor da je čakala nanj in hoče zdaj z njim svatovati. I11 čim bolj so padalc sence, tem živejši mu je jed postajati njen pošastni obraz. Zdelo se mu je, kakor da govore njena posušena usta vse tiste besede, ki so jih njeni nohti vgrebli v mizo, kakor da njen tihi glas ponavlja besede. ki jih odnaša veter, ki šepeče v gostih divjih ovijalkah pred oknom. Študent je legel na tla. da bi zaspal, mrtva nevesta pa se je tiho smehljala in ga gledala potlej je vstala, prestopila in se pritisnila k njemu, in mahoma je vedel, da je bil o n njen mrtvi ženin, ki je nanj čakala, in ki mora zdaj z n jo svatovati — — in ona ga je objela in ga poljubila z mrtvimi ustnicami.-------- Ko se je zbudil iz težkega sna. je mrtva nevesta nemo in mirno sedela. Sanje so ga preslepile, domišljija mu je prepletla sen in spomin — — bilo je jasno jutro, more je bilo konec. Ker je bil moderen, pameten mladenič, vendar ne sme izgubiti glave — in res je začul stopinje in klici so prihajali do njega, medlo in zmedeno, se mu je zdelo. Ali prihaja odrešenje? O. ne — njegovo poslanstvo se je izgubilo — iskali so ga. pa ne tu! Vpil je in besnel, a nihče ga ni čul. in bilo mu je, kakor da se 11111 smeh- lja mrtva nevesta, kakor da 111 n hoče reči: „Le vpij! Tako sem tudi jaz vpila — tisočkrat vpila — vse zaman!" Kaj zdaj? Ali se mačka povrne? Ali pa jo je preplašil, n jo. edino, ki je vedela za skrivno sobo? Prišla je. Čeprav divjejša, manj pristopna njegovim vabam — pa se je vendarle sprijaznila z ostanki klobase, ki si jih je odtrgal od ust — in v drugo je šlo poslanstvo z n jo. To pot pa ji je privezal okoli vratu trak iz obleke mrtve neveste in nekaj ovenelih cvetov njenega poročnega venca, da bodo ljudje postali pozorni na žival. In tako je šla črna mačka v tem čudnem nakitu slavnostno. pošastno in smešno hkrati čez razpadle ruševine. Ljudje so jo videli, razumeli so. pri jeli so mačko, našli pismo. iskali in odkrili skrivno vzmet — in soba je odprla svoja usodna vrata. In ko so vrata odprli na stežaj in jih dobro podprli in je zapihal sveži zračni tok. se je zazdelo, kakor da se je mrtva senca na stolu prav malo zganila, potem pa se je sesedla — kupček prahu med belimi cunjami. In študent je stopil iz smrtnih senc v življenje. In je pohitel, da objame in poljubi svoje živeče dekle, da pozabi pri n jej na poročni poljub mrtve neveste .. . S t i- i c hiti 11 n v I n k Narisano v eni sapi Tvegaj! Napisal Safcd Modri Videl sem nekoč nogometno tekmo, in sem videl, kako dobivajo nekateri igrači s pametjo, dingi pa s smelostjo. I11 mož, ki sem zraven njega sedel, je bil ves nor od .občudovanja onih. ki so pametno čakali, da jim je prišla žoga pred noge, med tem ko sem bil jaz jako za to. da občudujem one. ki so nekaj tvegali. Moj prijatelj je rekel: ..Ali zmerom s takimi držiš? Ali zmerom zapravljaš svoje odobravanji' za ljudi, ki delajo na slepo, ki izzivajo usodo? Ali ni bolje biti oprezen?" In jaz sem odgovoril: „Ni-hčo ni še dobil igre samo s tem. da je oprezno igral!'* On je rekel: ..Meni je zanesi j ivost važnejša." In jaz sem rekel: ,,/elo nezanesljiv je ta svet, v katerem živimo. I11 je sploh nevarno živeti in mnogo varneje biti mrtev. Jako nespametno je in neprevidno oženiti se. Jako nezanesl jivo je ostajati doma. zakaj veliko število nesreč se zgodi doma. Kopalnica, na primer je nemara najnevarnejša soba v vsej hiši. Na stotine ljudi je smuknilo v kopalno kad in so si izpahnili nogo, in mnogo ljudi se je v kopalnici oparilo ali pa jih je kap zadela. Takoj za avtomobilom je kopalna kad morda najnevarnejše orožje civilizacije. A vendar sc kopljem vsako soboto zvečer in časih še večkrat. Ne svetujem ljudem živeti nevarno življenje. Samo da druge možnosti življenja ne vidim kakor nevarno — in jaz hočem živeti!“ On je rekel: ..Kako daleč hočeš še razvi jati to misel ?“ In jaz sem rekel: ,.To vobče ni moja misel. Podedoval sem jo od velikega Tvegalca, ki je takole nekako rekel: Kdor hoče svoje življenje ohraniti, ga izgubi, in kdor hoče svoje življen je izgubiti, ga dobi. Nevarno je živel ta Tvegalec. pa prav zato je prinesel svetu od rešen je.“ u-mcmk V' H( na z mladcšljir. Ta roman je začel izhajati v 42. številki lanskega letnika „Romana“. Današnje nadaljevanje je šestnajsto. Novi naročniki naj izrečno zahtevajo še prejšnja. ..Tak pridi že vendar, lob!" zavrnjeni v smrtnem strahu, (■uteč. kako se kamen maje pod vsakim Jobovim trzajem. ..Bog, usmili se moje duše!’' krikne nesrečni Job iz teme, .,() joj. deska se izmika!” Začujem divje otepanje in že mislim, da je strmoglavil v prepad. Toda njegova roka, ki je v strahu zamahnila v zrak. prime za mojo in jaz potegnem z vso silo, kar ,mi je je naklonila Previdnost, in v svoje veliko veselje začutim Jobovo sopenje kraj sebe. Deska pa zdrsne in pade v brezno. ..Joj!" zakričim. ,.kako pridemo nazaj?" „Ne vem!" odgovori Leon iz teme. ,.Vesel sem, da smo vobče še tu." Aješa me pokliče. Splazim se k njej in ona mi da roko. XI DUH ŽIVLJENJA Storim, kakor mi zapove. V strahu in trepetu začutim, kako me vede on robu skale. Stopim z nogo naprej, pa začutim, da sem stopil v prazno — „Padel bom!" kriknem. „Ne boš, samo meni se za- upaj!" odgovori Aješa. ..Spusti se!" Začutim. kako zdrsnem korak, dva ob pečini, nato pa mi zmanjka tal pod nogami. Po bliskovo me preleti misel: izgubljen sem! Pa ne: nisem še misli domislil do konca, ko začutim trdna tla pod nogami. Veter je kakor bi odrezal prestal. Ko sem še hvalil Boga za rešitev. nekaj zasumi v zraku in že je pri meni Leon, ki se je prav tako spustil v globino. ..Nu. stari!" vzklikne, ..ali si ti? St var postaja zanimiva, kaj ne?" Prav takrat se s strašnim krikom zavali na naju Job in naju oba podre. Ko smo se vsi trije spravljali na noge, se mahoma pojavi med nami Aješa, ki nama veli, naj prižgeva svetiljke. Ob svitu svetiljke se razgledamo, kje smo. Bili smo v nekaki skalnati sobi. ki je merila kukih deset čevljev počez; vsi trije smo bili mrliško bledi od groze, le Ona je bila mirna. „Tako,“ reče Ona, „vsi smo lepo zdravi in celi. Že sem se bala. da se skala ne prevaga in nas ne strmoglavi v brezdanji prepad. Ker pa je tale —“ in pokaže na Joba, ki je sedel na tleh in si z rdečo rutico otiral znojno čelo — „ker pa je tale ... po pravici so ga imenovali ,Praše1, ker je res neumen ko prase. .. izgubil desko, nam ne bo lahko vrniti se čez prepad. Zato bom morala odkriti drugo pot." Po kratkem premoru se obrne k meni. ..Ali bi verjel. llolly, da si je tole gnezdo nekoč izbral neki človek za svoje vsakdanje bivališče in tu preživel več let? Samo vsakih dvanajst dni je zapustil to bivališče, da je šel po hrano, vodo in olje, kar so mu ljudje v obilici prinašali in polagali kot žrtev ob vhod v rov, skozi katerega smo Začudeno se spogledamo. Ona pa takoj spet povzame. ..In vendar je bilo tako. Temu človeku je bilo ime Noot. Bil je samotar in moder tnož in je poznal skrivnosti prirode; on je tudi odkril ogenj, ki vam ga hočem pokazati. Ta ogenj je.kri in življenje prirode. Kdor sč v njem okoplje, bo živel tako dolgo kakor priroda. Toda Noot tega znanja ni maral zase izkoristiti. .Iludo je človeku živeti,’ je rekel, ker se rodi, da umre.' Zato svoje skrivnosti nikomur ni razodeval in zato je tudi prišel sem, da živi tu, kamor mora priti vsak. kdor išče Življenje. Ko sem prvič prišla v te kraje, sem čula o tem modrijanu in sem ga čakala, ko je nekega dne šel po živež. In sem šla za njim, čeprav me je bilo hudo strah prepada. Očarala sem ga s svojo lepoto in svojim duhom in premotila s svojim jezikom, da me je naposled vzel s seboj in mi povedal o ognju in njegovi skrivnosti. Ni pa mi dovolil, da bi se okopala v njem. Tako sem se vrnila domov, še prej pa sem se od njega naučila vsega, kar je vedel o čudežnem Duhu sveta; lega pa ni Dno malo, zakaj mož je bil stav in moder. In potem st' je zgodilo, da sem. te nekaj cim nato srečala, kalikrat. Prišel si bil z lepo Egipčanko Amenarto. lakral sem prvič in poslednjič spoznala, kaj je ljubezen: in domislila sem se, da bi s teboj prišla sem in sprejela dar Življenja zate in zase... In tako sva prišiti sem z ono Egipčanko, ki naju ni pustila samih. Toda stari i\oot je bil že mrtev, tanile je ležal," in pokaže z roko nedaleč od nas. „ I oda gotovo je že davno razpadel v prali." Sežem z roko po tleli v prali; mahoma pa začutim nekaj trdega. Bil je človeški zob. Pokažem ga Aješi. „Njegov bo," prikima takoj Ona. „Vidiš, to je ostalo od Noota 111 vse njegove modrosti — samo škrbast zob! I'a vendar je ta mož imel v svojih rokah Življenje, in le zaradi svoje vesti ni maral zanj. Torej, ni bil še dolgo mrtev, ko smo prišli tja, kamor vas hočem zdaj odvesti, /brala sem vse svoje sile in stopila v plamen: listi trenutek sem začutila, kako polje po mojih žilah življenje, ki ga vi ne boste nikoli spoznali, če ne pojdete v ogenj. Prišla sem iz njega večno mlada in lepa nad vsako pričakovanje. Potem pa sem iztegnila roke p roti tebi, Kalikrat, in se ti ponudila, sebe, nesmrtno nevesto — ti pa si mi obrnil hrbet in si se vrgel Amenarti za vrat. To me je tako razsrdilo, da sem pograbila tvojo sulico in te z njo prebodla. Zaječal si in mi pal pred noge... in rtev! A ko si bil mrtev, sem se razjokala, da nisem mogla tudi sama umreti. Plakala sem na kraju Življenja, plakala, da bi mi srce moralo počiti, če bi bila umrljiva kakor drugi ljudje. Ona pa, črnooka Egipčanka, me je klela in klicala vse svoje bogove name. Jaz pa — jaz takrat nisem nanjo niti mislila, kaj šele, da bi ji hotela storiti kaj zlega. Tako sva te potem obe odnesle od tod. Pozneje, sem jo poslala čez močvirje domov; zdi se, da je ostala pri življenju in rodila sina in zapisala ta dogodek. ki si ga potem li bral, li, njen mož, ki boš vrnjen meni, njeni tekmici in ubijalki. To je vsa povest, dragi kalikrat. vsa resnična, od začetka do konca. A preden pojdeva v Življenje, mi povej, .dragi: ali me ljubiš od srca in ali mi oprostiš? Glej, Kali-krat: storila sem mnogo slabega, Morda j o bilo slabo tudi to, da sem pred dvema dnevoma ubila deklico, ki le je ljubila. I)a, grešila sem, loda grešila iz ljubezni. Pa vendar znam ločiti dobro od slabega. Tvoja ljubezen, Kalikrat, mi bo rešiteljica. Zato me primi za roko in snemi brez strahu z mojega obraza kopreno, poglej mi v oči in reci: Oprostim ti iz vsega srca, zakaj ljubim te!" Aješa utihne, njen nežni glas pa je še vedno trepetal v zraku. Njen glas — spomnim se. da mi je bil še dražji od njenih besed. Tudi Leona je presunil. Do tistega trenutka je bil očaran od nje zoper svojo voljo, kakor ptica, ki jo kača premami. Zdaj pa je vse to minilo in vedel je, da zares ljubi to izredno bitje, kakor sem ga, žal. ljubil tudi jaz. Solze so zalile njegov obraz, ko je pristopil k njej in ji odgrnil kopreno. Potlej jo je prijel za roko in ji globoko pogledal v oči: vsak i>an! vriLvsAX.li: Odgovori na DO. strani 1. Koliko stane 1 gram radija? 2. Kdo je odkril Japonsko? ■>. Kako je bilo ime Mohamedovi žen i ? 4. Kateri modrijan je bil na j bogatejši? 5. Katera dežela daje največ zlata? (>. Kateri ameriški predsednik je imel očeta, ki je kubal milo? 7. Do katere globine uspevajo rastline v morju? ..Aješa," je rekel na glas, ,,ljubim le iz vsega srca, in kolikor more človek odpustili, li odpustim Uslanino simi. Vse drugo meni ni mar. Vem le to, da le ljubim, kakor nisem še nikoli ljubil, in da li ohranim zvestobo do konca živi j en j a." „A zdaj," odgovori Aješa s ponosno ponižnostjo, „zdaj ko govori moj gospodar tako kraljevski in me lako obilno na-graja, Uidi jaz ne smem ostati za njim. Glej!" In ga prime za roko in si jo dene na svojo lepo glavo; nato pa se spusti na koleno. „Glej! V znak svoje pod-ložnosti se priklanjam pred leboj. gospodarjem svojim. Glej!" S temi besedami ga poljubi na ustnice. „V znamenje, da sem ti žena. poljubljam listnice svojemu gospodarju, (dej!" In položi svojo roko na njegovo srce. ./l ako mi greha, s katerim sem si' pregrešila, tako mi brezkončnih stoletij čakanja, ko sem objokovala svoj greh, tako mi velike ljubezni, s katero te ljubim, in tako mi Duha... Večnega Duha, ki prihaja od njega vse življenje' in ki se vanj vse življenje vrača — kolnem se... Kolnem se ti v tem prvem najsvetejšem trenutku svojega ženstva, da hočem opustiti zlo in ljubiti samo dobro. Kolnem se li, da se bom vedno prepuščala tebi na ravni poli dolžnosti. Kolnem se ti, da le bom ljubila in spoštovala, Kalikrat, kolnem se ti... toda kaj naj se li kolnem, ko so vse to samo besede! Toda prepričal se boš, da govori Aješa resnico .. . Tako, vidiš, sem prisegla, li, UoIIy, pa si bil priča moji prisegi. Tu sva se poročila, mož moj, sredi teme. ki nama je poročna postelja; poročila sva se do konca vseh svetov. Najina poročna prisega je zapisana na krilih vetra, ki jo odnese pod nebo in povsod, povsod okoli sveta. Glej, še enkrat sem te poljubila. In s tem poljubom li tla jem oblast nad morjem in kopnim, nad kmetom v koci in vladarjem v palači, nad .mesti in vsemi, ki so v njih. Kamorkoli solnee pošilja svoje žarke in kjerkoli se samotne vode zrcalijo v mesečini, kjerkoli gromovi grme in kjer se nebeška mavrica vzpenja pod nebo — od snežnega severu pa do solnčnega juga: povsod bo segala tvoja moč in ivoja oblast bo nad vsemi . . . Evo, taka je moč ljubezni in to je poročni dar, ki ti ga dam, Kalikrat, ljubimec moj in moj gospodar ... Jako, in zdaj je vse storjeno. Povedala sem. kar sem hotela povedati. Zdaj pa itlimo od tod, da se zgodi kakor treba . . S temi besedami prime svetiljko in stopi proti onemu delu sobe, ki je bil pokrit s premičnim kamenom. lam se ustavi. Mi stopimo za njo in zagledamo v zidu stopnice. Aje-ša * se začne spuščati po teh stopnicah, mi pa za njo. Dolgo smo tako liodili, morda kake pol ure, dokler nismo prišli do nekega hodnika, ki pa se je kmalu razširil v veliko votlino, ki ji nismo videli ne svoda ne sten. Samo po tem smo vedeli, da je votlina, ker so naše stopinje odmevale, zrak pa je bil težak in zatohel. Sredi vseobče tišine smo tako neka j minut stopali dal je kakor izgubl jene duše v hadskih globinah, Aješa pred nami pa je plapolala kakor bela pošast. Mahoma pa se je votlina spet pretvorila v hodnik. ki se je izlival v drugo, manjšo votlino. V tej votlini smo jasno videli svod in ka-menite zidove. In najnazadnje smo prišli iz te votline v tretji hodnik, v katerega se je kradel slab koma j zaznaven pramen svetlobe. Aješa vzdihne, ko zagleda ta svetlobni pramen, dobro sem cul. „Prav,“ reče. .,Pripravite se, da pojdete v notranjost zemlje, kjer se začne življenje, ki ga žive ljudje in živali, vsako steblo in vsak cvet. A ješa gre hitro naprej, mi pa za njo, kakor hitro moremo, srca. pa so nam polna strahu in radovednosti. Kaj se nam obeta!' Svetloba postaja vse jačja. Zdaj smo na koncu hodnika in tedaj — o! /.agiedamo se v tretji votlini, dolgi kakih petdeset čevljev, prav toliko visoki, široki pa trideset čevljev. i\a tleh je bil bel pesek, stene pa so bile gladke. Votlina ni bila temna kakor prejšnje, nego jo je obsevala neka rožnata svetloba, ki je tako lepe še nisem videl. Se smo vsi začudeni stali in gledali predse, vprašujoč se, od kod ta rožnata svetloba, ko se zgodi nekaj veličastnega, a hkrati tudi groznega. Na nam nasprotnem Koncu votline je nekaj plamtelo in prasketalo, da smo se vsi stresli. Job pa je od strahu celo pal na kolena... In tedaj prasne v zrak strašen ognjen oblak ali stolp v barvah, kakor mavrica, svetal pu kakor blisk. Malo časa, morda kakih štirideset sekund je plamenel in grmel ta stolp, počasi se vrteč v krogu, potlej pa je st rašnega ropota polagoma ne-stalo. Ostala je samo rožnata svetloba, ki smo jo bili najprej zagledali. „Pridite! Pridite!" zavpije zmagoslavno Aješa. „Glejte, tu je vir in srce Življenja, kakršno polje v prsih velikega sveta. Poglejte snov, ki iz nje vsa živa bitja črpajo svojo moč; to je svetli Duh naše zemlje, brez katerega ona ne bi mogla živeti, nego bi se morala ohladiti in umreti kakor se je ohladil in umrl mesec. Pridite in okopajte se v živem plamenu!" Šli smo za njo skozi rožnato svetlobo čez vso votlino, dokler se ne ustavimo ravno pred krajem, kjer je utripal veliki plamen, ki je vstajal in padal. In tu, na tem koncu votline se spogledamo in se nasme- jemo drug drugemu v lahkosti svojih src in božanski opojnosti svojih čutil. C elo Job. ki ga že teden dni nisem videl smejati se. se zda j smeje. Bilo mi je takrat, kakor da bi mogel mahoma govoriti deset jezikov, v stihih največjih pesnikov: kakor da so se spone mojega mesa raztrgale in dale duhu, da zleti do svoje nebeške domovine. In potem se iznenada, ko sem št' užival v razkošni moči svojega novega bitja, začuje iz daljave strašen trušč, ki postaja vse jačji in jačji. In ta hrup prihaja čedalje bliže, in z njim tudi mnogobarvni svetli oblak. Nekaj časa stoji pred nami. nato pa se polagoma zavrti okoli se be in v istem hrupu spet izgine, ne vem kam. Ta pogled nas tako prestraši. da popadamo vsi na obraze, razen Aješe, ki je stala pokonci in iztezala roke proti pla menu. In ko plamen spet izgine, izpregovori Aješa: „Napočil je, Kalikrat, veliki čas! Ko se plamen novič vrne, moraš stopiti vanj. Najprej vrzi s sebe obleko, ker bi jo ogenj sežgal, čeprav tebi ne bo škodil. V ognju moraš ostati tako dolgo, dokler ti čutila vzdrže. Kadar te pa plamen objame, ga moraš vsesavati vase, da ti pride vse do dna srca in da ne izgubiš niti najman jšega dela n jegove moči. Ali me razumeš, Kalikrat ?“ ..Razumem. Aješa," odgovori Leon. „Toda, čeprav nisem strahopetec, se vendar bojim besnega ognja. Kako naj vem, da me ne ugonobi in potem ne izgubim sebe in tebe!’ Nu, vseeno hočem poskusiti," doda nato. Aješa se za trenutek zamisli, nato pa reče: „Ne čudim se, da se bojiš. Povej mi torej, Kalikrat: če vidiš mene, kako stojim v plamenu in pridem iz njega nepoškodovana, ali potem pojdeš vanj?" V prašanje „Kaj imata skupnega baletka in žaba?" „?“ „Obe imata gole noge, skačeta in se bojita štorklje." Za vsak slučaj. Milko in Milka so bili na obisku pri stari mami. Ko sta zvečer molila, je Milko dodal z gromkim glasom: „Potem, dragi Bogec, mi pošlji za moj rojstni dan, ki ga imam po jutrišnjem, lepega velikega konja in debelo knjigo s slikami!" „Zakaj tako vpiješ?" povpraša Milka. ,.Bog vendar ni gluh." ..Bog že ne, ampak stara milina." Koseski Četrtošolci dobe novega profesorja. Čisto plešastega. Ko pride prvo uro v razred in odloži za katedrom klobuk, vzklikne Janez Butala v zadnji klopi s Koseskim: ..Kaj bliska se v dalji?..." Profesor stopi brez besed dol k njemu in mu potrka po glavi. In nadaljuje s Koseskim: kaj votlo doni?" Knjigovodstvo ..Kako sc počutiš v zakonu?" ..Slabo! Nikar me ne vprašuj." „Jaz sem pa mislil, da si napravil do' to kupčijo." ..Slabo, za doto so me priznali, za ženo pa obremenili." Pri zdravniku ,,Svetoval bi vam. da sc časi h okopljete." „Saj se kopljem vsak dan." ..Potejn pa ne pozabite menjati vode." Nagrobni napisi V Parizu na montmartrskem pokopališču imajo nagrobni kamen s temile napisi: Tukaj počiva Katarina, prva žena Jeana Millerja. Tukaj počiva Marija, druga žena Jeana Millerja. Tukaj počiva Ana, tretja žena Jeana Millerja. Tukaj počiva Magdalena, četrta žena Jeane Millerja. In čisto spodaj je napisano /. majhnimi črkami: Tukaj končno počiva v miru Jean Miller. Parki za zaljubljence Uprava velikih parkov okoli Kapitola v Washingtonu je izdala odlok, ki dovoljuje poslej te parke tudi zaljubljencem, ki ,.ljubimkajo v okviru spodobnosti". Policija je dobila navodila, naj pusti pri miru parčke, ki se v parkih nežno iz-prehajajo z roko v roki ali pa „si odkrivajo ljubezen". l)o zdaj namreč tudi to ni bilo dovoljeno v teh parkih. Pa to ni šala. Vendar smo to kratko vest rajši zabeležili v tejle rubriki kakor pa v tedenski kroniki. ker se nam zdi. da vendarle semkaj bolj spada . .. Skrbno „Zakaj pa spi vaš Nejček na tako visoki postelji?" „l)a slišiva, kdaj se zvrne na tla. Veste, midva z možem imava strašno trdno spanje!" Nemogoče Neka debela dama komaj zleze skozi vrata \ trgovino: „Rada bi videla kopalno obleko, ki bi mi se podala." Trgovec jo premeri od vrha do do tal in reče: „Jaz tudi!" V šoli Učitelj: Kateri čas je to, če rečem ,vidim*? Učenec (molči). Učitelj: ,.No, kdaj vidiš osla, če rečeš: .Vidim osla?' Učenec: „Zdaj!“ Vse v eni osebi. Oče pokliče malega Rudija \ sobo in mu reče: „Dragi Rudi, zdaj si že dosti velik, da ti povem tole: božička ni. ker sem to jaz. Miklavža tudi ne, ker sem jaz Miklavž." Pa se oglasi Rudi: „(), očka, saj že dobro vem. Tudi to veni, da si ti štorklja." Prvo znamenje starosti Vprašali so starega gospoda, ki je bil v mladih letih velik don Jnan. kdaj je prvič opazil, da ni več mlad. Z nasmehom je odgovoril duhoviti starec: ..To jo bilo takrat, ko sem moral sam pri sebi dognati, da nima misel, hoditi z lepim, mladini ženskim bitjem celo uro v nalivu brez dežnika po samotnem izprehodu, zaini- ničesar več mikavnega!" Dobro ve! Učitelj: „Kdo je bila Mojzesova mati?" Vse tiho. Končno dvigne roko mali Janezek. Učitelj: „Vidite, fantje! Mali Janezek vaš je spet dal v koš. No, kdo je bila Mojzesova mati?" Janezek: ..Faraonova liči." Učitelj: „Ne, to pa ne bo prav. Ona ni bila njegova mati. Ona ga je samo potegnila iz vode." Janezek (sc zasmeje): ..Mislite?1 Če hoče kdo preveč vedeti... Poglavar nekega mesta v Ori-jentu je poslal guvernerju na njegova vprašanja o razmerah v mestu tele odgovore: Vprašanje: Koliko ljudi umre v mestu na vsakih 1000? Odgovor: V mojem mestu morajo vsi umreti po Alahovi volji; nekateri umro stari, nekateri pa mladi. Vprašanje: Koliko otrok se rodi na leto? Odgovor: Ne vemo; to lahko samo Alah pove. Vprašanje: Kako je s pitno vodo? Ali je dobra? Odgovor: Od pamtiveka ni še nihče umrl od žeje. Vprašanje: Kakšne so splošne zdravstvene razmere v mestu? Odgovor: Odkar nani je Alah poslal Mohameda, svojega preroka, da očisti svet z ognjeni in mečem, sc je že marsikaj popravilo. Zdaj pa, jagnje z zapada, dovolj teh vprašanj, ki ne koristijo ne tebi ne nikomur drugemu. JUlFJMtfr Drugi del OČETOV GREH Tn roman .je začel izhajali v 40. številki lanskega letnika »Romana". l)anašn.,e nadaljevanje je devetnajsto. Novi naročniki naj zahtevajo še prejšnja. I udi Helena se je instinktivno ustavila. Takrat pa se je Pavel s silo osvestil. In skoro hladnokrven je bil njegov glas, ko jo je \ lindno. Čeprav tiho ogovoril: ..Oprostite, gospa, mojo vsiljivost. Gotovo ste že opazili. da vas zasledujem. Dajte, da vam povem — v vsej naglici. da vas ne vznemirim, da vam prihranim tudi najmanjši nemir: nekaj velikega me je napotilo k temu ravnanju. Drugače se ne bi bil upal stopiti tako-le pred ' ..Ne razumem, kaj želite." ga je prekinila Helena, ki so ji njegove besede vrnile pamet. ..Ne poznam vas, še nikoli vas nisem videla! Zato ne vem. zakaj me ogovarjate." ..Zagotavljam vas. madame — dovolite, ali ne čutite, da je moje občutje do vas —“ ,.Oprostite, gospod..." ga je zavrnila Helena, v kateri se je še s poslednjo močjo oglašal napuli. ..Dovolite, gospa!" je zdaj s trdnim, čeprav žalostnim glasom povzel mladi oficir. ..Zakaj se me bojite? Ali mislite. da bom izrabil, kar vem? Ali imate vzroka dvomiti o poštenosti mojega očeta in mene? O, gotovo veste, da ena sama naša beseda —“ Helena se ni mogla več premagati. Vsa njena hladnost in oholost mahoma kakor da je padla z nje, in izpregovo-rilo je srce. ..Pavel!" je šepnila. .‘.Mati — mati moja!" je zajecljal sin. „Ti — da. sin moj!" je vzkliknila Forgesova žena. In vsa predana, čuvstvom, ne vedoč. kaj počne, je razprostrla roke in ga pritisnila na srce. „Mati, mati moja!" je zaminiral Pavel z mokrimi očmi. ..Vse življenje sem mislil nate, ne da bi te bil poznal. Tako dolgo sem te ljubil — toliko let sem žaloval nad teboj, ker sem mislil, da si mrtva." S pobešenimi očmi vpraša zdaj ona tiho in z zastajajočim glasom: „ln on... moj mož... ali še živi?" „Da, še ...“ „Kje je zdaj?" ..V Parizu. Skupaj živiva." „(), kako me mora sov ražili!" zamrmra Helena. ..Pomiluje te — v njem ni sovraštva," reče obotavljaje se Pavel. ,,AIi večkrat o meni govorita?" .,(). dostikrat." Mučen molk nastane. „Učil te je, da ine zaničuješ, kaj ne?" povzame nato ona. „Ne; narobe, rekel mi je samo, da si mrtva, da si utonila na morju. Ni mi prepovedal, da bi se te spominjal in da bi žaloval za teboj." Te besede so jo silno ganile. ..Nikoli mi ne odpusti!" reče nato. „0, Pavel, prej ko še nisi nič vedel, prej si me ljubil, zdaj pa, ko vse veš, ali mi boš odpustil in me ne boš preziral?" „Mati!“ zaječi mladi mož s solzami v očeh. Tudi njo je posilil jok. V njeni duši se je zgodil velik preobrat. Doslej ni še nikoli pomislila na vso velikost dejanja, ki ga je storila takrat, ko je zapustila svojega moža. Zdaj pa ji je bilo kakor da so se ji odprle oči. Srečanje s sinom, ki ga že več ko dvajset let ni videla — to srečanje jo je presunilo do dna duše. Pavel je prvi izpregovoril. „Ne smeva dolgo tu ostati, mati," je rekel s skrbjo v besedah. ..Utegnilo bi biti nevarno zate, če bi te videl kateri tvojih znancev. Ločiti se morava." ..Prav imaš," mu je pritrdila mati. „Toda zdaj ko sem le našla, ne maram več živeti, ne da bi se časih videla. Kdaj bi se lahko sestala?" ..Če hočeš, mati, tako kakor danes — pazil bom. kdaj se odpraviš z doma." „Ne, ne!" je odkimala Helena. ..Ali pa — če ti smem predlagati: dobijva se na mojem stanovanju!" ..To bi bilo nevarno." je pomislila mati. ..Preblizu je moji hiši, ljudje bi naju videli in si svoje mislili, če bi zahajala k tebi." „Ne mislim stanovanja nasproti Forgesovi palači," je odgovoril Pavel. „To sobo sem si najel samo zato, da sem tebe videl. Imam še svojo prejšnjo sobo, ki jo lahko še danes vzamem." „Da — tam bi bila na varnem! Tja lahko pridem, kadar hočem. Tam se nama tudi ni Dobre novele so redke in se težko dohe. ..Romun" jim ho poslej posvečal večjo skrb. Cenjene bralce vljudno opozarjamo na današnjo novelo Mrtva nevesta ki jo prinašamo na straneh 82.—84, treba bati nikakih zvedavih jJOfi,ledo\ !" „Že kar jutri so preselim nazaj!" je ognjevito vzkliknil mladi oficir. ..In po jutrišnjem upam. da te že lahko obiščem.“ ..Torej do svidenja!“ je veselo vzkliknil sin. ..Do svidenja, Pavel!” je šepnila mati. Š tiri n a j s t o p o g I a v j e GOBRI ANDOV SUM Stari Gobriand kar ni mogel verjeti, ko 11111 je Levigier povedal, da se dvoboj med Gastonom Forgesom in mladim oficirjem ni vršil. Vprašal je starega Levigiera. kako se mu je posrečilo dvoboj preprečiti, toda starec je trdovratno molčal. ■ ,,Govoril sc-m z gospodom Gastonom Forgesom,*’ je samo re kel. ..in sem mil dopovedal, da je dvoboj nezmisel. Prav tako sem spravil k pameti svojega sina." Fo je bilo vrse, kar je mogel Gobriand spravili iz njega. Starcu se je stvar zdela čudila. Začel je premišljati. ..Kako to? Gaston in Pavel sc prej nista poznala — vse do tistega večera pred nameravanim dvobojem sla bila drug drugemu (ujca. Takrat pa . . . Gobriand se je spomnil. kako neverjetno sla si bila podobna. „Pa vendar ne -?*' Pohabljencu se je slemnilo pred očmi od teli drznili domnev. Če sta si dva moža lako sl rašno podobna kakor Pavel in Gaston. je na dlani domneva, da sla si brata! In če sta si krvna brala, potem je tak-islo logičen sklep, da morala imeli skupnega očeta ali pa skupno mater. Forges ne bo oče obeh — zakaj bi potem Levigier imel Pavia pri sebi? Isto velja za Levigiera. Torej ostane le še skupna mati — „Forgesova‘žena je Pavlova mati!” Kakor blisk se je Gobriandu posvetilo. ,.ln če je ona mati mladega oficirja, to pomeni (ker je stari Levigier njegov oče), da se Forgesova Vaša in naša /olju je, Levigier opo-tekel nazaj. i\i mogel premagati vzklika, ki sc mu je zoper njegovo voljo iztrgal iz stisnjenega grla. In la vzklik, ki je udaril na Gobriandova ušesa. je bil: „Moja žena!" Bila je Helena lH orgesova. Gobrianda je skoro vrglo na tla. „Njegova žena! Forge-sova žena je L e v i g i t' r o v a žena!" je mrmral ves trepetajoč. ,,Ali je to mogoče!' Aii sem prav čul?“ Helena je bila bleda in pol-mrtva od strahu; še bolj se je skl j učila na stolu in pobesila glavo. Mi imela moči. da bi zinila besedico. Levigier je stopil pred njo in prekrižal roke. ..Počakajmo!" si je zdaj rekel Gobriand. ..Tu se mi obeta še lep prizorček!" »Vi pri meni, madame?" je povzel Levigier, ko se je osvestil od prvega presenečenja. »Razumeli boste, da me vaš obisk nemalo čudi; zakaj pet in dvajset let sem mislil, da me ne marate več videti." „Gospod!" je zajecljala skrušena žena. »Dovolite,“ jo je prekinil. ..Zapustili ste me, kar je bilo z vašega stališča čisto prav, zakaj bil sem siromak in sem moral s svojim zaslužkom skopariti. če sem hotel zrediti najinega Pavla. Vam pa to ni bilo po godu — vam se je hotelo zabav, plesov in gledališča! Ha, lm!" Porogljivo se je zasmejal. ..Da, zato ste šli od mene. In potem sva bila mrtva drug za drugega in jaz se ne bi več menil za vas, verjemite mi — da ni prišel ta slučaj z dvobojem med mojim sinom in ...“ I lelena je zaihtela. ..Jokate se?“ se je zasmejal 011. ..Bog. zakaj neki? Ali vas je morda vaš dozdevni mož gospod h orges de Montlore nagnal ?“ Ona mu ni odgovorila. ,,Morila vas je užalilo, da se vašega poseta nisem več nadejal? kako dolgo veste, da sem se živ? Vaše materinsko srce ni čutilo nikakih skrbi zastran Pavla. A vendar mu zato nisem sejal v srce sovraštva do vas, narobe: rekel sem mu, da ste že davno, davno umrli. I oda Bog je hotel, da siromak vse izve — in zdaj ve vse!" „Da," je zaihtela, „011 vse ve! Pa vendar me ljubi — odpustil mi je!" »Pavel?" je z začudenjem vzkliknil Levigier. „Vi nesrečnica ste govorili z njun?" „Da, videla sem ga in govorila z njim. Poiskal me je in jaz sem zaslutila, da je moj sin. In odkar lo vem, sem vsa nesrečna in blažena hkrati!" Levigier je namršil čelo. Njegov obraz je postal trd ko kamen. Kakor bi se bil zbal, tla 11111 ne bi ta ženska ukrala srca njegovega sinu. »Kje sta se dobila?11 je vprašal kratko. „Iskal me je," je odgovorila Helena. »Kamorkoli sem šla. povsod je bil 011 za menoj, kamorkoli sem se peljala, povsod sem ga srečala. Ali sem 11111 smela odreči prošnjo, ki sem 11111 jo brala v očeh?" Mučen molk je nastal med njima. Levigier je hladno gledal svojo ženo. Čeprav je bila Helena v tistih letih, ko se ženske le nerade spominjajo svojih prejšnjih čarov, je bila vendarle še jako lepa. I11 Levigier je zagledal na njej. ki jo je nekoč tako vroče ljubil, spet tiste line črte, tisto prosojno polt. svetle oči in elegantno vitko postavo. Piuli ona ga je opazovala. Kako se je izpremenil, je bila prva njena misel. Kako se je postaral! Njegovo čelo je bilo plešasto, le na sencih je imel dva bela šopa las — njegov obraz je bil naguban in posiliva sk ul j učena. ..Mislil sem. upal sem. da vas nikoli več ne vidim!" je iz-pregovoril Levigier. ..Zakaj ste prišli? Zakaj mi spet prinašate nemir v življenje? Ali sem vam jaz kdaj kalil pokoj? Zakaj ste prišli?" Helena je postajala od minute do minute bledejša. I11 ko je Levigier ponovil vprašanje, je s krikom vstala. »Kaj me mar niste v i poklicali ?“ »Jaz cla sem vas poklical? j a z ? Me razumem vas!" »Poslali ste mi brzojavko, v kateri ste zahtevali nocoj ob devetih sestanek pri vas, s pripombo. da utegne priti do velike nesreče, ako ne pridem." Levigier se je udaril z roko po čelu. »Norčevati se hočete iz mene!" je zaškrtal. »jaz vam nisem nič brzojavil! Niti v sanjali mi kaj takega ne bi prišlo na um!“ »Evo brzojavke — preberite jo sami!” je odgovorila Helena in mu pomolila brzojavko. Levigier jo je naglo preletel in sc zdrznil. »Kaj je to? Kaj naj to pomeni? Kdo je podpisal moje ime?“ je zavpil ves ogorčen, »Tak brzojavka ni vaša?" se je začudila Helena. »Kolnem se vam," je odgovoril in vzdignil roko kakor za prisego. »Kolnem se vam. da vam tega jaz nisem brzojavil. Mikoli mi ni prišla misei ali želja, da bi vas še kedaj videl — verjemite mi!" »A kdo bi potem mogel biti?“ »Nimam pojma!" »Nemara Pavel?" je menila I lelena. »S kakšnim namenom neki?” je oporekel Levigier. »Potem Hama je pa nekdo nastavil past!" je šepnila Helena. ..Samo kdo bi lo utegnil biti? In kateremu od naju je bila ta past namenjena?“ ..Meni ne — jaz nisem nikomur v življenju zlega storil." je odvrnil Levigier. ..Sicer pa: kdo me pozna? Pri vas je lo drugače. Vi zavzemate zelo ugledno mesto v pariški družbi, vaš mož je slaven politik. zato imata sovražnike ali vsaj zavislnike. Poglejte med svojimi znanci: nemara je med njimi kateri, ki hi vam rad škodoval!" Helena ni odgovorila. Zdajci pa se je spomnila Golni-ancla. Stari pohabljenec je bil neizprosen sovražnik njenega moža — ali je nemara on —? Od koga drugega naj bi neki izvirala ta brzojavka, če ne od njega? Toda senatorjeva ljubimka ni mogla vedeti, da se Levi-gier in Ciobriand poznata, in zato ni Levigieru priznala svoje sumnje. Tudi ni vedela, da stanuje pohabljenec v tej hiši. Gobriand je bil med tem čisto tiho, da ga ne bi kdo cul. zaprl okno. Preveč važna je bila. skrivnost, ki jo je pravkar zvedel, da bi jo smel tvegati. Zakaj če ga Forgesova dozdevna žena zagleda pri oknu — ali ne izgubi potem (a skrivnost zanj vsako vrednost? I nko pa si sme obetati od nje največje nade. Ali mar nima zdaj v roki skrivnosti, ki bi pomenila, samo če hoče, pogin in smrt njegovega smrtnega sovražnika Forgesa? ..Inko. prijatelj,“ je zamrmral in obraz st' mu je spačil od mržnje, ..zdaj te imam!“ l\i več mislil na l.evigiera. ne na Pavla, tudi ne na to. na kak način je prišel do te skrivnosti. ki je pripadala samo dvema človekoma. Ni mislil na Gastona, ki bi ga razkritje očetove sramote spravilo v obup. ne na Julijo, ki ne bi prenesla Gastonove nesreče. Mislil je samo na svoje maščevanje. Forgesa hoče videti ponižnega, majhnega in na kolenih pred seboj. O. kolikrat si je želel tega pogleda! Če bi mu zdaj kdo dal na izbero premoženje. po katerem je hromile!, ali izpolnitev te osvete. )i imetje zavrgel in s('g('l po maščevanju------------- V tem se je bila Helena obrnila k vratom. Levigier st' it- vt's onemogel spustil na stol in ni videl, kdaj je njegova žena odšla. Starec je bil preveč razburjen. da bi šel spat. Sedel je v temi k odprtemu oknu in tli v je misli so mu švigale po gla\ i. kdo je mogel biti tisti, ki je brzojavil Heleni? In zakaj ? Tudi njemu je kilo na umu samo eno ime: .Gobriand. To je bil edini človek, o katerem je vedel, da bi si utegnil obetati od tega korist; zakaj pohabljenec je na smrt sovražil I leleninega moža Forgesa. — Morda je prišel na sled njegovi skrivnosti in se je hotel s tem, da je pripravil ta sestanek. prepričati, ali je njegova domneva prava? Staremu možu je v glavi vse brnelo: primaknil je še bliže stol k oknu in se zagledal v jasno nebo. Če je Gobriand dotični. si je rekel, mu mora njegovo namero preprečili, ako noče priklicati nesreče na svojega sina. Še tlolgo je tisto noč Levigier bedel in strmel v nebo. In ko se je naposled le spravil k počitku, so zvezde na nebu že bledele. Vc Heleni ni dosti manjkalo, da se ni onesvestila, ko se je poslovila otl svojega moža. — Morala se je prijeti za ograjo stopnic, da se,ni opotekla. ..Kaj pripravlja Gobriand?” se je neprestano vpraševala, gredoč počasi proti domu. In potem se ji je pojavilo drugo vprašanje: ali naj Forgesu kaj pove o nocojšnjem sestanku? ioda ko je bila doma, ni imela poguma za to. Poznala je Forgesa, vedela je, da je nagle jeze: njegov srd bi bil strašen. In niti izgovora nima: vsega je sama kriva. Če ne bi bila šla k Levigieru... In gotovo ne bi bila šla, če ne bi bila spoznala sina Pavla in se zbala zanj. O. zakaj je človek tako mehak! I lelena se ni zavedala, da je s temi besedami v drugo zatajila svo jega sina Pavla . . . Prišedši domov se je zaklenila v svojo sobo. Vso noč je prebila v solzah. Pet 11 a j s t o poglavje bit KZ USMILJENJA A ni bila samo Helena, ki je (o noč prebila brez spanja. I udi Levigier, kakor vemo, tlolgo ni šel spet, tudi 011 ni našel pokoja. Neprestano je moral misliti na svojo ženo. Kti se je Gobriand zbudil, je videl Levigieru, ki se je pripravljal v pisarno. Kako iiled je bil nesrečnež! Kako sključeno je hodil! Gobriand se ni upal odpreti okna in mu zaklicati jutranji pozdrav, kakor je to storil vsako jutro. Sram ga je bilo. ker se 11111 je na dnu srcu porajal kes nad dejanjem, ki ga je zagrešil nad tem nedolžnim človekom. Ali ni zlorabil Levigierovegu imena? Ali ni bil vzrok njegove tuge, ki mu jo je čital na obrazu? Ali ni s tem, kar je pripravljal zoper Forgesa, zadel tudi starega siromaka ? Če je bil kdo užaljen, če je bila komu storjena krivica, ali ni bil to prej Levigier kakor Gobriand? Levigier, prevarani mož — ali ni bil 011 bolj obžalovanja vreden kakor sturi pohabljenec? Ali ni bilo Levigierovo življenje po Forgesovi in Helenini krivdi huje prizadeto kakor Gobri-andovo? Skrivnost, ki jo je zdaj hotel izrabiti, ne bi s strupeno puščico zadela samo Forgesa in njegove ljubice. Zadela bi tudi Gastona in njegovo sestro. Ali je imel pravico poslužiti se tega orožja, samo zato da zadosti svojemu čislo osebnemu maščevanju? l ake misli so se mu porajale ta trenutek, doda naj s"o bile te misli še tako tehtne in resne in naj so ga zadele še tako globoko, njegovega sklepa niso omajale. Stresel se je, kakor da hoče te misli pregnati. kakor da hoče udušiti glas svoje notranjosti. „Ne,“ je vzkliknil. „Forges mora dobiti plačilo!" Tisti dan je prišlo v ulico Poissonniers drobno pisemce na Levigierov naslov. Pismo jo l>ilo od I Iclchc in se je IJikole {>'lasilo: Včeraj vam nisem mogla povedati, koga sumim, da je pisec brzojavke, ki me je pozvala k vam — nisem se upala izdali vam svojega suma. Danes ga ne morem več zamolčali. ker slutim veliko nesrečo. če ne izpregovoi im — grozno nesrečo, ki ne bo ugonobila samo listili. katere vi pozna le. nego bo prizadela tudi vašo čast in porušila vaš mir. Drijatelj. ki je poslal brzojavko. stanuje blizu vas. v isti hiši v istem nadstropju kakor vi. Zanesite se. da dobro vem: poizvedela sem temel jito, preden sem to napisala. To je vaš sosed (lobriand — nihče drugi ni kakor on. Predolgo bi trajalo. če bi vam hotefa pripovedovati. zakaj sovraži mojega moža in mene. Na j vam zadošča. da veste, odkod nevarnost prihaja.“ To je l.evigiera še bolj pre-i reslo. ..Res je." si je rekel. ..Na to bi bil lahko že davno pomislil. Ali mi ni Gobriand že na jman j dva jsetkrat rekel, da živi samo še eni nadi, samo še misli po maščevanju nad For-gesom? Ali mar ne dolži starega Forgesa, da ga je osleparil za dediščino? Ali ni bil For-ges kriv. da so Julijo prijeli? Samo kako je neki mogel pogoditi. da poznam Heleno? Naj že bo kakor hoče: on to ve. skrivnost je v n jegovih rokah in s tem ima hkrati v roki strašno orožje, o katerem je tako dolgo sanjal. Kaj naj storim? Ali naj z njim govorim? Pa kaj naj mu rečem? Ne verjamem. da bi se dal pregovoriti!" Take in podobne misli so prešinjale starega gospoda. In ko je napočil večer in je vedel. da dobi Gobrianda doma. je potrkal na njegova vrata. Pri tem ni imel ničesar določnega v mislih: v njem je bila samo neizvestna namera preveriti se. ali namerava Gobriand res izvesti svoj napad na starega Forgesa. Stari pohabljenec mu je sam odprl v rata. ..Pozdrav ljeni, gospod Lev igier." ga je prijazno pozdravil. ..kar naprej!" Došlec je stopil v sobo in še preden je sedel na ponujeni mu stol. je rekel: ..Ni prav. gospod Gobriand, kar pripravljate!" Gobriand je pogledal go-sla od strani in se napravil začudenega. ..Kaj neki. gospod Lev igier kaj pravite, da ni prav?" ..Niste* pošteno ravnali." ..Še enkrat, gospod Levi-gier." so je Gobriand še vedno delal nevednega. ..zakaj ti očitki?" ..Nikar ne tajite — odveč bi bilo. Vem. da ste izrabili moje ime in poslali brzojavko gospe Forgesovi, ženi svojega sovražnika. Ali je tako ali ni?“ Gobrianda je ta odkriti napad zmedel. „Ne tajiti', gospod Gobriand." je ponovil starec. ..Preberite še tole pismo, ki sem ga pravkar dobil. Nič ne maram skrivati pred vami. kajti baš zato, da vas odvrnem od vaših namer, prihajam k vam. Vaše namere se tudi mene tičejo — to mi boste vendar priznali!“ Gobriand je med tem prebral pismo, ki mu ga je Levi-gier pomolil, in ga nato hladno vrnil. ..Res je,“ je rekel. ..Gospa Forgesova se ni zmotila." Najzanimivcjše partije obeh naših romanov prihajajo baš zdaj, ko se dejanje razpleta. A vso to zanimivost še visoko iiadkrilju-jejo velenapeti prizori našega novega ljubavnega romana :d se odigrava med nami, ki so mu junaki naši ljudje! Z a e n e se še t a m e ser! W i 11y Forst priljubljeni filmski komik pride ta teden v filmu ..Gospod po naročilu". Igral bo poklicnega slavnostnega govornika, ki mora reševati položaj v nekaterih nad vse komičnih prizorih. Kako se um to posreči, pa se prepričajte sami. Joan dobi vse kar hoče Vsaka punčka se rada igra s svojimi igračami, dokler ne vidi drugih. Taka punčka je 'tudi Joan ( ravvfordov a. Vsega ima, kar si more dekle poželeti. Slave, denarja, moža. Zdaj se ji je zahotelo nečesa novega. V umetniških krogih je dosegla ime zastopnice današnje vesele moderne mladine. Saj je doslej igrala same take vloge. Postala je ideal vseh deklet, ki liodijo v šole po-bornica moderne prostosti. To pa ji je bilo premalo. Ker je pač otrok. Videla je dinge igračke in ni mirovala dokler jih ni dobila. Spravila je svoje med staro šaro. Po vseli zakonih zdravega razuma bi bila morala biti z njimi zadovoljna. Saj ima vsega, kar potrebuje za srečo. Milijoni deklet ji zavidajo. Zdaj pa, da vas ne bom mučil povem vam, kuj hoče Joan Cravv-fordova. Namestil dosedanjega modernega dekleta hoče postati v filmu t ragedka. Joan ni navadna ženska. Toliko moči in ambicije skriva v sebi, da ne more nikdar mirovati. Ni zadovoljna s tem. da je ena dvajsetih ali še manj zvezd na hollyvvoodskem nebu. Postati hoče ena izmed petih ali šestih nesmrtnih. ..Tega ne bom dosegla nikdar, če bom igrala zmeraj take vloge, kakor jih zda j igram," taka je rekla nekoč gospodom. ..l judje* hočejo videti zmeraj kaj novega. Obrazov, ki ne p«vodo n ir novega so naveliča jo im jih pozabijo. Tega pa ja/ nočem." Prav huda je postala takrat Joan Crawfordova. In njena je/a je zalegla. Dobila je glavno vlogo v tragediji „V močvirju". Joan jo zbudila mnogo pozornosti že po prvih posnetkih toga filma. Zadnjič sem jo obiskal ravno ko so fotografirali prizor i/ tega filma. Sedela je v sobi, ki naj bi bila ječa, ogrnjena v siv šal. „Zdaj imam vendar vlogo, ki sem si jo želela," to so bile njene prve besede, ko mo je spoznala. Naglo je odmaknila z mize nekaj reči, da ml napravi prostor. Potem pa je sedla na škripajočo posteljo. Kar verjeti nisem mogel, da je to Joan. Sivo robato blago jo pokrivalo njeno telo. ki pravijo o njem. da je eno najlepših na svetu, f.ase. ki nanjo tako pazi, so ji počesali nazaj. Velike oči, ki so bile takega pomena pri n ionih vlogah, so ji zožili in napravili pod njimi velike črne kolobarje. ,.Kajne, da si nisem nrav nič podobna?" so je nasmehnila, ko jo videla, da jo opazujem. ..Vsi no/nato \ meni samo zaročenko, ki io zmeraj vesela in se zmeraj smeje. Zato vas bom pa tudi iznenadila. Boste videli!" Zunaj sem čil-1 korake. Mimo jo šlo nekaj igralk, ki so bile prav (ako kakor ona v obleki kaznjenk. ..Pravijo, da sem se izpremenila. kar sem poročena z mladim Dou-goni," je dejala, ko so kaznjenke že odšle. ..Pravijo celo. da sem čisto drugačna. To pa ni res." Odtrgala je uit, ki jo je imela med zobmi. ..Prav taka sem. kakor sem bila prej —-l judje se ne spremene tako hitro. Vsai jaz ne. Morda na .zunaj..., Vseloi sem hotela Ijiti taka. kakor sem. Tudi takrat, ko sem igrala dekliške vloge. «e >»i je hotelo tragedi i. Prav toliko enorariie inran danes kaVor takrat, ko «em hol<'1;' plesati cele noči samo, da io zdaj imp-rablinm na drnci niči". r>ve leti stareiša sem — in za dve leti pametne iša . . “ Hotela je povedati še marsikaj, toda neusinilieni re/iser'e\ megafon jo je poklical na delo. Stisnila mi je roko in mi obljubila da mi drugič pove še kaj več. Packor. Lilinn Harvey in Willv Fritsoh v Ljubljani V nedeljo /večer sta so peljala z brzovlakom \ Zagreb skozi Ljubljano filmska igralca Lilian llarvov in Willy Fritsch. Na postaji, kjer je vlak stal nad pol ure, se je nabrala velika množica ljudi, ki jo povzročila tolikšno gnečo, da ni bilo mogočo priti do vagona. — Igralec in igralka, ki sla — mimogrede vam zaupamo: mož in žena, čepra\ Io tajita — sta morala podpisati brez števila svojih slik. Dobila sta več zelo krasnih šopkov. Ko je vlak odhajal, so nekatere gospodično začele teči za njim. — Sploh je bilo opaziti, da so gospodične kazale mnogo več zanimanja za Willyja Fritsclia kakor gospodje za Lilian llarvov. Ni čuda — saj je šikoven fant. Obljubila sta, da o priliki obiščeta Ljubljano. Poročnik carjeve garde K filmu, ki pride v kratkem v ..Ljubljanski dvor“ Bonapartist Armand do Trevillo zaide na begu v spalnico Leonije, ki pa no vidi njegovega obraza. Kasneje sreča deklo v liiši grofice Luneville, kjer so skriva pod krinko sluge. Leonija so vanj zaljubi, ko pa ji pove, da jo pristaš Bonaparta. so z njim spre in so hoče poročiti z E možem, ki ga ne ljubi. Takrat pa so v zmagoslavnem pohodu \ rne Napoleon z otoka Elbo. Armandu se ni treba več skrivati, zato odpelje Leonijo in jo vzame za ženo. Taka je vsebina toga filma, ki ga štejejo mod najboljše Novarro-ve. Mnogo romantiko je v njem, kar ji daje še posebno mičnost. Novurro, ki zelo dobro pojo — saj je hotel postati oporni pevec — zarojo \ njem nekaj prav lepili pesmi. Njegova partnerica jo Dorothy Jordan, ki ste jo videli na naslovni strani 4H. številke lanskega letnika ,.Romana". „Luči velemesta". V Los Angelesu je bila prošli teden krstna predstava novega filma Charlieja C’ h a p 1 i n a ,City Liglits* (Luči velemesta). — Predstave se je udeležil med drugimi odličniki tudi Chaplin sam v družbi nemškega učenjaka Einsteina. Chaplin je ogorčen nasprotnik govorečega filma in pri/uava h' sin- Elitni Kino Matica Telefon 2124 Gospod po naročilu vesela komedija polna lepili pesmi in duhovitih zaplelkov. V Klavnih vloKali Willy Korst in Else Elstcr. Zadnja četa drama iz Napoleonovih časov. V Klavni vloKi slavni nemški umetnik Conrad Veidt in Karin Evans On ali jaz velika kriminalna drama. V Klavni vloKi mojster kriminalnih vIok Harry Piel, ki iKra dve vloKi: pustolovca in princa. Nie-Kova partnerica dražestna Olivia Fried. Iironizirani film: tako je tudi nje-govo novo delo, ki ga je pripravljal malone tri leta. Kakor vso Chaplinovo umetnino je tudi ..Luči velemesta" sprejelo občinstvo z velikim navdušenjem: pred kinom, v katerem je bila p remijem, je pomnoženo redarstvo komaj vzdržalo navili'iniblike. Filmska vprašanja I. Katera Filmska igralka igra glavno vlogo v Filmu .,Gospod po naročilu"? ‘2. Kdo igra glavno moško vlogo v Filmu ..Zadnja četa"? ". Kdo igra glavno moško vlogo v Filmu ..Poročnik carjeve gardo"? 4. Katera dva Filmska igralca na svetli sta najbolje plačana? =5. Kdo igra pravega feldniaršala v Filmu ..Lažni Feldmaršal“? 0 vsem tem smo v ..Romanu'' že pisali. Rešitve, ki jim mora biti priložen kupon št. 6, sprejemamo prvih 6 dni po izidu lista. Za nagrade razpisujemo 20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ. ki jih razdelimo med H) izžrebanih reševalce\. Pravi odgovori na vprašanja v 4. številki so tile: I. O’Neill: 2. Renato Miiller: i. ..Alraune": -L Lilian Gisli: 5. John Boles. Nagrado jo žreb prisodil takole: => FotograFij: Fani Dragar, Litija. ■I fotografijo: Ema Taršek. Novo mesto. 1 Fotografijo: 15. Modica. Ljubljana. 2'fotografiji: Josip Usenik. Ljubljana. Po ono fotografijo: Mirko Trampuš, Metlika: Ivan liovnikar. Vel. štanga: Vika Mohorič. Novo mesto: Janko Mlakar. Jesenico: Niko Kržišnik. Ljubljana: Albert Lazar, Jesenice. Nagrajenim smo nagrade že poslali in jili prosimo, da nam njih prejem potrdijo, ko nam spet pošljejo rešitve. Nekaj o dobrih receptih Dober recept je zaklad, to dobro 'e vsaka gospodinja. Zato skrbno prikriva posebnosti, ki jili ima skrite \ svojem debelem /vezku, katerega je morda podedovala že od stare matere. Rajši skoraj izda naslov svojci šivilje! In če se gospa »mehča in po dolgotrajnem hvaljenju ..izvrstnega čajnega peciva" ali ■•čudovite čokoladne torte" obljubi, da bo naročila kuharici, naj ta recept prepiše, potem bodite uverjeni. da ji bo \ isti sapi tudi rekla, naj malo izpremeni posamezne ..postavke", ali pa bo kuharica to storila kur brez njenega migljaja. Je že tako! Recept ni več pravi recept, če gu ve več ljudi. In gospodinje so ljubosumne na svoje |>i i.iatelj ice bolj kakor na može. Navadno je tako. da naredi gospodinja po pr\i uporabi težko pridobljenega recepta kisel obraz, ker se ni obnesel... Seveda pa je če-sto vzrok tudi kaj drugega. Časih je treba dodati kaj boljšega, kar pa se zdi varčni gospodinji predrago. Zato pride drugih reči več, in tako je vse izpremenjeno, časih v korist, a le prevečkrat v škodo. Da, to naj bi si zapomnile naše gospodinje: nikar ne poskušajte delali no receptih, k jer presegajo iz-(1 utki vaše? finančne zmožnosti1 To pa seveda ne pomeni. da bi morale gospodinje dobre jedi «n»o Pitati z jedilnih listov. Ne. Toda namestil dragih ragujev in omak naj se navadijo dobrih in tečnih domačih jedi in naj poizkušajo izpopolniti recepte, ki jih imajo o teli jedeh. Stari recepti imajo vselej precej površno določene mere posameznih sestavin jedi. Izrazi, kakor: ..velika žlica masti", „pol krožnika moke", „za jajce sladkorja" in drugi ne povedo dovolj. Prav tako tudi ne, da „se jajce mehko skuha v času. ko zmoliš en očenaš. trdo pa po treh očenaših". Dobra tro-spodinja bo preizkušala tako dolgo, d n bo te mere lahko izpremeniln \ deke. litre in minuti'. Tako tudi Prav hitro preme n uti, koliko bo jed stala. Gospodinjam svetujemo, da iz svoje zbirke izločijo ..varčne recepte", ki navadno varčujejo samo s hranilno vrednostjo, ne pa toliko '■ denarjem, ki ga zanje porabijo. Dobro in edino pravilno bi bilo. da bi dobre gospodinie dale svoje recepte tudi drugim/ brez običajne ozkosrčnosti in brez — ..popravkov". Da vica je ena najnevarnejših otroških bolezni. Spoznaš jo po kratkem, lajajočem kašljanju, čigar glasu človek nikdar ne pozabi, če ga enkrat sliši. Kot glavno sredstvo za zdravljenje smatrajo katrunove in terpenti-nove pare. Treba je mešanico obojega zažgati v ploščati posodi. Soba se potem takoj napolni z gostim dimom, ki ga bolnik prav lahko in uspešno vdihuje. Pri prvih znakih so priporočljive tople kopeli nog, potem pa grgranje z odcedkom slezov ca. Mokri obkladki in na njih zelo debeli volneni povoji so se tudi obnesli. Tudi grgranje z galunom (K) gramov na 200 gramov vode) je dobro. Namesto galuna lahko vzameš tudi isto množino klorovo kislega kalija. Če je bolnik vrhu tega še zaprt, pomaga Glauberjeva sol ali pa grenka sol. Pii zelo hudem vnetju je dobro dati bolniku v usta košček ledu in mu ga naložiti tudi okrog vratu kot ovitek. V tem primeru je dobro tudi grgranje z razredčeno apneno vodo. Obkladek iz toplega gorčičnega testa na sprednjem delil vratu vplivu časih zelo blagodejno, prav tako tudi obkladek iz 2—3 cm debele zelo prekajene slanine. Odlično sredstvo pa je tole: Košček flanelc pomoči v vročo vodo in jo tesno ovij otroku okrog prsi. Potem niti položi na podplate kuhane široko narezane čebule in mu daj nekaj kapljic sirupa, nakar začne bljuvati. Če napad ne poneha, daš pol kavne žličice galunu iu prav toliko sladkorja. Pri tej bolezni je treba takoj poklicati zdravnika. Hišna goba je ena nujlilijših in najneprijet nej-šili bolezni lesa. ki se rada loti tudi zidovja. Povzroči jo največkrat vlaga in preslabo zračenje. Ker je treba zatreti lo nadlego takoj, ko se pojav i, pokliči strokov njaka-mi-ztirja. preden je prepozno in bi bilo treba dragih popravil. Navadno opaziš gobo šele takrat, ko se je že zelo razpasla. I.es. kjer se je naselila, moraš takoj odstraniti in ostala tla namazati močno s petrolejem, da prenočiš njeno nadaljnje širjenje. Dobro sredstvo ie tudi karbolno-1 islo apnen« mVko (I del surove knrbolove kisline na 10 delov apne- nega mleka). Drugo sredstvo, ki tudi skoraj vselej pomaga, je tole: I kilogram soli. io gramov borov, kisline in 10 litrov vroče vode. Vse skupaj zmešaj in s tem obriši tla. Zdrobov štrukelj Potrebščine: 15 dkg moke, I nožna konica soli, 4 dkg razpuščene masti, I celo jajce, 'A zavojčka Dr. Oetker-jevegu pecilnega praška, ‘Is I m!eka. Priprava: Deni moko na desko, napravi vanjo jamico, deni v to sol, raz,luščeno-mast, jajce (jajce lahko tudi izostane), pecilni prašek in mlačno mleko. Nainesi testo enakomerno, da spušča mehurčke, oblikuj iz njega okrogel hlebček, potresi nanj malo moke, ga pokrij s kaserolo ter ga pusti stati. Sedaj razgrni mizni prt, ga potresi z moko. položi testo v sredino, gu razvaljaj z valekom in nato razvleci z ročnim hrbtom tako, da prti ne pridejo s testom v dotiko. Ko jo testo razvlečeno toliko, da je prozorno, ga pomaži z razpuščeno mastjo, namaži po vsem testu in potem po nekoliko preganjeni podolžni strani nadev ter zvij testo s tem, da dvigaš prt. Štrukelj deni v dobro namaščeno ponev ali pločevino, postavi v v ročo pečico ter polij med pečenjem z malo mleka. Peči ga je treba približno I uro. Nadev: lOdkg surovega masla, 1 zavojček Dr. Oetker-jevega vani-linovega sladkorja, 10 dkg sladkorja. 2 rumenjaka, sneg iz 2 beljakov. I kavna žlička Dr. Oetker-jevega pecilnega praška, limonovi olupi. IS dkg zdroba in mleko. Premešaj surovo maslo z rumenjakoma, sladkorjem. vanilinovim sladkorjem, pecilnim praškom, limonovimi olupi in mlekom ter dodaj zdrob, da se malo zmoči; končno primešaj trden sneg iz 2 beljakov. K r v no, k o ž no in ž i v č n o bo I n i dosežejo z uporabo naravne „F r u n z Jose I' o v e“ g r e n č i -c e urejeno prebavo. Speci j či I n i zdravniki silnega slovesa spričujejo. da so z učinkom staro preizkušene r u n z J o s e I' o v e“ v o d e zadovoljni v v sakem oziru. „F r a n z J o s e I' o v a“ g r e u č i c a se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. O SHS s?,® ■IsevK&u/e najiclidnsjlt KLI>ARMAfT-DEU HU»iyimmAuanimiYAll Kupon KRIŽANKA ABCDEFGH 1 •2 3 I a H i a 5 a a 6 a a 7 B BI 8 a 9 m 10 a a 11 m aa 12 H 13 * KUVERTA 'M- L7U BL1ANA* Kfrlovskd^Voidrski-poM Rc<cv križanke v zadnil številki Vodoravno. 1. Boter, ris; 2. Kulisa; 3. Bur, moj; 4. Os, so; 5. Libuša; 6. Jarcnina; 7. Metil, bik; 8. Silikat; 5. Senica, ep; 11. Eni-ca, oje; II. Lica, obed; 12. Aca, Anica; 13. Ne, urar. — N a v p i č n o. A. Bor. Selan; B. Okus, Jesenice; C. Tur; Latinica; D. El, cirilica; E. Kini, belica; F. Soun, ka, ona; G. Raj, šiba, Obir; H. Saniteiec; 1. Seno, ak, pedal. Križanka Vodoravno: I. Nam varuje dom; 2. Igra, ki ima žalosten konec; 3. Moško ime; je pri jedi potreben; 4. Dobivajo jo visoki ljudje; 5. Pokaže; ima zmisia za kupčije: 6. Pred španskimi samostalniki; Konča stavek; 7. V Afriki; rečeš, kadar ti ktlo ne da miru; 8. Kurilski otok; predlog; V. Najdeš jo v Epi-iii; z njim meriš; 10. Zbirka važnih dogodkov; pri kvartanju; II. pobožen človek; 12. Ptica, ki se je je bati: pazi, da te ne piči; 13. Kraj slavne bitke. (Navpično: A. Pogoj zmage; že Vodnik ga je obrajtal; b. V Afriki: C. Kraj na meji: mesto v Rusiji: nemški zaimek; I). Moško ime: drag kamen; tako je; E. Vzpodbudiš; pri kvartanju; Mongol: velik igralec; F. Predlog; brez njega je bil le Adam: majhen denar: (I. Redilni del jedi; mesto na Angleškem. II. Voz ima zmeraj; sveta slika: nemški zaimek: 1. Mesto v Ameriki; tam okrog se je vozil Noe. O S O sr o «s: ca V ca ■o bj‘ Prva jugoslovanska tovarna dežnikov JosipVidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En gros — en detail. Dežniki vseh vrst. Vrini senčniki. Sejmski dežniki. Ve ikan-ska izbira. Skrajne cene CE NIMAM DOBRE KAVE DOBITE DNEVNO SVEŽE PRAŽENO LE m rm B.MCTCH imiu/u. vodnikov m S. Krasna, primerna, mala in velika darila v bogati izberi pri Iv. Bonač, Ljubljana Ogl jte si razstavo I aparate in rUUJ potrebščine dobite v naj večji izbiri pri Drogeriji „Adrija” Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki n Blagovna znamka »Svetla glava“ se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se prlglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi' globokega svojega pomena je postal znak nepozaben. ..Znainka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-iev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanillnov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ,,prosvitljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem Času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se Je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oet-ktrjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da sc dobe pristni Dr. Octkcr-jevl fabrikati, ker sc če-sto ponujajo man] vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najboljša začimba za mlečne in močnate jedi, pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartlje, torte in pecivo, jajčni konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša xh zavojčka Dr. Oct-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oeiker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in r.ajfinej-ših močnatih Jedi, šartljev, peciva, tort i. t. d. Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki , stavijo večje za-liteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetkcr-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno DR. OETKER, MARIBOR. Izdaja za konsorcij ..Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani