m»KiSa vo ZAKJE je v uumjatt, frančiškanska ulica gt. 8 isfeama I. nadsh;.)- UradiiS' iire za stranke so od 10. do 11. Špoldnc ' in od 5. do 6. pdroldne vsak dan razen neder in paznikov. Rokopisi se nevračajo. Neirankirana pisma se ne ršjirejemajo : . $£ 5AR0CN1NA: celoletna pp pošti ali s pošiljanjem na dom. za irstro-Otreko in Posno K 21‘PO, pollflna K 10-80, retrtlrlnjjT is1«, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40: za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K B»*—. :*« Posamezne številke po 8 vin. /iAKJA izhaja vsak dan razen nedeljo lu praznikom .* .* ob po! 11. dopoldne. *. \., UPRAVN1STVO se nahaja * PelMiimruovi ollAl žtev. i, II., in uraduje za stranke od 8. do JZ. dupolčce »ti f d 3. do 7. /.večei Inserati: enostopna petitvrsHca iiOTtn., pogoijeu prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — 3iiM>r;ttc rprejen a Yiprc>vniM¥0. , Nefrankirana ali premalo franlrlraua pintna »e o« npr^iemajp '■i ■ i-—» Reklamacije lista »o pctštninfl proele. ■ ■ Stev. 672. V Ljubljani, v ponedeljek dne 1. septembra 1913. Leto III. Dnevi šovinistične blaznosti. B e 1 g r a d . koncem avgusta. Šovinistična blaznost ie pograbila srbsko vtfržvazijo, tako da že ne ve, na kakšen način raj izrazi pijanost, ki ji je omračila razum v sled zmag, katere ji je priboril izmučeni, v vojaške uniforme vtaknjeni srbski narod. Buržvazija ima razloga dovolj, da se raduje, kajti vojna ji je irinesla dobiček in razširila področje izkoriščanja, tako da se bo lehko začela primerjati burž-vaziji industrielne Evrope. Ali laž je, če naša kapitalistična buržvazija predstavlja in slika tvoje Veselje kot veselje srbskega naroda in ga e zadnjo uro zlorablja za svoje parade in šovinistične uprizoritve. Po enajstmesečmi mobilizaciji, po dveh vojnah, ki sta bili tako krvavi, da vsa moderna zgodovina ne pojmi enakih, po neskončnih rnu-;a!i in štrapacah se hoče buržvazija še zadnji lip naslajati ob vidnih znamenjih šovinizma in prireja po vsej Srbiij slavnosti, da proslavi znta-Ke, ki so povečale njen profit in da si še enkrat napase oči. Povsod se dvigajo slavoloki, razobešajo zastave, uče slavnostne govorance, prirejajo banketi in dcfilira vojaštvo. Tako ve-iko parado so priredili zadnjo nedeljo tudi v Jelgradu in poročila o njej so razposlali na vse strani. Da so mogli zadostiti svoji pohlepnosti po hrupu in slovesnosti, so morali ubogi od enajstmesečnih divjih naporov izmučeni in izčrpani vojaki še teden dni po nepotrebnem ostati pod puško in čakati pred mestom, da je režija militarizma priredila scenerijo tako kakor so že-ele senzacije željne oči. Namesto, da bi bili ta-ioj odpustili vojake, ki so bili skoraj leto dni odtrgani od svoiih rodbin in od domačega ognjiča, so jih še dalje mučili za svoje parade. Vojna pijanost je ubila v naši buržvaziji ves demokratični čut in odela se ie v lakajsko liv-rejo. da služi militarizmu m dinastičnim silam. Velikanska izprememba se je izvršila v naši deželi in Srbija stopa res v novo razdobje svoje zgodovine, na katero pa narod nikakor ne more biti ponosen. Nedeljski vhod armade v Belgrad e jasno pokazal, da je demokratični duh umrl v buržvaziji in da prihajata dmastičnost in militarizem na površje. Prestolonaslednik je bil na čelu vojske in izglodalo je tako, kakor da jie ta mladenič priboril zmage nad Turčijo in Bolgarko ter povečal Srbijo, ne pa ubogi narod, ki so bili od en ali izpod rodne strehe, vtekni.li v uniformo in gonili na klanje. Postavili so dina-Sen^Domeni>k in razlilo se jc malikovanje, Kor da je Srbija to, kar je, postala po zaslugi KS plačanih knezov m kraljev, ne pa od te-fltan brez nagrade opravljanega dela svojega Eva Simboli se dvigajo v deželi, ki pričajo a*ipfa naša buržvazija popolnoma posnematisvoje sestre po kapitalistično - militarističnih državah Evrope. . . , Naši »boljši« sloji se že sramujejo svoje demokratične preteklosti in se vse očitneje ločijo od naroda Zadnjo nedeljo je buržvazija pozdravljala zmagoslavno armado. Ali živioklici in cvetlice niso veljale ljudstvu, ki je v svojih uniformah korakalo po belgrajskih ulicah in se moralo producirati njeni radovednosti; slavila ie militarizem. Od trenotka, ko slečejo vojaki «ro|e uniforme, jih vladajoča buržvazija nič več ne pozna; ubogi delavec m kmet ne bo več slavni junak, ki je s svojim življenjem pomagal povečati Srbijo, da ima izkoriščanje širše polje; čim zapusti kasarno, postane navaden proleta- rec, ki ne najde milosti v očeh izkoriščevalcev. Hrabrost, ki jo je izkazoval na bojišču, mu ne bo pomagala do boljšega zaslužka, morda sploh ne do zaslužka, in če do zaslužka, in če bi se hotel sklicevati na svoja junaška dela, se mu bodo rogali oni, ki so zadnjo uro aplavdirali uniformi, v kateri je nosil puško in defiliral pred elegantno svojatjo. Kakšna bo plača za vse muke, za opustošenj polja, za razdrte hiše. za zapravljeno zdravje, se bo kmalu pokazalo. V Belgradu napravijo sicer spomenik zmage, ki ga bodo poznejša stoletja kakor vse podobne monu-memte smatrala za spomenik človečanske sramote. Ali od spomenika ne bo nič imela uboga para. ki se vrača iz vojaške bede v domačo bedo in nahaja družino v največjem pomanjkanju. Nagrada tega ubogega ljudstva bodo novi davki in naklade v državi, okrožju, okraju in občimi, nova bremena, ki mu bodo skrivila hrbet še bolj in ga potlačila v največje uboštvo. Sedanje šovinistične parade so zadnje dejanje pred začetkom nove igre. Kajmarkantnejša posledica balkanskih vojn bo tu. da se bodo poostrila razredna nasprotja na Balkanu, zlasti pa v Srbiji, kjer ima buržvazija tako bogato žetev. S tem pajbodo združene vse one prikazni, ki jih opazujemo po deželah razvitega kapitalizma. Tista vojska, je za kapitalistične interese prelivala svojo krii na bojiščih proti Turčiji in Bolgarski, postane orodje kapitalistične buržvazije, proti »notranjemu sovražniku«, ki ga izkoriščanje samo ustvarja. Socialni demokraciji v Srbiji se bližajo velike naloge. Buržvazija izrablja vsa sredstva, da bi preslepila ljudstvo; najvažnejše njeno sredstvo je opajanje mas, in tudi njene sedanje parade imajo služiti temu namenu. Socialna demokracija pa mora skrbeti, da se ne ix)sreči ta podli načrt in da ostane ljudstvo sredi te velikanske pijanosti trezno in sposobno, da spozna svoj pravi položaj. Velike naloge se socialni demokrcaiji ni treba bati, kajti buržvazija sama ji pripravlja tla. Kapitalisti se motijo, misleči, da so oni, ki so se zanjo klali z dvema «sov-ražnikoma«, zdaj njeni za vse čase. Ce je bila prva vojna s Turčijo v širokah krogih še precej popularna, je bilo za drugo z Bolgarsko že treba umetnih sredstev; debelih laži in vseh pripomočkov militaristične discipline, da je šlo militarizirano ljudstvo iz ene krvi v drugo. Kadar se vrnejo vse te zalepljevane mase domov, kjer jih čaka nova beda, pa postanejo šovinistične fraze brezmočne, ker bo mizerija zgovornejša od fraz in parad. Socialno demokratično delo bo težko, in stranka dobro ve, da mu bodo vladajoči razredi delali največje ovire. Ali stranka, ki ve, da je boj njen element, se ne ustraši težav, ker je prepričana, da bo končni uspeh njen. Srbska buržvazija postaja nova sila in njen pomen se povečava. Ali nova sila postaja tudi srbska socialna demokracija, ki se zaveda, da se povečava tudii njen pomen. V internacionali prihaja naša stranka šele zdaj na svoje pravo mesto. Kajti Srbija je na poti v kapitalizem in šovinistične blaznosti so najglasnejše znamenje. Cim bolj se pa buržvazija trudi z opajanjem ljudstva, tem bolj bo socialna demokracija skrbela za treznost, ki še nikoli ni bila tako potrebna kakor sedaj. Politično-socialne izpremembe v Ameriki. V Evropi sodijo splošno, da so Američani še mlado ljudstvo, kot enota zelo mlad narod. To mnenje posebno prevladuje na Angleškem, kjer še danes smatrajo Amenkanee za potomce anglosaksonskega plemena, dasiravno je to pleme v primeri z naseljenci drugih narodov v veliki manjšini. Poameriikanjena imena, n. pr. Shults mesto Schulze ali Vansick mesto Vančič itd. prav nič ne spremene na tem dejstvu. Na Angleškem je vzlic temu splošno razširjeno mnenje, da so nositelji teh poamerikanjenih imen pristni potomci Anglosaksoncev, torej otroci angleškega naroda, zato je treba napram republiki igrati vlogo starejšega sorodnika. Smatrajo Jih za odrasle otroke, za katere je dobro, da so pod varstvom. To naziranje je popolnoma napačno ne le z ozirom na to, da tvorijo danes večino Slovani, Nemci. Francozi, Italijani in drugi narodi, marveč radi tega. ker Američani prehitro žive. Pravilneje, bi se torej glasilo, da Amerikanci prehitro dozore. Miter razvoj dokazuje desetletna Američanka, ki v velikem hotelu naroči obilen in raznovrsten zajutrek in na pripombe natakarju odgovori: »Mislim, da bom plačala sama,« kakor delavec z Balkana, ki pride v narodni noši in strme občuduje visoke ji:*e v Novem .lorku, drugi dan pa že v modri delavski obleki hiti na delo v tovarno, da se mc-Coče nekaj mesecev kasneje že pridruži kakšni delavski uniji. Balkanski seljak bi za vse na svetu ne zamenjal svoje narodne obleke v domovini z modro, v Ameriki jo pa že drugi dan po prihodu vrže raz sebe in gre v tovarno, kakor da bi bil od mladih nog industrielni delavec. Od sebe je vrgel vse tradicije, vse predsodke. Si jih je imel napram tovarniškemu delu. Ka*- opažamo pri posamezniku, to vidimo lahko tudi pri množici. Pred tremi človeškimi dobami so praznovali ustoličenje demokratičnega predsednika, kakor v kakšni staromestni tržaški dalmatinski vinarni. ali po načinu, ki je bil v navadi pri Anžoku v Šiški, ko ie prvi Dalmatinec pred kakimi tridesetimi leti odprl prvo gostilno v ljubljanski okolici, v kateri se je točilo vimo od 16 do 20 krajcarjev liter. Ves divji zapad je prišel v Washimgton, da vidi Andrew Jaksona, ljubljenca ljudstva. Na stoleh so stali farmarji iz raznih držav. Z ostrogami so strgaii dragocene zastore iz damasta in preproge v Beli hiši. Hoteli so jim dati okrepčila, ali krožniki in čaše so ležale razbite na tleh, preden so dospele dame diplomacije. Oranžni punč so nesli na prosto, da bi množica zapustila prenapolnjene sobe in dvorane v Beli hiši. V strašni gneči se ni mogel nihče gibati in prijateljem Jaksona se je po večkratnih brezuspešnih poizkusih končno posrečilo napraviti okrog njega steno, da so ga ubranili množice, ki mu je hotela segati v desnico. Ali divji zapad je danes bolj civiliziran, kakor marskatera dežela v Evropi. V zapadnih državah imajo žensko volilno pravico, iniciativo in referendum, politične institucije, ki jih bodo uvedle tudi druge države na vzhodu, ki jih pa pogrešamo v Evropi. Tudi mladeniški ogenj, ki je bil v navadi v dobi Jaksona, ako hočemo rabiti za neotesano obnašanje milejši izraz, se je danes umaknil resnemu razmišljevanju, kar dokazuje. da je politično socialno življenje v Zdr. državah izza prve dobe ameriške republike danes pozabljeno. Woodro\v Wilson, ki je kot oseba popolnoma nov tip v politični zgodovini Amerike, se ie pred kratkim prav pesimistično izrazil: »V * Ameriki je bila doba ko ie žarela Amerika za- upanja y siebe. Bila Je doba, ko se je Amerika hvalila, da edino razume bistvo demokratične vlade. Ali danes vidi Amerika, da zakrivajo ob-laki njeno nebo; na delu vidi sile, o katerih se ji ni sanjalo v dneh njene mladosti.« Tak pesimizem iznenadi marsikoga, razume se pa takoj, ako se skuša človek resno za-globiti v ameriško življenje. Doba, ko so se občudovali milijonarji, kako so razsipno zapravljali pridobljene miljone, je za nami. Danes nihče ne občuduje kraljev olja, bakra, železa, premogovniških baronov in grofov mila, nihče ne opisuje bogatih pojedin za pse, opice in mačke, ampak vsakdo vpraša, kako so ti ljudje prišli do tako neizmernega bogastva, da ga lahko razsipavajo tjavendan. Bolj kot bogastva miljonarjev se pa danes kritizirajo dimnikom podobni nebotičniki in cirkuškim predstavam podobne verske vaje Moodja in Sca-keyja. Danes se v Ameriki preiskuje in ne obču-dmje. Mogoče se preiskuje malo preveč, ker se je prekasno začelo preiskavah. Na ta način se danes prihaja le do avtopsije, kjer bi bila preje mogoča še diagnoza. Danes priobčujejo pisma o mahinacijah trusta, ali pisma so bila ukradena s pomočjo detektivske agenture. Skuša se ubežati omrežju industrijskih družb, pa se zaide v kremplje še bolj nevarne družbe. Amerikanski privatni detektiv je za vse poraben. Pinkerton je pred kratkim s svojimi »gentlemani« čuval več tednov mladega Rockefellerja na Fifth ave, da mu zvezni uradniki niso mogli dostaviti po-zivnice, da bi bil zaslišan zavoljo denarnega trusta pred kongresom. Burns, ki je s svojimi »gentlemani« tudi postal znamenit, je pred vse-učiiliščniki izjavil, da je poklic privatnega detektiva eden poklic, ki pristoja znanstveno izobraženim ljudem. Na vsaki maškeradni veselici, ki jo prirede miljonarji, se lahko najdejo privatni detektivi, ki so preoblečeni v cigane, morske roparje itd., da pazijo, da nihče gostov ne vzame s seboj, kar ni njegovega. Detektiv je danes najznačilnejša oseba v ameriškem življenju, ki pri miljonarjih uživa velik ugled. On strelja na delavce, brani hiše bogatinov pred zakonom uprizarja in odkriva napade z dinamitom, krade in aretira; vsak železniški vlak ima svojega pri- vatnega detektiva in najdemo ga v vsakem večjem hotelu. Detektiv je danes deklica za v&e inl mogoče postane še grobar demokracije. Doslej je politični bos igral prvo vlogo vi kapitalističnih strankah, danes se pa včasih ta vloga prepusti detektivu. Kapitalistične stranke so pri zadnjih volitvah druga drugo nadzorovale z detektivi. Privatni detektiv danes ogroža republičan-! sko svobodo, je nevaren obstoju republike.' Ravrootako pa ogrožata demokratično enakost »stop - watch« (števna ura) im »index - card«' (seznam). Vse se meri povprečno. Kar je več at? manj s^pa smatra za blodnje. S pomočjo števne ure da lahko vsakdo svoje otroke preiskati in že po dveh minutah lahko ve, ako so njegovi potomci idioti, ali če vsebujejo željeno povprečnost.. Profesorji na veliki univerzi vodijo seznam o svojem delu, Nanj zapišejo, koliko časa' porabijo, da se pripravijo za predavanja. Kdor najhitreje dela, sme sedeti na vrhu. Vse hoče biti normalno in splošno. »Vsakdo se ravna po tem«, pravijo ljudje. Vsako blago od spodnjega krila pa do koščka papirja se hvali da je splošno v rabi. Hkrati nosi tisoče in tisočo ljudi široke hlače, naenkrat pa zopet ozke. Vse je klasificiramo in rubricirano, kakor v kakšni pruski kasarni za časa Friderika Velikega Števno uro pa Amerikanec v svojem malikovanju imenuje »znanstveno obratovanje«. »Znanstveno obratovanje« se glasi zelo učeno in vzbuja pri Evropejcu občudovanje. Mogoče si predstavljajo pod »znanstvenim obratovanjem« novo ljudsko vlado’ končno rešitev socialnega vprašanja. V resnici pa »znanstveno obratovanje« ne pomeni konca socialnega vprašanja, marveč še le njegov začetek. Inženir Taylor, ki je baje izumil »znanstveno obratovanje«, ni storili nič drugega, kakor da je principe Machiavellija poamerikamil. »Znanstveno obratovanje« ne pomeni nič drugega, kakor s podkupovanjem in špionažo vleči Človeštvo za nos. Števna ura. diktagraph in detektiv so v tem slučaju združeni v trojico. In to trojico da-* nes Američani občudujejo, milijonarji so zaljubljeni vanjo do ušes, ker jim zagotavlja obilno pomnožitev njih premoženja. Dnevne beležke. — Strankin zbor nemške socialno demokratične stranke v Avstriii. lzvrševalni odbor bratske nemške stranke naznanja, da bo njen letošnji strankin zbor v petek 31. oktobra na Dunaju in bo trajal najbrže do 4. novembra. Dnevni red strankinega zbora je: 1. konstituira^ nje strankinega zbora: a) volitev predsedstva, b) določitev poslovnika in dnevnega reda. c) izvolitev komisije za pregled mandatov; 2. poročila: a) izvrševalnega odbora (notranje delo. blagajniško poročilo), b) kontrole, c) kluba poslancev; 3. zunanja politika in trgovinska poli-tiaa; 4. socialno politična zakonodaja: a) žensko delo. b) otroško delo; 5. reakcija v justični praksi in justični zakonodaji (reforma kazenskega in tiskovnega zakona). 6. volitev strankinega zastopstva; 7. slučajnosti. — Kongres za otroško varstvo v Salcburgu. 4. septembra se prične v Salcburgu drugi avstrijski kongres za otroško varstvo. Kongres bo razpravljal o zelo važnih vpašanjih, zlasti se bo bavil z zakonito uredbo otroškega leta. — Pismo iz Amerike. Indianapolis, 15. avgusta. Sodrug urednik! Dovolite mi nekoliko prostora v »Zarji«, ki io čitam vsak dan z največjim zadovoljstvom. V številki 638. od dne 22. julija t. 1. me je posebno zanimalo to. kar piše sodrug Štravs iz Idrije idrijskemu delavstvu. Njegovo poročilo bi rad nekoliko izpopolnil z zgodovinskimi podatki iz boja idrijskega delavstva. 14. in 16. avgusta 1. 1898. so se začeli delavci boriti vprvič in sicer za odpravo — vrat. ker ob tistem času so bili delavci prav kakor bi živeli še v najtemnejšem srednjem veku, pod ključem. In ravno tiste dni so nam tudi naznanili. da se morajo zbrati delavci vsako jutro in opoldne koj takrat, ko zazveni. Nadpaznik je seveda računa! s tem. da bodo delavci sprejeli vse to mirno in morda ie mislil, da bi napravil potem še palice. Ali idrijski rudarji so bili že tisti čas močno zavedni n nakana se ni posrečila. 14. avgusta 1898. smo odhajali idrijski rudarji ob po! sedmih zvečer z dela. Preden ie začel čitati paznik imena rudarjev, je zaukazal z mogočnim glasom, da mora vsak rudar, ki ga pokliče. reči »hier« in da naj gre okolo niega. da ga vidi. A!i rudarji smo bili že takrat dobro organizirani in nismo poslušali njegove ukaze, ampak obrnili smo se in odšli domu. 16. avgusta ob tri četrt na tri zjutraj so se zbrali vsi rudarji in čakali na tega paznika. Prišel je g. nad-svetnlk, da bi pomiril močno razburjene rudarje. Rudarji smo zahtevali, da odstrani paznika Kola iz čakalnice in povedali smo tudi. da ne gremo prej na delo, preden ne bo izpolnjena naša zahteva. In res ob petih zjutraj so paznika že nekam skrili. Takrat smo imeli rudarji vrlega zastopnika, sodruga Zonto ki se ie krepko pobrigal za naše koristi. Idrijskim rudarjem pa prav toplo polagam na srce, da se vsi oklenejo organizacije, ker le organizacija nas bo rešila izkoriščania. Še vedno ie preveč mlačne-žev med rudarji, ki se rajši družilo z drugimi nego z lastnimi trpečimi brati in ki rniše pomagajo meščanskim strankam kakor socialno demokratični stranki. Ne liberalci in ne klerikalci nas ne bodo rešili, le delavska stranka je poklicana v to. da nas otme kapitalističnega jarma. Med idrijskimi rudarji ie še nekaj tercijalov, in devičarjev, od katerih se seveda zaveden delavec ne sme pustiti zavajati na napačna pota; Pozdravljam vse zavedne rudarje in »Zarji« želim, da bi imela kar največ uspeha med slovenskim delavstvom. — A. Mravlje. — Vsedijaškj cvetlični dan. V smislu sklepa Osrednjega vsedijaškegn podporniškega odbora v Ljubljani ie sestavilo akademično fer. društvo »Balkan« v Trstu krajevni odbor za Trst in okolico, za severni del Istre in najbilžji del Goriškega. Cvetlični dan se vrši 7. in 8. septembra1 t. Is., in sicer v prid visokošolskim podpornim inštitucijam. Kjer ni mogoče prirediti cvetličnega dne, se vrši zbirka s posebnimi polami, ki nosijo pečat podpornih društev v univerzitetnih mestih in podpise štirih članov centralnega odbora v Ljubljani. Ni nam treba še posebej poudarjati prevelike važnosti in*iTotrebe naše akcije in vsakdo bo gotovo radodarno prispeval za prireditev, ki je za vse slovensko dijaštvo brez razlike struj in mišljenja. — Naredbe proti koleri. Kakor naznanja c. kr. ministrstvo za notranje zadeve, ie bosan-sko-hercegovinska vlada za potnike z Balkana kot vstopne štacije določila Bosanski Brod, Uvac in Metaljko; za provenijenco iz Slavonije pa razen Bosanskega Broda še Dobrljin in Brčko. Da se ukrenejo tudi v tostranski državni polovici vse varnostne naredbe. dobivala bodo oblastva tekom petdnevne opazovalne dobe brzojavna sporočila o potnikih, ki so namenjeni v naše kraje. — Varnostne naprave proti koleri. Da se ne zanese kolera iz Rumunije. se ie razen kontrolne štacije Itzkany na predlog c. kr. dež. vlade v, Černovicah aktivirala kontrolna štacija tudi na železniški postaji Svnoutz. Vse druge vstopne štacije so zaprte. — Ljubljanski mesarili, ki prodajajo meso po prodajalnah, naznanjajo, da bodo znižali cene govejega mesa s 1. septembrom t. 1. sledeče: I. vrste do zdaj 2 K, zdaj pa 1 K 92 v; II. vrste do zdaj 1 K 80 vinarjev, zdaj pa 1 K 72 v; III. vrste do zdaj 1 K 60 v. zdaj pa 1 K 48 v. — Nezrelo sadje na ljubljanskem trgu. Tržno nadzorstvo ie v soboto konfisciralo 126 kilogramov nezrelih češpelj ter jih potem uničilo. — Defravdant Sajovic pred porotniki. Ivani Sajovic, 221etni zasebni uradnik, pristojen V Šenčur, je tožen hudodelstva poneverbe. Kort-cem leta 1912 se je ustanovil v Ljubljani odbotV katerega naloga je bila. izvršiti vsa pripravljalna' dela za romanje v Rim, ki se ie vršilo od 7. od 18. aprila. Tega romanja se je udeležilo 644 oseb. Glavni del poslov tega pripravljalnega odbori' je prevzel župnik in konzistorialni svetnik go« spod Janez Kalan. Ker pa zaradi drugih preobilnih poslov ni mogel tega dela sam zmagovati. si ie vzel v to svrho kot pisarniško mod obdolženca Ivana Sajovica, ki je bil že itak pri njemu v službi. Poleg druge?a dela le obdolženec sprejemal in vpisoval oglase udeležriikov romanja, vpisaval poštne pošiljatve. imel je pa tudi pravico sprejemati vplačila od tistih ro- fnarjev. ki so osebno nosili denar v pisarno. Za vožnjo I. razreda je bilo določenih 250 K, za II. razred 200 K in za III. razred 130 K. Ta od romarjev sprejeti denar ie moral Sajovic sproti izročevati župniku Kalanu, katerega je potem ta oddal v romarski fond. Obdolženec prizna, da ie ves denar, katerega ie v času odsotnosti priče župnika Kalana, to je od Velike sobote zjutraj do Velikega pondeljka zvečer osebno Sprejel, poneveril. Kakor se je izkazalo po zaslišanju vseh romarjev, v kolikor jih je bilo možno izslediti in zaslišati, so vplačali ti zase. deloma Pa tudi za druge romarje vsega skupaj znesek 2500 K v roke Ivana Sajovica. V noči od 24. na 25. maia t. 1. je pa Sajovic izginil in z njim najmanj 2500 kron. Podal se je preko Italije v Švico, kjer je nekaj časa pod imenom dr. Miroslav Božič živel v Curihu. Ko so mu pa postala tla prevroča, se je vkrcal v Ar 'riko. Tam jc na bil na zahtevo ljubljanskega deželnega sodišča pri prihodu v Novi Jork prijet in končno izročen v tusodne zapore. Sajovic je prvotno trdil. da ie res navedena dva dneva sprejeti denar poneveril, da ga pa ni bilo več kakor 1800 kron. Konečno se je vendar toliko udal, da ne ve. koliko ie bilo poneverjenega denarja, gotovo pa 2500 K. Priča g. Kalan sicer trdi. da je približno zmanjkalo 6000 K. a za to ne more navesti nikakih konkretnih dokazov. Ni pa izključeno. da ie več drugih udeležencev romanja ta dva dneva obdolžencu svoje prispevke plačalo, a se iih ni moglo zaradi neznanih bivališč, vsled smrti in izselitve v Ameriko zaslišati. Priča gospod Kalan meni. da je mogoče že preje, to je pred Velikonočno soboto, kaj od romarskega denarja prisvojil. To pa obdolženec odločno tali. potom drugih dokazov se pa to ni dalo dognati. K razpravi je bilo povabljenih deset prič. Obdolženec. katerega zagovarja dr. Vodušek, prizna, da ie od denaria. ki so mu ga romarji na Veliko soboto in Velikonočni pondeliek osebno izročili, poneveril samo 1820 K. ne pa kakor trdi obtožnica 2500 K. Priča župnik Kalan pravi, da le obtožencu zaupal. Zaslišijo se nato priče, katere so na Velikonočno soboto plačale Sajovicu osebno. Nobena izmed prič ne more odločno povedati, ali ie bil ravno Sajovic tisti, kateremu so derrar izročile, toda imajo potrdila, podpisana od Sajovica. Deželni praktikant Franc Pravhar je bil na Velikonočni torek popoldne s Sajovicem na izprebodu in zvečer v kavarni; velikih svot denaria ni zapazil pri njem; pri ločitvi se mu je zdel nekako čuden. Saiovic sam je zahteval. da se zasliši ta priča, da potrdi, da se je vedel Sajovic tisti večer nekako nenormalno. Priča Pravhar potrjuje, da je bil Sajovic ta večer malo čuden. Prebereio se še razna policijska poočila. Državni pravdnik dr. Kaiser skrči obtožbo na znesek 2110 K. ker e priča Smrtnik plačaj že na cvetno soboto. Porotnikom se stavi samo eno vprašanje, ali ie Saiovic poneveril in si prisvoiil gori naštete zneske v skupni svoti 2110 kron. Državnik poudarja, da je slučaj ^-sto jasen. Denar ie bil tu. Obtoženec tudi priznava. Zagovornik dr. Vodušek zanika, da bi bil slučaj tako jasen. Po polurnem posvetovanju se razglasi pravorek porotnikov. Na stavljeno vprašanje je odgovorilo 8 z da in 4 z ne. Sodni dvor je obsodil Sajovica na 10 mesecev ječe, v katero se všteje 45 dni preiskovalnega zapora. ker ie moral čakati na poroto, po višini sedanje svote pa bi moral priti pred navaden senat, sajovic mora romarskemu odboru povrniti kazen ^ Usojeni Sajovic ie nastopil takoj — Nečloveški oče. V sredo zvečer se le sprl delavec v valjčnem mlinu v Kranju Franc 1 epina. sedaj stanujoč v Gorenjah, s svojo ženo. V pobesnelosti je zgrabil nož ter je svojega enoinpolletnega otroka po životu zrezal in sicer tako hudo. da so ga morali oddati v deželno bolnišnico v Ljubljano ter je malo upanja, da okreva. Otrok Je moral baje vso noč stati nag pri postelji, oče pa ie ležal v postelji. Tepina J® zadaviti že pred dvemi leti svojo ženo. Orožniki so ga aretirali in oddali v zapore okrajnega sodišča v Kranju. . ~ v vrelo vodo je padla v soboto zjutraj tri leta stara hčerka gostilničarja »pod Lipo« v Mostah, Marija Novak. Opekla se Je nevarno. — Rop ali tatvina? V noči od petka na soboto je natakar Friderik Šuštar v družbi svor Jega tovariša izvabil nekega lesnega trgovca v trnovsko predmestje, kjer sta mu ali ukradla jv .P.1? izvabila ali pa ga celo oropala 70 kron. 1 ohcija Je Šuštarja po ovadbi takoj aretirala Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) Blaženka si je segla z roko po licih, rdečih od mraza in notranje, zaman zadrževane razburjenosti. »Ah, grozno mi je vroče!« je pritrjevala. »Pojdiva se torej počiti!« je velel Ivan nrli? pe^a^ ^ jopicam. Tu sta se srečala z utuko, naglo prihitevšo za njima. Bila je sveža, tudi rdeča od mraza in oba je naglo pregle-F.a. z niotrečim pogledom. Po strani, da ne pl Videl Ivan, se je nasmehnila Blaženki, pa ta ie naglo poyesila pogled. s ^T0teiri so-,s^ drsal' zopet vsi trije in Ivan je malo govoril, ker je bil sam vase zamišljen. »Kar izreči — saj i ona gotovo. Toda —? O ne — gotovo, gotovo]« Mračen je bil, hoteč s tem naznačiti Otil-ki, naj se odstrani, a takoj se je zopet delal mirnega in brezbrižnega. Naposled je Holdin-odpeljal Otilko, ki se je baš prikazal na drsališču v dolgem, vrečasten zimniku. In tako sta se zopet vozila sama. držeč se križema za roke. a * P^a sa. drhtela, roke, za katere sta se arzala, so ju sedaj grozno mučile. Prav na oncu prstov sta čutila, da imata nekaj na srci. »Blaženka, ali poznate \4i ljubezen?« (je vprašal Ivan kar iz jasnega. Pogledati pa Je že m mogel več, obrnil je pogled v stran, oiatenko kakor da Je strela zadela. Nožiči in se bo vsa zadeva natančno pojasnila šele predsodiščem. Sumljivo je pa posebno to. da je bil lesni trgovec po obrazu opraskan. — Zopet nesreča z možnarjem. V Gornjem Brdu pri Medvodah sta streljala z možnarjem Jožef Žlebnik in sin posestnika, vojak na dopustu. Jožef Bezlaj. Jožef Žlebnik iz Golega Brda je bil vinjen in ie zato tako nerodno ravnal z možnarjem, da je ves naboj šel Bezlaju v levo nogo. Ranjenega Bezlaia so pripeljali v deželno bolnišnico. — Iz življenja Kristusovih namestnikov. (Dopis z Dolenjskega.) 76 let stara ženica, ki je služila od 8. leta. si ie prihranila nekaj premoženja. Kupila si ie hišo. Bolehna je bila. Čutila je. da ne bo dolgo. Vzela si ie postrežnico, ženo, ki je bila uboga in imela 10 otrok. Tej je hotela zapustiti vse premoženje. Poslala io je v farovško posojilnico z vložnimi knjižicami; vloge so znašale 6600 K. Načelnik posojilnice, župnik, je dejal, da bo denar sam prinesel. Odposlanka je to sporočila stari ženi. Ta se ie raz-Ijutila in rekla, ali misli far. da ga bo on dobil, s farji nočem imeti opraviti ničesar. Poslala ie svojo strežnico zopet po denar. Ta pove župniku. da hoče vlagateljica ves denar. Župnik se je zjezil in odgovoril: Če hoče pa starka ves denar, naj pa takoj crkne. — Nekaj sličnega smo doživeli tudi pri zadnji porotni obravnavi, v kateri so bile sojene prve roparice na Dolenjskem. Kakor so namreč roparice same priznale. Je stara žena. Katarina Faletič, ko ie bila oropana. iz hranilnice vzela blizu 2000 K, češ. da ji tega denarja ne bodo farji požrli. — Zdaj je že med priprosto kmečko ljudstvo zašlo prepričanje. da je naš duhovnik samo za to tu. da bi na stroške drugih dobro jedel in pil. Pa tudi v drugem oziru je ta porotni slučaj znamenit. Pove nam namreč, da se duhovniki malo ali nič ne brigajo za pravo versko vzgojo ljudstva in da je res, kar je Kristus rekel, da eden ne more služiti dvema. Bogu in hudiču. Te ženske so namreč z vso resnostjo pravile, da hudodelstvo, kakor je rop. ki ga naš zakon huje kaznuje kot uboj, po krščanski veri ni greh. Da Pa to ni morda samo zagovor teh roparic, temveč njih sveto prepričanje, je dokaz dejstvo, da ie bila ena glavnih roparic, ki se je oblekla v moško obleko in si pripela brke. celo Marijina devica. To so čedne slike iz življenja slovenskega naroda. Še toliko dobrega nauka ne spravijo naši duhovniki v ženske mase. da bi vedle, da je rop huda stvar in greh. Zakaj narod toliko teh učenikov redi? Menda zato, da lovi hranilne knjižice. Naši kmetski ljudje govore o duhovniku kot »farju«. Menda ni ta duhovnik med ljudstvom tako svet. kakor si domišljuje. In to ljudstvo ne zaupa dosti v poštenost tega faria kot posojilničnemu poslovodju. Prav hude sodbe to! Ali kal se zmeni katoliški duhovnik za to! Krščanska načela naj zopet zavladajo, opominja slovenski duhovnik Ušeničnik! — Pač ima mož prav, tudi v tem oziru, da grešijo največ njegovi sobratje proti krščanskim načelom in da razdirajo, kar je krščansko verstvo za vzgojo ljudstva doslej storilo dobrega, pomagalo razvoju nravnostnega mišljenja in čustvovanja v od-nošaju človeka do sočloveka, katerega razvoja smoter je, da vladaj ljubezen med ljudmi, vzajemna pomoč; namesto strogega načela: »boj na nož. Navedeni slučaji razjasnujejo srčno * življenje marsikaterega našega duhovnika. »Pa naj crkne!« In isti duhovnik blagoslavlja mrliče! Res čedno mora biti v duši takega duhovnika, ko svojega nasprotnika spremlja do groba! Delavstvo mora za boljšo bodočnost slovenskega naroda pred vsem skrbeti za to. da se naš slovenski duhovnik vsaj toliko izobrazi, da ne bo govoril: pa naj crkne. Škofcvi lemenati_ so brez državnega nadzorstva. V Avstriji ie bil v vseh časih katoliški duhovnik nadzornik . šolstva. posvetnjaštva. — Kaj hočete od govede zahtevati drugega. — Menda ie le dobro, da časopisje posveti v to temo našega farja in zraven tudi v navadno poneverlenje hranilnih knjižic. V Žužemberku je 90 let star dekan revežu izvabi! hranilno knjižico. In tako se dogaja po vsem Slovenskem, pred farjem pa stoji sv. Hermadat. — Ne mečite denarja stran za slabo blago, kajti slabo blago kupovati je največji luksus. Samo za dobro blago denar ni po nepotrebnem stran vržen. Zato vse naše gospodinje kupujejo najraje Kolinsko kavno primes, kajte prav dobro vedo. da je Kolinska kavna primes najboljše blago te vrste, kavni pridatek, ki da kavi vse sta ji omrtveli, nerodno sta zaostajali na ledu in Ivan je moral trdneje stisniti roke, da se ni zdrsnila in pala. In njemu samemu jc postalo naenkrat žalostno in bal se Je tega, kar se ie imelo zgoditi. Nekaj časa sta se vozila čisto tiho drug poleg druzega, Ivan resen im Blaženka potrta, očitaje si, da bi bila na vprašanje morala odgovoriti, a da ni odgovorila. »Povejte mi. Blaženka,« }e naenkrat dejal Ivan, »zakaj sem vas neki našel tako pozno? Zakaj nisem slutil, da me lahko razumete? Za druge sem se brigal, a za vas ne. In druge nimajo smisla, vi ste pa tako naravna v vsem, tako globoka, vi ne ljubite laži in prenapetosti, kakor j• rLii rva$S Vendar so z nami ravnali bolj človeško Smeli smo Citati, prsati, občevati med seboj in sprejemati obiske od sorodnikov in znancev ki b JSTt! v.trdnljavi ie W1 tudi T. Lermontov. hnfhniLo ^r" n.a P^nanstvo. Siromak 1« bolehal za boleznijo v hrbtnem mozgu in le po- rT N?ktnew0Stne z<^rav'n>ške pomoči umi-ral.^ Nekega jutra so ga na postelji prinesli na sveži zrak. Zbrali smo se okoli njega in ga to n?TSino mu 0,ajša,i zadnje dni trpW Lbogega Lermontova so orožniki umirajočega 1ST1 1 v zelezniški voz. Nekaj postaj od Peter- 32? Sd.ki^aŽen> pr^stavite si? Kva-pilova 5mrt. ljubezen do vas m izstop « cerkve! Jaz seveda nisem izstopil, a ti boji, katere sem imel v svoji notranjosti, so veliko pomenljivejši, nego ako bi bil zares izstopil. je za veliko, morda bi bil celo zapustil dom. J* priznavam: onemogel sem. Toliko moči vendat nisem imel. da bi . . . pa saj vi gotovo ra* umeter« • ženka^ ^ PfaV s*or^,a vsakega petaika preakrMoso, da dobi dovolj domače krm« z vino«, mi krak, postelje, kop«) Itd. Občno konsumno društvo v Idriji naznanja t tem, da je v svoji seji dne 9. svečani 1918 sklenilo, da se hranilne vloge Članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez SC cini do 6 mesccev se imajo računati obresti po 6 odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 80 dni naprej. s» Hranilne vloge sprejema drnitvo vsak dan med uradnimi mami od 8. zjutraj do IX. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri dniitvu najprimernejši ta varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost Vsak član nadalje zatipa svoje prihranke svojemu zavoda. Načelstva ,t r. z. z o. z. — se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. ;; Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-:: šem času. •• iz pekarne »Konsnmnega društva za Ljubljano in okolico44 je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem!