ŠKUPŠČINA ELEKTROTEHNIKOV KRATKI STIKI 16. MAJA ZVEČER JE BILA VELIKA PREDAVALNICA NA TRŽAŠKI CESTI PRIPRAVLJENA ZA LETNI OBRAČUN DELA ŠTUDENTOVSKE ORGANIZACIJE. PO PRIPRAVAH SODEČ JE SKUPŠČINA IMELA NAMEN BITI RESNA IN DOBRA DELOVNA SKUFŠČINA, VERJETNO TUDI NE TAKO ENOSTRANSKA, KOT JE POTEM BILA. KUUB VSEMU PA VENDARLE ZASLUŽI OCENO DOBRO, KAR ZA VELIKO LETOŠNJIH SKUPŠČIN NE Bl MOGLI TRDITI. Prvo, kar je bilo nenavad.no, je bila izredno velika udeležba, saj je kljub delegatskemu sistemu bila dvorana nabito polna. Delegati so pozorno spremljali kratek in jedrnat referat, ki ¦¦ MKfd študenti smo pričakovali ve- ^H ^M liko zanimanje za delovno ak- KMmK cUo v Ankaranu. Rezultat je ¦ ¦VJB ccl° prcs-egel pričakovanja, m ¦¦ deloma zaradi privlačne sile ™ » " niorja, deloma zaradi napat-ne in enostransk« agitsci.je na nekaterih fakultetah. Za bri- gado Boris Kidrie, ki bo julija dclalf" v An- karanu, je bilo po zdravni&kih pregledih sposobnih prclto 170 prijavljcnih, prihajali pa so še novi intercsenti. Ena brigada pa lahko sprejme samo 100 brigadirjev. Zaradi težkih obj-ektivnih pogojev dela — že delo «p.mo bo zelo zahtevno, poleg tega pa moramo raču- nati še s hudo vroeino, ki bo brigadir.je ovi- raJa tako v dopoldanski kot v popoldanski izmeni, smo morali dati prednost zdravstve- no povsem sposobnim prijavl.jenc;:m. Teh je bilo še vedno preveč, zato smo upoštevali š« to, da je prijavljenec že bil v brigadi. Poleg vsega tega je treba upoštevati, da je grad- nja študentovskega rekreacijskega centra v Aakaranu naSa lastna investicija, pri kateri bo trnbn z malo denarja narediti čim več, torej to našo Investicijo moramo čim bolj izkoristiti. Kako odgovorno in zahtevno bo to delo, je bravce Tribune pred kraikim opo- zoril že upravnik tabora v Ankarrnu Rudi Simac. Zaradi težkih delovnih pogojev smo moraii omejiti število brigadirk na 25, zato bo med odklenjenimi brigadirji več študentk kot študentov. To je ena stran problema. Druga pa je ta, da tmamo za brigado Franc Rozman Sta-ne, ki bo približno istočasno delala na avto-cesti, še vedno premalo prijavljenih. Moralo bi jih biti najmanj 120, imamo pa jih komaj 100. Ce hooemo kakšnega prijavljenca pre-usmeriii iz Ankari>ua na zvezno dclovno ak-cijo, prizadeti to odločno odkloni. Pri tem so posebno energične nekatere študentk«, kljub fcemu, da je med njiml mnogo takšnih, kl še niso bile na avtocesti ali v kateri drugi bri-gadi. To d«.jstvo v neki m«ri kaže na spe-cifičnost njihove odločitve, ki pa j« za člane študfiitovske organizacije kot dela jugoslo-vanske mladine žal negativna. Premalo bri-gadirjev imamo tudi za avgustovsko brlgado v Študentskem nasclju. Skratka, možnosti za tiste, ki imajo resničen namoi priti v bri-gado, je dovolj. Nekaj prijavljenk bl še prav tako lahko sprejela brigada Pohorski heroji, ki gre na avtoeesto tudl v julijski izmeni. Te dni komisija za delovne akcij« prl Univerzitetnem odboru ZSJ pošilja pisma vsem odlclonjonim prijavl.jencem. Navajamo tudi možnosti, kam se odklonjeni lahko š« vključijo v brigado. Pismo zakljufujemo z besedami: »Ce si se prijavil v brigado z na-menom, da pomagaš pri izgradnji katerega-koli ob>ekta, ki ga gradi jugoslovanska mla-dina kjerkoll v naši domovini, boš eno n-med navedenih možnosti tudi izkoristil.« Od-ziv na to pismo bo pokazal, v kolikor se prijavljenci tega resnično zavedajo. Franček Lasbah«r je bil res dobro pripravljen. Zvrstila so se tudi poročila o delu komisij FO, nato pa še poročilo predstavnika v Fakultetnem svetu. Vse to je vzelo precej časa in morda celo po nepo-trebnem. Vredno bi bilo razmisliti o tem, da bi v bodoče poročila zajel re-ferat ali poročilo o deiu FO in da bi puščali več časa za diskusijo. Diskusije bi morale biti tiste, ki bi ocenjevale in analizirale probleme in nakazovale re-šitve. Zajemati bi morale celotno pro-blem?itiko fakultete, ne le trenutne probleme, ki so res morda najbolj aktualni, a še zdaleč niso edini v štu-dentovski organizaciji. Diskusija se je žal omejila predvsem na problematiko drugega letnika, ki je resnično v težki situaciji. Vendar imam občuiek, da bi bilo potrebno tokrat bolj ocenje.vati delo študentov in organizacije drugega letnika pri re-ševanju teh težav, kot pa težave po-novno nakazovati in zahtevati rešitev od nekoga tretjega. Predvsem se je potrebno nasloniti na lastne sile in ne čakati rešitve z neba. Bogovi so mirni! Morda bogovi! A skupščina in neka-teri njeni udeleženci še zdaleč niso bili mirni. Duhovi so se razburkali, kakor hitro so bile v diskusiji morda res malo nerodno in neobjektivno uporab-ljene besede »zahtevamo« in »priboriti si«. Morda nerodno, ker je zahteva po odpravi seminarske naloge na prvi stop-nji povsem upravičena. Pa kakorkoli že, dejstvo je, da je skupščina nato dobila mnogo bolj buren potek. Udeleženci vedo, kako mučno je bilo vzdušje. Ne bi se spuščali v to, ali imajo profesorji dolžnost razburjatise in očitati študentom, da so se oni bo rili, namreč študentje, za poostritev študijskega režima. Niti se ne bi spu-ščali v to ali je res za tako stanje na elektrotehnikl kriv Izvršni svet, ki je, po izjavah na skupščini, fakulteti vsi-lil staut. Toda dejstvo je eno. Proble-mov na fakulteti brez tesnega sodelo-vanja profesorjev in študentov ne bo mogoče rešiti. Potrebno bo veliko do-bre volje in razumevanja. In predvsem bo potrebno pozabiti, da sta na fakul-teti dva tabora, študentovski in profe-sorski, ker je na fakulteti lahko en sam kolektiv, ki skupno rešuje naloge, ki mu jih postavlja družba. In prav je, da se študentje še naprej borijo za poostritev pogojev, ker je tudi to eden od pogojev za bolj kvaliteten študij, ki se z zapiranjem vrat fakultete, z numerus clausus, ne bo dala izsiliti. V referatu je bilo poudarjeno, da je zelo dobro sodelovanje med študenti in profesorji. Morda, a na skupščini tega ni bilo videti, kljub temu, da je bilo navzočih veliko profesorjev in morda niti niso bili vsi takega mne-nja kot diskutanti. Pravimo morda, ker so molčali. In še nekaj! Pokvaril se je mikrofon in to še med branjem referata. Elektrotehnikom! Sicer pa to ni toliko pomembno, saj so jim njiho-vi starejši kolegi, dva profesorja, s sio.vo dokazala, da lahko mikrofon v redu dela. Ge pa je bil kratek stik, ni bil edini! Numerus clausus ? Nenadoma in kot strela z jasnega, toda pogojena v politiki zapiranja vrat neka-terih univerz v drugih republikah in mož-nosti za večji priliv študentov na Ijubljan-sko univerzo, se je razširila novica, da bo-do nekatere fakultete v Ljubljani uvedle numerus clausus. Menda je najbolj kritič-no stanje na medicini in elektrotehiiiki. To-da misel o zapiranju vrat univerze se je hi-tro razširila tudi na gozdarstvo, ker je baje tržišce z gozdarskimi izdelki zasičeno, eko-nomijo — res ne vemo zakaj — in morda še kam. Popolnoma se strinjamo s trditvijo, da so materialne in kadrovske možnosti neka-terih fakultet omejene, da je potrebno ne-kaj narediti, da se omogočijo študentom kolikor toliko ugodni pogoji za študij. Vendar moramo poudariti, da smo proti numerus clausus, ker je najbolj diskrimi-natorska oblika selekcije, ker načeloma ru-Si vse demokratične pridobitve reforme in ne daje niti najmanjše garancije, da bodo tistj srečneži, ki slučajno pridejo skozi to zanko, tudi resno in uspešnb študirali. Smo proti takim zvijačam, kot jih pripravljajo na elektrotehnlki, kjer so num^rus clausus preimenovali v preizkusne izpite, vendar je ostala vsebina ista. Tu nameravajo upo-števati pri preizkusnem izpitu ocene ia matematike in fizike v višjih razredih srednje šole, poleg tega pa ugotoviti štu-dentovo splošno razgledanost. Kako je z objektivnostjo ocen in različnim nivojem znanja v srednjih šolah, ne bi posebej govorili! Nekaj strašno kompliciranega, kar naj bi se imenovalo preizkusni izpiti, pripravljajo baje tudi na medicinski fakul-teti. Verjetno jim te zmešnjave ne bo uspe-lo realizirati. Naše mnenje o zapiranju vrat univerze je znano. Smo proti numerus clausus, ker ni nikakršnega argumenta, ki bi ga uteme-Ijeval. Tam, kjer so problemi prostorov in pe-dagoškega kadra res tako pereči, da ne bodo mogli sprejeti neomejenega števila študentov, se stririjamo s preizkusnimi iz-piti. Ti naj obsegajo enega ali dva najpo-membnejša predmeta na določenj stroki in naj imajo zadostno mero resnosti in selekcijskega namena, kjer je potreben. Pri teh izpitih naj se angažira najboljši peda-goški kader, da ne bodo izpadli kot biro kratska gesta administracije. Predvsem je potrebno stvari dobro pre-tehtati in to velja tudi za študentovsko organizacijc, ker se tako navditSuje za nu. merus clauaus. _ . POMENEK S PREDSTAVNIKI ŠOLT KMALU RADIO NASELJE KONCEPT DELA MLADE ŠTUDENTOVSKE ORGANIZACIJE LJUDSKE TEHNIKE - MALO-SERIJSKA PROIZVODNJA IN BODOČI NAČRTI -PREMALODENARJA, TODA KJER STA DOBRA VOLJA IN RAZUMEVANJE, JE LAHKO PREMO-STITI VSE OVIRE - KMALU Bl KUPILI »SPAČ-KA«, PA... - ŠOLT Nl SAMO V ŠTEVILKAH, JE V DELU IN AKCIJAH Za začetek je najbolje, da izpišem pdln naslov: SOLT — zveza študentov-sikih organizacij Ljudske tehnike Ljud-Sike republike Slovenije. Svoje pisarni-jšike pirostOii*e imajo samo nadstropje niž-je od uredništva Tribune, pa se z njimi tako malokirat srečamo. Pridejo, povedo svoje in giredo na delo. Vsi delajo. Ti-sti, ki imajo funkcije in tisti, ki jih ni-majo. Spodaj imajo dve sobi. Ko sem vstapil, mi je v nos udaril duh po bar-Vi, ,po klejiu in papirju. Ob steni je ne-kdo na betlo, z oljnato barvo prebarvano platno risal velike črke. Na omari so favnila v firti in vse daje videz, da še tu Iie morejo strpeti brez dela. Ze pred te-pni sem bil v teh pro&tarih, ko so prav-fcar kranstruirali kompozicijo svetilk za gnemanje za televizijo ali film. Vlado Sokoilov je vzel iz arhiva zajetno mapo tn začeHa sva na prvi strani. ZGODOVINA Za Ijubitelje številk: SOLT je bila or-ganizirana 16. junija 1960. Na ta dan |e bii njen prvi občni zbor. Ustanovili fojona predJog raznih fotoklubov in laeHoklubov, ki so životarili, vedrili in iflMaičfll v študentovsldh domovih, fakul-jfcetah, v okviru tedanje Ljudske tehni-ke, ta pa na pobudo posameznikov, ki So imedi veselje do takega dela. Med najbolj prizadevnimi za ustanovitev jHiotne organizacije omehja kranika ime iTomo Sibenik. Pavzaprav je bil Tomo faiciator te akcije in je v kratkem času oosegel, da se je 1500 študentov, ki so 6e za konjiček ukvarjali z LT, vklju-(HJo v organizirano clelo po interesnih področjih. KAJ DELAMO? »Imamo pet temeljnih točk koncepta našega dela,« je pripovedoval Sokolov. »Predvsem delo LT pri nas bazira na psnovl, ki jo predstavljajo klubi. To je iiaj-bolj množično in doslej najbolj po-Šračeno delo v javnih delavnicah. Bistvena postavka v naši organiza-ciji je tudi ta, da nikogar ne silimo, da je naš član, da pJačuje članarino in no-si izkaznico. Ne! V delavnico lahko pri-de kdorkoji, plača dolcčen znesek za po-rabo materiala in orodja. Nikogar ne navezujemo na naše delo. Če pa se kdo s svojim delom izkaže, stalno dela v naših delavnicah, je že samo po sebi razumljivo, da bo resen kandidat kar sam zaprosil za čJanstvo, ki mu končno pirinaša tudi določene ugodnosti___*> Iz skromnih pi^vih korakov, ko so štu-dentje začeli med seboj izmenjavati iz-kušnje, ko &o drug drugemu nudili teh-nične usJuge so se razvili klubi, ki da-nes predstavljajo specifično organizira-no enoto. Ali bolj preprosto povedano: tam, kjer so mizarji, ne vrtajo ^pleha«. Proces delitve dela pa gre še naprej: tako se je med radioamaterji že poja-vila tendenca da se bo skupina fantov začeJa ukvarjati samo z ozkim področ-jem — ,s telekomando. To pa pomeni, po besedah tovarišev, ki so poslušali naš razgovor že del znanstvenega dela. VSAKO NEDEUf P0 DVE URI so rekli na RTV Ljubljana, vam bomo odstopili srednji val 202 m. Radioama-terji bodo v Naselju postavili oddajno postajo ki bo sprva šibka in bo njen glas mogoče slišati le v LjubJjani. Po-zmeje, da, pozneje pa bomo po študen-tovskem radiu lahko voščili staršem in scnodnikom na deželi. Mogoče že v je-seni___ 50 DINARJEV INVESTICIJ Neverjetno! Da, tako so začeli. 50 di-narjev na osebo. Začeli so z nabiralno akcijo preko Univerzitetnega odbora. V Naselju so izprosili kiletne prostore v nekaterih blokih: zdaj so že v 7. bloku in v 5. bloku, kjer bosta mizarska de-lavnica in finomehanika. V 4. bloku je radiokJub, na podstrešju je njegova primo-predajna sekcija, pri vhodu na levi pa se stiska fotoklub. Perspektive predstavljajo še 4 kletni prostori v Ger-bičevi uJici. OVE ŽELJ. 1. Radi bi ustanovili posebne skupl-ne, ki bi se ukvarjale izključno z raz-vojem znanosti in tehnike v Sloveniji. Na tej osnovi bi se odpirale nove de-javnosti in možnosti za tehnično vzgojo. Tiste oblike dela, ki bi se izkazale kot Je preveč stereotipne in klasične, bi v naši organizaciji ukinili. V tem se v primerjavi z dirugimi ljudskimi tehni-kami Zveza ŠOLT razlikuje: Druge LT delajo in bodo najbrž delale tako kot pred desetimi, dvajsetimi leti — tu malo lesa, modelov, jadralnih letal iz lesa in papirja, kanglice iz konzervnih škatel in podobno. V Zvezi SOLT so s temi stvar-mi že opravili. Začenja se znanstveno delo, aplikacija teoretičnega znanja v praksi. 2. Radi bi, da bi se tehnične fakultete zainteresirale za naše delo. Ko se bo naše delo bolj razmahnilo, bi te fakul-tete lahko v naše specializirane delav-nice pošiljale svoje študente na prakso. Zveza SOLT pa bi fakultetam lahko nudila tehnične usluge. In še primer: Študent na tehnični fakutteti izriše se-minarsko nalogo, ki ostane samo na pa-pirju. Industrija ne sprejme takih na-črtov, ker se za določene redke apa-rate ne izplača njihova proizvodnja. Kot nalašč pa bi to deJo zlahka in z vese-Jjem napravila zveza §OLT, ki pa kljub svoji tehnicni razvitasti in usiposoblje-nem kadru še ni prodrla za zidove ne-katerih fakultet. Nekateri se pač ravna-jo po zakonskih predpisih in ne po živ-Ijenju. KAJ PA DENARCI? ^Lani smo od UO dobili milijon di-narjev, 500.000 dinarjev pa nam je dal Glavni odbor Ljudske tehnfke. Letos smo malo na boljšem, je rekel Sokolov. Povedal je še, da bi rabili 60 milijonov dinarjev, ki jih bodo tudi dobili., Kako? Rešitev je v samofinansiranju. Načrt-no deJo je po daljših študijah privedlo do tega, da bi Zveza ŠOLT usmerila svojo dejavnost tudi navzven. Malose-rijska proiz\'odnja pomeni sredstvo, s katerim bo ta organizacija krila vse svoje stroške in investicije. Prvi se bo na to pot poda] radioklub. Do sedaj so »divje-« delali. Odslej bodo gledali, da bodo njihovi izdelki tudj za kupce zanimivi. Že pred akcijo je zveza ŠOLT prosila razne tovarne po Slove-niji za odpisane stroje, pa so v tem ze-lo malo uspeli. KOLIKO NEKDO ZASLUŽI? Seveda, tudi škidentje bodo deležni pri teh bodočih milijonih. V Sarajevu so baje lani študentje v servisih zaslu-žili fežke denarje. Da bi preprečili pre-tirano visoke osebne dohodke, so na Zvezi SOLT že izdelali določene instru-mente. 2e do zdaj so tisti, ki so pro-dajali svoje izdelke, moraJi odvajati 10 odstotkov v sklad za pospešitev tiste panoge, iz katere je izviral, v novem si-stemu pa bo ti&ti, ki bo imel 100.000 di-narjev dohodkov, za Zvezo pri«peval 25.000 dinarjev. AKCIJE Precej kolegov, ki so že od ustanovi-tve včlanjeni v SOLT, predava tehnično in likovno vzgojo na osemletkah. Vodi-jo tudi foto in radio krožke. Na brigade niso pozabili: lani so štirje inštruktorii sodelovali v specialnih brigadah na zvezni akciji, dva pa v Naselju. Kmalu bodo izvedli anketo, ki bo zajela 12.000 študentov in dijakov zadnjih letnikov girrmazij o tem, kaj mislijo o tehnični vzgoji in koliko so pripravljeni kot štu-dentje na univerzi prispevati zanjo. Vsako leto prirejajo A in B fototečaj. Sem spadajo še razstave fotogralij fo-toklubov in mednarodne razstave. Po-tem so še radio tečaji in nove vrste teh-nike, ustanovljen bo klufe za elektroni-ko, kjub za daljinsko vodenje, klub za raketno tehniko. .. TATA, KUPI Ml AVT0! »Že večkrat so študentje izrazili željo, da bi v Zvezi SOLT organizirali avto-moto tečaje. Zanje vlada veliko zani-manje. Kaj ste storili ob teh željah?« »Naš odbor se je precej zavzel za to, da bi pri nas imeli avto-moto tečaje,« je rekej Vlado Sokolov. »Povsod srao trkali, da bi dobtii motoma kolesa in kakšen avto. V Tomosu smo prosili, da bi nam prodali Spačka (pri takem na-vaiu bi bilo res nea-odno, da bi se vozili s staro škatlo) po tovarniški ceni. Tod% podjetje je podjetje in nanj pritiska še občina, ki zahteva svoje dajatve. Našo prošnjo so vzeli tako, kot da smo resni kupci. Spačka bi dobiJi le na podlagi daj—dam. Posredovanje na Avto-moto zvezi Slovenije tudi ni rodilo nobenega uspeha.« KJjub vsemu bodo na vsak^naein sku-šali zbrati sredstva za nabavo primer-nega voznega parka. In še ena izjava odboonika SOLT: ^Rad bi, da bi Zveza ŠOLT postala za vsakega študenta, ne glede na to. ali je študent tehmške ali družbene fakultete, pojem, na katerega bo v praksi imel prijetne spomine. Zadovoljen sem. da se tudi Zveza študentov zanima za na-še delo in da nam daje v okviru mož-nosti vso moralno in materialno oodi-poro.* T. M. Vesti v dnevnem časopisju o demon-stracijah in protestnih zborovanjih ter štraj-kih v Španiji nam govorijo samo o mrtvih in ranjenih, o številu udeležencev in kraju. Nihče nam ne pove kaj več. Tudi nam ni neupravičeno do tega. Španija po držav-Ijanski vojni nas ne zanima več. Španija sonca in Franca. Zagotovo pa bo prišel čas, ko bo spet vzbudila našo pozornost, ko se bo v deželi in v Ijudeh zbudilo nekaj veli-kega, enkratnega. Skušali bomo na kratko posredovati vlogo študentov v sodobni špa-nlji. Včeraj in danes. Jutri bo lahko že dru-gačen. SPANSKIŠTUDEMJE V letih 1959—60 je opozicija proti Fran-cu vse bolj rasla. Proti Francu so stale skoraj že vse univerze, intelektualci, delav-ci in celo nekatere sekcije katoliške hie-rarhije v španiji. Ob prvem maju 1959 je konfederacija Obsero de Accion Catolice (zveza katoliških delavcev) objavila mani-fest, v katerem je vzpodbujala španski delavski razred, naj se postavi po robu takoimenovanemu »ekonomskemu stabili-zacijskemu planu« in zahtevala, da se špansko delavsko gibanje ne drži eko-nomskih predpisov, ki so po tem planu predvideni. Opozicija proti Francovemu režimu je rasla učinkovito. Pospešile so jo še no-tranje ekonomske krize in padci diktator-jev v Latinski Amariki. Treba je tudi pri-pomniti, da so nekatere politične sile. ki so doslej podpirale režim, stopile v odkrlto opozicijo. znano je tudi, da je veliko šte-vilo študentov, otrok družin, ki so se dru-gače z režimom strinjale, bilo aretiranih zaradi nasilne opozicije. Pravice do štraj-ka takrat že ni bilo več. Na španskih univerzah je nezadovolj-stvo študentov naraslo do vrha, kar je bil nujen odgovor na vse tisto, za kar jih je Francov režim oškodoval. Na eni strani je bila prepovedana svoboda združevanja, na drugi strani pa so jih skušali pripraviti v falangistične in katolicistične krožke. špan-ski študentje so morali preiti cel sistem testov, da bi si zagotovili namestitev po končanem študiju. Vse te teste pa je kon-trolirala tajna prokatoliška organizacija »Opus Dei«, velika opora falangistične vlade. Demonstracije in incidenti so bili zmerom pogostejši in ob najrazličnejših prilikah (n. pr. obisk Eisenhowerja v špa-nici decembra 1959). Vsi ti dogodki pa so vodili k aretacijam in neomejenim zapo-rom študentov, profesorjev, intelektualcev in članov delavskega razreda. Zločine so opravičevali na najrazličnejše načine. Za najosnovnejše principe pravice ni nihče dajal garancije. Nove aretacije in zločini samo potrju-jejo, da je Francov režim brezupno sam proti močni opoziciji in zahtevam po poli-tični in individualni svobodi, ekonomski in socialni pravičnosti, integracijl španije z ostalimi demokratičnimi silami v Evropi, po svobodi izražanja in v univerzitetnem merilu še posebno — akademski svobodi združevanja. ARETACIJE, ZAPORI... Nikoli ni bilo možno točno ugotoviti število aretiranih, jasno je le, da so veči-noma študentje, intelektualci in delavci. Mnoge so mučili, maloštevilni, kot je Luis Goytisolo, so bili kmalu izpuščeni zaradi literarnega, umetniškega prestiža in zaradi reakcije svetovnega javnega mnenja. V Francovih zaporih so večinoma poli-tični zaporniki. Nekateri so preživeli že de-set in tudi dvajset let v ječi. Mnogo le-teh je univerzitetnih profesorjev in študentov, ki so bili postavljeni pred vojaške ali ci-vilne tribunale brez kakršnega koli legalne-ga kritja in soieni še po zakonih iz leta 194?' V primeru študenta prava Casla de Za-yas se je režimu zdelo, da mu je treba so-diti pred civilnim tribunalom. Ker je bila obtožba proti njemu politične narave, ni hotel sprejeti legalnega kritja. Zayas je bil član ilegalne »univerzitetne socialistične skuplne«. Leta 1958 je prišel na razgovor s člani Mednarodne študentovske konferen-ce, ki je prišla v Španijo legalno. Takoj po tem srečanju je bil aretiran in zaprt brez kakršnekoli obrazložitve. Kasneje se je zvedelo, da je kaznovan s tremi leti ječe. Toda slučajno je bil zaprt samo šest me-secev, ker je vplačal 1000 peset. SPREMEMBE V PREDSTAVNEŠKI Francova vlada je hotela nasilno potla-čiti študentovsko opozicijo, vendar je za-radi mednarodnega javnega mnenja spre-menila svojo taktiko, da bi jo dobila pod svojo kontrolo. Spremembe so vidne v SEU (Univerzitetni sindikalni organizaciji). Kaže se v zmanjšanju števila študentov-skih predstavnikov in v spremenjeni po-litiki državne intervencije na univerzah in v orientaciji te zveze. Vlada je storila vse, da bi kljub vsemu ohranila SEU kot pred-stavniško organizacijo. Uspelo ji je tudi, da je preko indirektnih volitev »štu-dentovske predstavnike« sama postavljala. študentje so se upirali taki reorganizaciji svoje edine legalne predstavniške organi-zacije in so na nekaterih univerzah sploh bojkotirali volitve. — Zatem je SEU hotela zadržati študente vsaj izven političnih aktivnosti, ker je le-te kontroliralo in vo-dilo edino nacionalno gibanje falangistov. VEDNO PRIPRAVLJENI Ko so bile korak za korakom legalni univerzitetni organizaciji odvzete vse mere avtonomije, znotraj in zunaj fakultete, se je leta 1960 začelo razvijati na različne na-čine podtalno delovanje. Kljubujoč nemož-nosti razvoja sistema demokratizacije zno-traj sindikalnih organizacij, so bile odkrite nove možnosti učinkovitih akcij. Demokra-tična unija študentov (UDE) in katoliška nacionalna študentovska zveza (FNEC) sta se umaknili v ilegalo, vendar pa je število njenih članov v zaporih kljub temu na-raslo. Vse opozicijske skupine so razvile bor-beno taktiko, kakršne ni bilo še zadnjih petnajst let. Bombne eksplozije v Madridu in predlog za nacionalni politični štrajk ka-žeta dva glavna načina močne akcije za opozicijo: direktna akcija z malo Ijudmi ali pa akcija, v kateri bi sodelovala večina španskega Ijudstva. V vseh teh političnih akcijah, kakor tu-di v celotnem protestnem gibanju so štu-dentje odigrali važno vlogo. Zavedajo se, da je edina pot spremembe v španiji ko-nec obstoječega političnega sistema. »Uni-on«, glasilo prej omenjenih organizadj, je hotelo obrazložiti, zakaj so študentje sode-lovali v preteklih akcijah, s tevzi besedami: OD VČERAJ NA DANES »Mladinske skupine nimajo dovolj moči, da bi same organizirale nacionalne akcije, vendar hočejo ubežati nevarnosti naravne smrti zaradi neaktivnosti.« španski študent je uporen in vedno pri-pravljen tvegati javno akcijo v splošnem okviru, da bi pomagal vreči fašistični re-žim, ki utesnjuje vse oblike svobode. Gene-racije teh let, ki jih dršavljanska vojna ni prizadela, se trudijo, da bi spremenile po-litično situacijo, ki jim omejuje možnosti študija in razvoja v svobodi, ki je nujno potrebna za intelektualni razvoj. TEŽAVNI 2IVUENJSKI POGOJI Življenjski stroški za španske študente so se silno dvignili, posebno za tiste štu-dente, ki nimajo štipendij ali ki niso opro-ščeni šolnine, kar pa je velika večina špan-skih študentov. Toda kakor da bi cene sta-novanj in hrane ne bile zadosti visoke, so v letu 1960 še strahotno narasle, kar je bilo posledica novih gospodarskih ukrepov v zvezi z »ekonomskim stabilizacijskim pla-nom«, ki ga je Francova vlada naredila po vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost (OEEC). Pritožbe študentov ob stalnem zviševa-nju vpisnih taks bazirajo, več kot v čemer-koli, na dejstvu, da je zvišanje dajatev pri-zadelo samo študente, medtem ko država ni odmerila za šolstvo niti centa več kot prejšnja leta, niti ni tega imela v načrtu. V tem času pa je država pripravljala zakon za zaščito takoimenovanih »colegios mayo-res«, popolnoma režimskih ustanov, ki so jih ustanavljali v sklopu vsake univerze. Vpisne takse so toliko narasle, da je bil socialni položaj študentov vedno slabši. Ce bi že hoteli v dobro oskrbovane »colegios mayores«, bi tega ne zmogli zaradi straho-vito visokih cen. Vpis v prvi letnik univer-ze stane toliko kot dvomesečna plača in-dustrijskega delavca, če pa bi študent že-lel stanovati v študentovskem domu, bi moral plačati skoraj ves šestmesečni de-lavski zaslužek. Kljub stalnim obljubam falangistična vlada ni zmogla nuditi študentom skoraj nikake socialne pomoči ali štipendij. V šol-skem letu 1958—1959 je bilo na španskih univerzah vpisanih preko 94 tisoč študen-tov, število štipendij pa je bilo nižje celo od tistega, ki je bilo določeno po zakonu. štipendijo je v tem času prejemalo le 1,9 odst. študentov. Kljub stalnemu zviševanju šolnin je sindikalna organizacija SEU osta-la popolnoma pasivna. Po volitvah v to 6r» ganizacijo oktobra 1959 ni v izjavi ob izvo-litvi vodstvo niti omenilo resnega ekonom« skega položaja, v katerem so študentje bUi, čeprav je izjava govorila o tem, da je tre-ba »čimveč mladim špancem nuditi mož-nost šolanja na univerzi, če sami to želijo.« Kljub posameznim naprednim stališčem španski študentje pogrešajo neko enotno organizacijo, ki bi se v bodoče borila za skupne cilje in upoštevala voljo študentov kot celote. Organizacija Solidaridad Uni-versitarid, ki je bila ustanovljena s pomoč* jo Mednarodne študentovske konference in COSEC, ni izpolnila pričakovanj. Izogi-bala se je določnejših akcij, čeprav bi njenemu programu in konceptu ne mogli oporekati. Tako se ni udeležila kampanje za izpustitev političnih jetnikov, štrajkov proti falangistični organizaciji Opus Dei v začetku preteklega leta v Barceloni, če-prav so v njih sodelovali študentje sko-raj vseh prepričanj. španski študentje ne morejo te organizacije — sama se progla-ša za njihovo — priznati za svojo. Preteklo leto se je začela široka akcija za napredno meduniverzitetno sodelovanje, ki bi vsaj izvedlo širok skupen boj vseh študentov. Zelo važno vlogo v tej akciji igra Univer-zitetna socialistična skupina, zatem štu-dentje tako imenovane Nove univerzitet« ne levice, organizacija katalonskih študeh-tov, komunisti in mnogo drugih študen-tov, sicer brez organizacije, z ostalimi pa jim je skupno geslo — proti Francu. Še enkrat lahko poudarimo eno: preveč je občuteno pomanjkanje enotne akcije proti diktaturi. Nujno potrebno bi bilo, da bi organizacije, ki bi sodelovale v tem enotnem gibanju, predstavljale resnično voljo študentov. Kdor tega pomanjkanja ne čuti, ne more za gotovo trditi, da živi v španiji, ker je izoliran od španske real-nosti. Pomanjkanje enotnosti je povzročilo, da so nekateri študentje obupali nad vzposta-vitvijo demokratičnega sistema v Španiji in se celo zatekajo k ideji vzpostavitve mo-narhije v španiji. V sedanjih prilikah sma-trajo, da bi jim monarhija nudila več de-mokracije. Seveda pa stavljajo tudi svoje pogoje, v katerih bi bila po njihovem mne-nju demokracija v resnici zagotovljena. Jože Prešeren SLIKA LEVO ZGORAJ: POLICIJSKE SI-LE RAVNO NAMERAVAJO NAPASTI STUDENTE MED ENO MNOGIH DE-MONSTRACIJ. OPOZICIJA PROTI FRAN-CU POSTAJA BOLJ IN BOLJ SRDITA. SLIKA DESNO ZGORAJ: SRECANJE S SILO. POSNETEK JE NASTAL V B.A- SKOVSKI POKRAJINI. SLIKA LEVO: MADRIDSKA BASTILJA — ZAPORI CARABANCHEL, NATRPANI Z 20.000 JETNIKI. Predstavljamo: ¦LJBB ¦ Miroslav Košuta se je rodil pred šestln-dvajsetimi leti v Tr-stu, hjer je tudi ma-turiral. Po končani gimnaziji se je vpi-sal na oddelek za svetovne književno-sti in literarno teori-jo na ljubljanski fi-lozofski fakulteti, kjer bo kmalu diplo-miral. Kot pesnik se je uveljavil najprej v Mladib poteh, kjcr je tudi sourednik, nato pa v vseh osta-lih revijah. Poleg te-ga tudi prevaja Iz italijanščioe in špan-ščine... »Stišal sem, da pripravljaš pesniško zbirko. Bi mi lahko povedal o njej kaj več?« — Od svojega do&edanjega dela sem izbral naj-boljše pod naslovorn Morje brez obale. Našlov verjetno ni najbolj posrečen, vendar pa od-govarja vsebini zbirke. V glavnem so to novejše pesmi, od katerih je nekaj še neobjavljenih, ni pa v zbirki naijnovejših kot tudi ne tistiih, ki so večino-ma bile tiskane v zamejstvu in ki bi jih lahko dali v poglavje, recimo, »angažiranilh pesmi«. Tako bo moja podoba sicer nepopolna, a s tem sem dosegel, da je zbirka kar se da enotna. Njen osnovni motiv je zajet že v nasHovu: gre za tisti grozni občutek osamljenosti, ki je prava bolezen našega časa in katerega se v svojih poslednjih pesinih skušam rešiti. Zbirka je že na založniški mizi in ravno te dni sem prejel odgovor: »Ocene so pozilivne, zato bodo odločilne programske zmožnosti Lipe.« Zdi se mi značilno za naše kulturne razmere, da mcKn, ta pri-moa-ska založba, ki je z zbirko Slovenska so-dobna poezlja prva začela z rednim izdaja-njcm poezije, zdaj trikrat in še emfcrat premisliti, preden izda letno eno samo zbirko. Isto velja za Mladinsko knjigo, o kafceri se govari, d& pošlje na trg akoraj vsak dan eno publikacijo, kjer pa so — in ne po urednlkovl krlvdi — domači pesniki rru.loda-ne nezaželeni. Predložil sam jim dve zbirkici svojih o-trošklh verzov, ki zdaj Cakata »mllejših zvezd«, fisj je letos izžla ena sama knjiga izvlrne poezije. »NekaJ o tvoiem pesniškem delu. Kdaj si začel pisatt; tvojl vzori?« — Pisati sem začel razmeroma zelo pozno. ne vem več, kdaj, a spominjam se, da se mi je takrat zdelo, da bi morai itneli prvo zbirko že za sabo. Odločitaega pornena za moje pisanje je bil vpis na tukajšnjo univerzo in sodelovanje v »-Mladi Ljub-ljani«. Učil sem se pri novejši italijanski poeziji, na.j omenim samo Ungaretti.ia, s strastjo ljubil Ko-sovela in Murna. Tega sem se pravzaprav bal za-radi pirecejšnje sorodnosti z njim, kar so mi kmalu očitali. »-Zadnj« leto je izšlo precej pesniških zbirk mla-dih jri starejšlh avtorjev. Kaj sodiš o naši sodobni poeziji?« — Prcdvsem, da ni tako slaba, kot bl jo nekateri hoteli pirikazati. Res pa je, da pogrešam večje an-gažiranosti, kajti le redko poseže v sredino življe-nja in torejj nima tiste vloge, ki bi jo morala imeti. Prepričan sem, da smo trenutno v prehodni fazi. O starejših avtorjih mislim, da so sa'oje pove-dali. O tem nam najlepše priča Udovičev primer. Co hočem bitl objektiven, moram priznati, da je Ogledalo sanj brez dvoma 7jelo lepa knjiga, ki pa je izšla odločno prepozno. Od t. i. m]adih je treba omeniti Kajetana Koviiča na eni strani, na drugi pa Zajca in Stmišo. Kovič jes Koreni-nami vetra dokazal, da je odiičen pesnik, od katerega pa ni piričakovati tistega odlofrllnega sun-fca, ki ga je naša poe2ija potrebna. Zato se mi zdi Dane Zajc zaradi svoje primarne, eruptivne pesni-ške sile naš najpomemibnejši sodobni lirik. Od ti-stih res mladih pa sta pomembna dva: Marijan Kramberger, ki je s svojimi Pesmimi 1961 dosegel zavldljiv uspeih, in Niko Grafenauer, brez dvoma veliik, čeprav še ne dokončno formiran ta-lent. »In o sodobni slovc«ski knjižcvnosti in o mestu tržaškc liierarne ustvarjaliiosu v njej;¦« — Na to vprašanje sem delno odgovoril rriiUo prej, kar pa se proze ti*e, velja zanjo isto kot z& poezijo. V glavnem nam je nekam tuja: govori v jezifcu, ki nas ne prizadene. Precej konvencionalno-sti je v njej — nič manj kot v poeziji. Se vedno dosti pišemo o partizanščini, hvallmo se. da smo blli dobri borci, seveda taki z osebnimi tragedija-mi — navadno so te tragedije bile večje, kot je pi-sat€ijeva ustvaarjalna zmožnost — pozabljamo pa, da živimo, danes in tu. Lahko bi očital, da se bojimo povedati, da živimo in kako živkno. Ce govorimo o tržaški književnosti, potem govo-rimo o Borisu Pahoirju in Alojzu Rebuli, na dra-matika Josipa T.wvčarja navadno pozabljamo, kar je do rveke mere razumljivo glede na to, da je ve-ean na domače gledališ6e. Opazil sem, da se o nju-neim delu v glavnem govori z neupravičenim oma-lovaževanjem in v tem navadno prednjačijo Ijudje, ki so od omenjenih avtorjev komaj da prebrali ka-ko stran in še to gotovo površno. Ne bi hotel biti tzvenmodni lokalpatriot, toda prepričan sem. da je treba omenjena pisatelja šteti m©d pomembne za-stopnike sodobne slovenske književnosti. Pahor je rahločuten lirik, kdaj sicer preveč gostobeseden (Onkraj pekla so Ijudje), ki pa zna napisati pre-tresljive strani. Rebula pa je kot nasprotje prejš-njega pravi epik, kar je dokazal že z nekaterimi noveilami v Vinogradu rimske cesarioe in predvsem s Klieem v Sredozemlje. na žalost pa je včasih prevc^ intelektualističen, v sjabem pomenu besede (Senčni ples). Za oba velja. da spadata v slovensko književnoot ne samo kot pr-edstavnika zamejstva, ampak predvsem zaradi sile svoje umetniške iz-povcdi. (g) Vrnitev Glas, ki me kličeš, glas, ki nem od tebe ne najdem več odsiva svoji rasti, glas, ki me kličeš, v gmajni, v resju, v brinju, na žejni stezi glas samotnih borov, v bregu, s proda, izmed školjev glas ožganih jader, v katere je čas izlizal svojo pot, glas, ki me kličeš, vrnil sem se. tu sem, samo tvoj. Kam naj odložim odmev korakov, ki se je s prahom cest zajedel vame, kdo naj mi spere iz oči brezbarvnost tujih krajev, kje najdem dobro dlan za svoje čelo — o, glas, ki me kličeš, glas, ki rasteš v meni, topli glas iz mojth mladih dni. XVI MAJSKI FESTIVAL ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE V ZAGRSU POMLADU ZBOR HDDSTI 20. maja se je v Zagrebu končal 16. majski festival študentov, ki je bil posvečen Dnevti mladosti in 70-letnici Maršala Tita. Festival je trajal osem dni, na njem pa je sodelovalo okrog 850 predstavnikov kulturno-umetniških skupin iz vseh jugoslovanskih univerzitetnih središč. Predvsem je to povsem študentovski festi-val: študentje ga organizirajo in samo študentje nastopajo na njem. A po svojem zunanjem vi-dezu in po svoji širini izgleda kot mnogo večja manifestacija. Taki bi morali biti vsi študen-tovski festivali. Da vzbude pozornost vsega me-sta, širše javnosti. Da polepšajo in okrase mesto s SVOJIMI zastavami, kot je bilo te dni v Za-grebu, da mu dajo za določen čas SVOJ značaj. Nekaj zaskrbljujočega je bilo ob tem festi-valu, to je delitev publike, počasna a neizogibna delitev. Velik del gledavcev (študentov in sred-nješolcev) je hodilo samo na »zabavne« prire-ditve. To so v glavnem večeri zabavnih melodij in jazza. Preteklo leto je bila to tudi folklora. Ostala manjšina, študentje, ki so tesno poveza-ni s sceno ali koncertnim podijem, so odhajali na gledališke predstave in koncerte klasične glasbe. Treba je bilo pogledati »Ekran 59«, so-dobno, veselo in bučno parodijo v izvedbi Uni-verzitetne eksperimentalne scene iz Beograda, pa bi videli, da se s takim lahkim tekstom, ak- tualno temo in odmori,jpolniini zabavnih melo-dij, lahko pride tudi nioder, pred katerim je dvorana s tisoč zasedeifc mest. Tokrat bi se lahko iasplošnega pomena ama-terizma oddvojil poseba pojem, novo določilo amaterizma — študenfvski amaterizem. štu-dentje v svojih amate$kih društvih, na ama-terskih osnovah in pog§ih — dajejo »profesio-nalne« rezultate. študeiovska društva insku-pine, predvsem dramalke, morajo odbirati iz nacionalnih kultur skriii in neznane dragoceno-sti in jih prikazati na Hk nov način, prav tako pa morajo iskati sodoie, aktualne, kvalitetne teme oziroma tekste, kt bi jim omogočilo eks-perimentiranje ali celoivantgardnost. Organizator Univerzfetni odbor kot bi hotel dati festivalu letos glmliški značaj. Tako je bila vsak večer v dvehclramskih hišah po ena gledališka predstava. Izlor dramskih tekstov je bil pester, od Evripidovilfigenije na Tavridi do Ekrana 59, čigar tekst o napisali — študentje. Posebej je treba omenl predstave Univerzitet-ne eksperimentalne scoe iz Beograda (Mrož-kov Karol) in Adam ifl Eva Miroslava Krleže (Studentsko eksperimeitalno gledališče iz Za-greba). Kvaliteta in na<|i izvedbe sta se sukala od navaclnega branja j kostimih in na sceni (Evripid Zagrebčanov) [o pravega eksperimen-ta (Ribiški prepiri — iSSK iz Zagreba). Letos je bil festival ] rez folklore. Pravijo, da zato, da ne bi dobil fofclornega značaja. To je bila ena velikih napak/folklora se mora vrniti na ta festival, sevedae dvema, tremi večeri. Vemo in tudi videli sra>, kako se gledavci zani-majo za take predstai. Vemo pa tudi, kako dobre folklorne ansanfcle imajo naša študen-tovska društva. Pevski zbori so se fstali v doslej najboljši in najštevilnejši sestai. Sodelovanje pevskih zborov je tekmovaln$ prav tako kakor sode-lovanje malih jazz ansanblov. Mogoče bi lahko dobil tudi celoten fesfi»al tekmovalni značaj s tem, da bi se prej napitvila selekcija. Prvič letos je bil kiikurz zabavnih melodij študentov-komponistov. Z nastopi jazz skupin, ločeno od večerov zabatiih melodij, se je hotela ločiti zabavna melodij»od pravega in redkega jazza. Toda, ali so mali skupine res nastopale s pravim jazzom? Med drugim je bilaidprta tudi mednarodna razstava umetniške fotlgrafije, na kateri so so-delovali avtorji iz skoitj vseh evropskih držav. Likovna razstava »štud»tovski maj 62« je pri-tegnila mlade umetnilce iz vseh jugoslovanskih študentovskih centrov,,jrazen iz Sarajeva. Na dvorišču študentovske$ centra je bilo razstav-ljenih okrog deset nafaernih, zelo zanimivih skulptur... H. S. Vvrsti prireditev, ki jih je študentovsko kulturno umetniško društvo Akademik organiziralo v počastitev sedemdesetlet-nice maršala Tita, je bil pred tednom dni tudi koncert Primorskega akademskega zbora »Vin-ko Vodopivec«. Navdušeno ploskanje, ki je sprejelo primorske fante še preden so zapeli prvo pesem, kaže, da si je zbor v svojem sko-raj desetletnem delovanju pridobil naklonjenost publike, posebno še študentovske. žal tokrat program ni bil sestavljen tako, da bi obdržal to vzdušje do konca. Ni bil niti stilno enoten, pa tudi ne dovolj kontrasten, da ne bi učinkoval nekoliko utrujajoče. V programu sem pogrešal predvsem več skladb s pestrejšo ritmiko in kon-trapunktsko tehniko, ki so obenem tudi izvrst-na šola za zbor. Morda najčudoviteje je zbor zazvenel na začetku, v treh pesmih Jacoba Gallusa. Poseb-no v »Magnum mysterium« je dirigent Brane Demšar z domiselno postavitvijo zbora dosegel čudovit učinek renesančnih chori spezzatti. »Ecche quomodo moritur iustus« je bil izvrsten v dinamičnih niansah. Zbor sploh najboljše zve-ni v umirjeni dinamiki, od mezzoforte do pia-nissimo. To bi bilo vredno upoštevati tudi v preostalih pesmih. Z dinamičnim forsiranjem zbor namreč postane intonančno nečist in iz-gubi estetsfco barvo glasov. Dobro so uspele tudi pesmi z močpo izraz-nostjo — Simonitijev »Križ«, Srebotnjakova »Kraška vas«, šafranekova »Konjuh planinom« in druge. Ker ima zbor tudi dobro dikcijo, je dosegel na nekaterih mestih resnično presunljiv vtis. Treba pa je izdelati zbor formalno: into-nacijo, ritmiko, nastavke, vstope. Zbor mora peti z večjo lahkotnostjo, tudi na težkih mestih. Dejstvo pa je, da je skoraj polovica pevcev pri zboru šele od jeseni in zato verjetno ni bilo mo-goče storiti več, kot je bilo storjenega. Brane Demšar je dirigiral zelo eksaktno in izrazito in je imel zbor v njem dobrega vodjo. Imel je točno izdelan koncept, v katerem pa mu pevci še niso mogli dovolj natančno slediti. V njem je težil predvsem po močni izraznosti. Najboljšo osnovo je imel v veselju do petja, ki ga imajo ti fantje in iz katere bo ob vztrajnem delu nastalo gotovo še mnogo. To veselje do petja pa je tudi element, ki najbolj navdušuje publiko. Spomnimo se samo odobravanja, ki so ga fantje dosegli, ko so na koncu zapeli »žabe«, pesem »svojega« skladatelja Vinka Vodopivca. KRISTIJAN UKMAR Koncert zbora » Vinko Vodopivec« IMIUIimilH'l!limHllll'IIIHHIIIilll.lH!IIIIIIHHI«limiUmiimtlllllllllllllUlillillillllMlli:illl'illlll'!!KM!llllillimilllllllllllllimillllimlll!lilMIMIMIIHHIIl! itaiilansKf koiegi Pretekli četrtek se nam je predstavil s celo- Pretekli četrtek se nam je predstavil s celo-večernim koncertom pevski zbor naših kolegov 2 rimske univerze — Coro Universitario Roma-no. Zanje je bil to prvi nastop v Ljubljani in drugi v naši domovini; prej so gostovali v Za-grebu na povabilo SKUD »Ivan Goran Kova-čič«, s katerim ima ta zbor tudi ožje prijatelj-ske stike. Koncert sam je imel dva, po vsebini in mo-tiviki petja zelo različna dela. V prvem delu nam je zbor predstavil nekaj latinskih liturgič-nih pesmi uglasbenih na sistem polif onske glas-be, v drugem delu koncerta pa smo imeli pri-liko poslušati italijanske renesančne skladbe, med katerimi nekatere tudi naši publiki niso bile tuje. Medtem, ko so bili v prvem delu koncerta zastopani malone skladatelji vseh na-rodnosti (Bach, Arcadelt, Ingegnieri itd.), so v drugem delu peli izključno dela italijanskih avtorjev. »Coro Universitario Romano« se nam je predstavil kot izredno lepo vlito glasbeno telo. Dirigentu Giuseppeju Agostiniju je uspelo izva-biti iz mladih pevcev tako dinamiko in tako pevnost, da je človek res užival ob poslušanju. Predvsem so bile lepo zapete težke polifonske skladbe v prvem delu. Drugi del je bil resda živahnejši in tudi poslušalcem bolj dostopen, vendar v njem ni bilo več tistega lepega zvoka, ki smo se mu privadili v prvem delu večera. Temu je verjetno precej kriva tudi utrujenost, saj so si pevci tega dne ogledali najznačilnejše turistične zanimivosti naše dežele. Navzlic manjšim spodrsljajem, ki jih je bilo občutiti — kako neki ne, saj je za ta zbor to šele četrti nastop pod vodstvom Maestra Agosti-nija — so pevci ugajali poslušalcem. In, da je ves večer minil v uglašenosti na isti imenova-lec: »Pesem ne pozna meja«, nam zadosti pove »Gaudeamus igitur«, ki so ga peli pevci na odru in poslušalci v dvorani. Na koncu bi rad pripomnil še tole: Nenapi-sani zakon ve povedati, da je študentska publi-ka najboljša, najbolj disciplinirana itd. Kajenje, šušljanje, odhajanje in prihajanje v dvorano med koncertom res ni-v opravičilo tem super-lativom, pa čeprav se vse godi »samo« v menzi študentskega naselja. V. C. Jose Agustin Goytisolo: Tri pesmi iz prepovedane zbirke SVETLOBA CLOVEK Iz preteklosti mi govori človek kakor vsi Ijudje tega sveta, ki se je rodil z imenom mojim, ki je taval v temi in v žarkih upanja, ki je šel po poti, katero sem prehodil. ' Iz preteklosti mi govori: tvoja'usoda je svet, * ' je tvoj narod, je tvoj dom, je človek, si ti. NE DA Bl VEDEL KAKO V vrvežu drugih glasof sem zaslišal njegov glas, edini, ki je sopel. Prišel je, kot da je blisk, gladki meč, čista večna roža. Pričakoval sem ga in on, stari glas Ijudstva, je v meni zadonel, donel, donel, kajti tudi gluhi sliši zvon, ki ga Ijubi. VEDNO Vedno z vami, od vsega začetka, v grenkih dneh in potem, v počasnem šivotarjenju, pod težkim kladivom, ki je padalo po nas, vedno, vedno z vami z ramo ob rami, bratje. Iz španščine: M. Košuta Za rokopisno zbirko Svetloba je Jf. A. Goytisolo prejel 1960. nagrado Ausias March, cenzura pa je njeno ob-javo prepovedala. Ivo Andric Djordje (NADALJEVANJE IN KONEC) Tako je minila Ijubezen, nato pa tudi Čas Ijnbez-ni. Tako je prišla tudi tista mala smrt v uradniškem življenju, ki se imenuje upokojitev. Toda niti tedaj se ni hotel Djordje Djordjevič izneveriti svoji živ-Ijenjski vrlini. Nasprotno, ves se ji je posvetil! Ves svoj napor in vse svoje moči je vlagal v to. Z vso to energijo in s takimi napori bi lahko preživel dvoje bogato izpolnjenih življenj, in to lepo in dostojno, toda pre&ivel ni niti eno samo življenje. Kolikor bolj ie pazil, kaj bo storil, toliko teže se je odločal, da bi sploh kaj napravil; zato je delal vse manj. Tako se mu je Hvljenje neopazno, a vztrajno sprevračalo v sivo, negibno puščobnost neprestane previdnosti. Zivel je osamljen v pritlični, starinski dedovi hišid. Ni iskal niti družbo upvkojencev, kjer se vodijo dolgi, nepomernbni razgovori, s katerimi si krajšajo vse predolge dneve. Ni lovil rib niti zbiral poštnih znamk. Ves se je predal stari strasti, da vse pre-računa, predvidi in predpostavi, da ga nič v življe-nju ne bi moglo prehiteti in iznenaditi, niti Ijudje niti dogodki niti narava. Velik in nesmiseln napor, v katerem se človek ves izgubi! Vsa previdnost, ob-zirnost, ves strah se zlivajo v eno samo veliko in odrešujočo bojazen. Bojazen pred vremenskimi spre-membami, pred bakterijami, pred žeparji, pred vlomivci, pred zlohotnimi srečanji, pred nepravilnimi koraki ali samo zaradi neprevidne izjave. Beseda je hitro izgovorjena, a časi so taki, da ima lahko človek zaradi ene same besede fpogosto tudi neznane be-sede!) nezaželjen in nepoireben cirkus. Njegov strah se ni omejeval le na tisto, kar bi ga lahko presenetilo in ogrozilo sedaj, ampak se je širil, vejal in posplo-ševal. V spominih, negotovih in napačnih spominih, se je vse pogosteje vračal v mladost in tu z grozo odkrival, kaj vse mu je nekoč pretilo, mimo kakšnih nevarnosti je, ne da bi slutil, »z več sreče kot pa-meti« šel. še sedaj, po tolikem času, se je tresel in bal. Sedaj se ni bal le zase, za svoj ozki krog, njegov strah se je razširil tudi na javno življenje in med-narodne dogodke. Zivljenje se mu ni zdelo niti praz-no niti zaman. Včasih ga je prevzel občutek, da igra veliko igro in ima enake skrbi kot tisti, ki imajo svoje ladje na oceanih ali svoje velike jinančne in politične interese po različnih kontinentih. (Seveda je v njegovem primeru ves kapital njegova oseb-nost, njegov mir in varnostj. MreLa njegovih skrbi, raziskovanj in ugotovitev, ki se je raztezala iz ne-pomembne, pritlične hišice v eni najmanjših beo-grajskih ulic, se je razprostirala po vsem svetu, za-jemala je vse. Da, vse! Ve, da površni in lahkomi-selni Ijudje govore, da se ne da vsega predvideti. Dobro, recimo, da je tako: ne da se! Toda v vsakem primeru ostaneta previdnemu človeku zadovoljstvo in uteha, da je storil svojo človeško dolžnost, ostane mu ponos, da je živel kot misleče bitje, ki predvi-deva in misli dalje od svojega nosu, a ne kakor nema žival. Navsezadnje, kdo ve, morda govore to iz njih samo lenoba in kratkovidnost. Morda se lahko mar-sikaj predvidi in prepreči, kar je na prvi pogled ne-predvidljivo? Mogoče tudi vse! Tu je Djordju Djor-djeviču zastajal dih in v mislih se je vzpenjal visoko, visoko, do neslutene popolnosti. In vsi, ki so včasih lahko videli mršavega in natančnega upokojenca, ka-ko med večernim sprehodom visoko dviga glavo in z zmagoslavnim, prezirljivim sijem v očeh gleda nad mimoidočimi v žareče nebo na koncu ulice, niso mogli niti slutiti, kaj vse ga je v tistem trenutku navdajal<3^t> kakšna sreča se je širila v njem; seveda, le namišljtha, hipotetična sreča, toda zanj lepša in zanosnejša od vseh tistih malih sreč, ki jih življenje nudi tefti nepremišljenim, kratkovidnim Ijudem okrog njega. In ravno v takem trenutku hladnega starčevske-ga zanosa je Djordje Djordjevič napravil svoj po-slednji usodni korak. V letih po vojni se je sistem njegove pozornosti in pronicljive smotrnostitkrepil, povečal in razširil. Druga svetovna vojna m*je odkrila povezanost člo-veške usode z vsem, kar x dogaja v svetu. ZaSčite-nih krajev in teoliranih točk takorekoč ni več. Vsi mednarodni preokreti in gopadi, vse epidemije, kri-ze, vojne in izumi, poskmi z nuklearnim orožjem, sevanje, ki zaUruplja ozrttje, vodo, zemljo in njene sadove, vse to zadeva ali Ukko zadene vsakogar, prav tako brezimnega, odmakijenega posameznika. Res-nično, dalekoviden in pmiden človek mora sedaj gledati mnogo dalje in ptecej več vedeti.... Zaradi tega je Djordje Djordjevič poostril in razširil svojo opreznost. Redno je kupoval domače časopise, zbiral biltene, ki jih dele tuje agencije, poslušal najbolj oddaljene radijske postaje. Vse to ni delal tako kot drugi upokojenci, površno, kar tako, da bi lahko o tem govoril na klopi v parku. Nasprotno. Ne da bi komurkoli kaj govoril, je skušal z mnogo napora in bistroumnosti najti ključ, s katerim je vsako ta-ko novinarsko vest dešifriral in jo tolmačil po svoje, v njenem odnosu nase in na svojo osebno varnost. To ni bilo lahko. Velikokrat se je dogajalo, da je pred strašnimi vestmi in črnimi izgledi ostajal raz-orožen, nebogljen in prestrašen, toda velikokrat je uspel najti rešitev m svojo zaščito, ki je izgledala zapletena in težka, vendar je bila duhovita in var-na. Take nevidne in zanosne zmage ter dolgotrajni umsfei napori, s pomočjo katerih je prišel do njih, so mu izpolnjevali čas in dajali smisel njegovemu življenju. Tistega jesenskega večera je Djordje Djordjevič šel ven kot po navadi in kupil večerni časopis. šel je po strmih stopnicah, s katerimi je bila njegova sta-rinska uličica povezana z eno glavnih ulic. Stopnice so bile vlažne od večerne novembrske megle, kot bi se potile. Nikdar ni imel rad ta kraj; včasih se ga je celo bal. Pogosto je raztnišljal o različnih betonskih in lesenih stopnicah, ki trgajo in povezujejo beograjske ulice z različno višino, nastale v različnih obdobjih. Vse imajo izgled nekaj na hitro zmašenega, nekoč davno napravljenega za prvo silo in potrebo in ka-iejo vse znake improvizacije, ki je okamenela in, grda in nerodna, vzdr&i tako dolgo, kakor tisto, kar je bilo zgrajeno trdneje. Po strmosti, gradbenem materialu in vseh ostalih oblikah in sorazmerjih pri-čajo o neusmiljenem času »med obema vojnama«. Njihova strmina rn višina posameznih stopnic kakor da niso namenjeni koraku in hoji povprečnega držav-Ijana ali gospodinje, ki se s polno košaro vrača s trga, ampak za potrebe močnega, polnokrvnega podjetnika, kateremu se silno mudi in ki hlepi za nadaljnjimi hitrimi in velikimi zaslužki. S temi stop-nicami še najbolje shajajo brezbrižni dijaki in vo-jaki, ki jih pretečejo, preskakujoč po dve stopnici naenkrat, kar je vsekakor najkrajši in najvarnejši način za vzpenjanje ali spuščanje po njih. Zaradi premikanja in nestabilnosti zemljišča so navadno popokale ali pa so se razširile kakor odvržen snop kart. To so izgubljeni, grdi in slabo obskrbovani pre-deli mesta, nadloga za vse tiste, ki nimajo druge poti do svojega stanovanja, a prava past, posebno pozimi, za slabotnega človeka v kratkem, usodnem trenutku raztresenosti. Previdnost, ki je vedno in povsod na mestu, je treba tu podvojiti. To je bil stari vtis, ki ga je imel Djordje Djor-djevič o »svojih« stopnicah, in ustaljeno mnenje o njih. Toda tedaj ni mislil na to. Radoveden kot je bil, je že na prvi stopnici, ko je odmaknil časopis čim dalj od oči, poskušal brez naočnikov prebrati na prvi strani debelo tiskano vremensko napoved za tisti in naslednji dan. (Tudi to je bilo eno njegovih že ustaljenih znamenj previdnosti). Predvidena spre-memba vremena je potrjevala njegova pričakovanja in je povsem odgovarjala njegovim potrebam. Za- radi tega ga je objelo prijetno in šivo zadovoljstvo. Da, marsikaj se da predvideti. Marsikaj. Mogoče tu-di vse! Toda v tistem trenutku se vse to zadovoljstvo spremeni, naglo in brez prehoda, v strah, zaprepašče-nost, v vrtoglavo padanje brez opore in brez zadrfr ka. Samo v sanjah lahko doživi človek tak padeč. Toda v sanjah ne čaka na koncu trd in smrtonosen kamen, ampak prebujenje. A to, to je resničen por dec, ki ga človek doživi samo enkrat in se končuje v temi. Ker živ človek ne more natančno vedeti, ka-ko izgleda in kaj je to — smrtonosni padec. To prav tako drži kakor tista stara, znana resnica, da največji orkani, tisti, v katerih izginjajo ladje z vsem, kar je živega na njih, niso nikjer opisani, ker jih nihče ni preživel. Taka doživetja brez prič ostajajo za vedno v temi, kakor sestavni del same smrti. Toda on še vedno pada. Cuti, da pada, najprej naprej, nato pa vznak, in to tako hitro, da misel tega sploh ne more dojemati, kaj šele da bi si po-magal in se rešil. Nič, samo padanje. Po vsem telesu ga tolčejo ostre, trde stopnice, stiskajo in raztezajo se okrog njega kakor rebra velike, premikajoče se kamnite pahljače. Nekaj časa še lahko šteje udar~ ce, dokler ne udari s temenom ob rob. Prepozno je. Nikogar več ni. Ugasne poslednja svetilka. Zdi se mu, da vidi cele piramide stolov z navzgor obrnje-nimi nogami. Toda tudi to takoj izgine. Nič. Napolni ga gluh, brezimen in večen mrak popolne nezavesti. Tako je Djordje Djordjevič izgubil svoje izgub-Ijeno življenje, skupno z vsako nadaljnjo možnostjo predpostavljanja zato, ker je spregledal eno stop-nico. Prev. F. G. Spominski velesfalom APD Kot vsako leto je tudi letos 26. t. m. oživel študentovski planinski dom v Tamarju. Prišlo je preko 100 planincev in alpinistov zastopnikov 10 planinskih <3ruštev, da z udeležbo na tradicional-nem VTK — memorialu, počaste spo-min ponesrečenih tovariščv. Začetki, lahko rečemo enega zad-njih domačih smučarskih tekmovanj v sezoni, segajo v prva leta Akadem-skega planinskega društva. 29. maja 1950, so v steni Jalovca tragično premi-nuli trije člani, tedaj še maloštevilne-ga alpinističnega odseka Vavpotič, To-minc in Kovačič (VTK). čeprav je ne-sreča tovariše globoka pretresla, pa jih Oi odtrgala od gora. Vsako leto, zadnjo nedeljo v maju, se zbero ob spominski plošči y vznožju Jalovca, da skupaj s tovariši iz drugih društev, počaste spo-min vseh, ki so izgubili v gorah svoje življenje. Po končani komemoraciji pa se eden za drugim spuščajo po Jalov-Čevem plazu y dolino, v tovariški bor-bi za prehodni pokal Letos je bilo tekmovanje še poseb-no pestro. Planinska društva Kranjska gora, Jesenice, Javornik, Radovljica, Kranj, železniki, Tržič, Ljubljana-ma-tica, Litostroj in organizator tekmova-nja Akademsko planinsko društvo, so VOdji tekmovanja tov. Marjanu Magu-Šarju, prijavila 6 tekmovalk in 66 tek-movalcev. Po progi dolgi 900 m, ki je imela 29 vratc, so se ob 11. uri prva spustila de-kleta, nato pa še fantje. Teknaovanje je potekalo brez težav in je bilo zaklju-čeno še pred pričetkom slabega vre-mena. TEHNIČNI REZULTATI Ženske: 1. Marinko Majda 1,17.0 PD Ljubljana-Matica 2. Praček Lojzka 1,17.1 PD Jesenice 3. Kodrič Vera 1,17.8 PD Javornik Planinci: 1. Guček Aleš 0,59.8 PD Ljubljana-Ma-tica 2. Detiček Fric 1,02.2 PD Kranjska gora 3. Tkavc Edo 1,02.7 Akademsko PD Alpinisti: 1. švab Vinko 1,01.1 AO Tržič 2. Krmelj Janko 1,02.3 AO Tržič 3. Mrak Franci 1,03.9 AO Kranjska gora Alpinisti ekipno: 1. AO Tržič 3,18.5 2. AO Akademskega PD 3,55.2 3. AO Jesenice 3,55.3 Planinci ekipno: 1. železniki I. 3,19.5 2. Akademsko PD 3,28.9 3. Železniki II. 3,31.5 Prehodni pokal VTK, so osvojili al-pinisti Tržiča y trajno last, ker so na tem tekmovanju zmagali že tretjič za-poredoma. s. f. ZAGOTOVIMO NAŠIM VISOKOŠOLCEM AKTIVNO REKRACIJO Družba žrtvuje veliko sredstev, da omo-goča visokošolcu brezplačen študij na uni-verzi ali visokl šoll. Zato od njega upra-vičeno pričakuje, da bo po uspešno do končanem študiju kot solidno izobražen strokovnjak z višjo ali visoko kvalifika-cijo vračal ta sredstva s svojim delom. Ekien od bistvenih pogojev za uspešnost pri študiju kakor tudi za primerno sto-ritaost pri delu v poklicu je dobra psiho-somatska kondicija. Ob vpisu na univerzo stopi študent v zaključno obdobje zorenja in oblikovanja osebnosti. Zaradi napornega študija je v veliki meri izpostavljen znanim negativnim vplivom civilizacije, ki povzročajo neza-dosten razvoj gibalnega aparata (mišic in okostja) in zmanjšujejo oksiforho kapa-citeto dihal in obtočil. Izpostavljen je raz-nim živčnim obolenjem, kot nervozam in psihosomatski patologiji, manj odporen je proti prehladnim boleznim in prične v zreli dobi pogosto nagibati kpresnovnim obole-njem (n. pr. debelost, obolenje obtočil). ča-sovna neskladnost med nastopajočo teles-no (tudi spolno) zrelostjo in še ne dose-ženo ekonomsko zrelostjo ga neredko za-pleta tudi v tovrstne konf likte s samim se-boj in z družino. Močna protiutež navedenim negativnim činiteljem, ki kazijo in ovirajo skladen in smotrn razvoj visokošolca, je sistematič-na, primerno dozirana, atraktivna in re-kreativna telesna vzgoja, ki jo vodijo ustrezno izobraženi strokovnjaki za teles-no kulturo v sodelovanju z zdravniki. Pre-ganjati pa bi bilo treba kampanjski šport brez sistematične predhodne priprave, pre-tiravanje pri tekmovanjih na račun zdrav-ja, zanemarjanje študlja zaradi polprofe-sionalizma, šport pri dekletih, ki ne upo-števa fizioloških posebnosti ženske in po-dobno, ker je vse to najbrž bolj škodlji-vo, kakor abstinenca od športa. Tako kot v mnogih naprednih deželah na svetu je tudi pri nas univerza spoznala, da se mora aktivno angažirati pri telesni vzgoji študentov. Komisija za telesno kul-turo in izvenarmadno vzgojo pri univer-zitetnem svetu ter ustrezaie komisije pri faikultetnih upravah si žc štiri leta priza-devajo, da bi pospešile to dejavnost. Ta prizadevanja so se doslej bolj ali manj uspešno vsklajevala s podobnimi strem-ljenji študentovskih športnih organlzacij, čeprav je slednjim bolj pri srcu zlasti ta-koimenavani kvalitetni šport. Ta pa iz razumljivih razlogov ne more zaposliti štu-dentov s povprečnirni sposobnostmi, ki vendar predstavljajo veliko večino celotne populacije. Končno je že iz samega imena komisij razvidno, da so cilji izvenarmadne vzgoje in telesne vzgoje v marsičem skupni, namreč v krepitvi obrambnega po tenciala naše hastopajoče mlade inteli-gence. Univerza jn fakultete so v sodelovanju s študenti dosllej organizirale sistematič-no vadbo in priredile nekatere smučarske tečaje, tekmovanja in pohode. Ce pa pri-merjamo število udeležencev na teh akci-jah (in k temu prištejemo še manjše števi-lo kvalitetnih aktivnih športnikov-študen-tov) s številom vseh študentov univerze, ugotovimo ,da je velika večina naših štu-dentov prikrajšana za pozitivne vplive te-lesne vzgoje in s tem zdravstveno ogro žena. Zaradi tega moramo čim prej pričeti z uvajanjem telesne vzgoje na naše fakultete. Ker bomo morali prostorsko- kadrovsko in materialno bazo šele ustvarjati, se bo tre-ba te naloge lotiti postopoma, vendar od-ločno tn učinkovito. Pričeti bi bilo treba najprej z medicinsko fakulteto, kateri bi sledila filozofska; bodoči zdravstveni in pedagoški delavci morajo biti namreč sa-mi primerno izobraženi, da bodo poznali in propagirali zdravstveni in vzgojni po men telesne kulture za prebivalstvo, ki jim bo zaupano. Misliti bo treba tudi na tes-nejšo povezavo med Visoko šolo za teles-no kulturo na eni strani ter obema ome-njenima fakultetama na drugi strani, da bi se lahko izobraževali obojestransko raz. gledani in kvalificlrani strokovnjaki (n. pr. zdravniki z dodatno športno-medicin-sko usmeritvijo, profesorji, ki bi bili kva-lificirani za poučevanje telesne vzgoje in nekega filozofskega ali naravoslavnega predmeta). Zajeti botno morali najprej slu. šatelje prvega letnika, pri katerih bomo ohranili kontinuiteto s srednješolsko te-lesno vzgojo in preprečili, da bi se spričo drugačnega študijskega režima na univerzi telesno zanemarili. Vse probleme telesne kulture na uni-verzi bd treba odslej reševati študijsko, to je z načrtnim raziskovalnim delom. Po-sebna ekipa je že pričela ugotavljati tipič-ne psihofizične lastnosti in zmogljivosti našega visokošolca, ki mu mora biti te-lesrta vzgoja na univerzi prilagojena, in objektivno registrirati vplive sistematične telesne vzgoje na njegovo osebnost. V tej ekipi sodelujsjo razen strokovnjakov za telesno kulturo še pedagogi, zdravniki, an-tropologi in psihologi. Da bi mogli prila-goditi vsebino tedesne kulture na eni stra-ni potrebam, željam in subjektivnim mož-nostim sltišateljev, na drugi strani pa ob-jektivnim možnostim, namerava univerza v začetku prihodnjega šolskega leta izvesti sistematično anketo vseh slušateljev. Na osnovi analiz bo treba izdelati "nekajleteh načrt za dosego optimalnega cilja, t. j. uvedba telesne vzgoje kot sredstva aktivne rekreacije na vse fakultete in v vse letnike univerze. Sredstva, ki jih že sedaj družba žrtvuje za telesno vzgojo študentov, se bodo bolje izkoriščala, ako bodo obstoječe kapacitete izrabljene v celoti in ne le v manjši meri kot doslej. Vsa ona ogromna sredstva pa, ki jih družba investira v glave študentov, se bodo hitreje in ranogo bolje amortizirala. Upravičeno lahko namreč pričakujemo naj. prej boljše študijske rezultate, po diplomi pa zdrave, krepke in skladno razvite stro-kovnjake z visoko delovno storilnostjo in primemo obrambno sposobnostjo. Doc. dr. M. Kališnik OBVESTILO študentom, vsem profesorjem, docentom, asistentom, stro-kovnim in znanstvenim sode-lavcem fakultet, akademij, vi-sokih in višjih šol! Tudi vi lahko izrabite ugodne pogo-je za nakup Vašega pisalnega stroja. Tfidi za Vas velja posebna znižana cena za pLsalni stroj TOPS M-i, ki ga že lahko kupite na našem trži-šču. To je stroj, ki s svojimi teh-ničnimi odlikami, s konstrukcijo, trpežnostjo zadovolji vsakogar. Pozanimajte se neposredno v TOVARNI PISALNIH STROJEV Ljubljana, Savljc 18 a REAL IN SODNIKA-IZLOČILI OLIMPIJO Košarkarji Olimpije so se vrnili iz Madrida. V odločilni tekmi za vstop v finale tekmovanja evropskih košarkar-skih prvakov so jih profesionalci ma-dridskeg^ Reala premagali za 16 točk; le za 2 točki preveč. V razgovoru nam je prof. Pavlovič — ki je skupaj z ing. Kristančičem pri-pravljal in spremljal dvanajstorico ju-goslovanskega državnega prvaka v le-tošnjem tekmovanju za EP — skušal prikazati, kako je potekala ta drama-tična tekma. »Ce analiziramo potek tekme in igro naših, velja za prvi polčas, da so pre-malo metali na koš. Vzrok za to je bila ostra igra špancev pod svojim košem. S tem seveda ne mislim, da so bili le-ti v protinapadih manj ostri. V obrambi so »mlatili«, v napadih pa »plezali« po naših in dosegali točke. Prava profe-sionalna taktika, doseči točke in ztna-go za vsako ceno, celo z nedovoljenimi prijemi. še posebej so pazili na Da-neua in Dermastio. Odtod tudi malo doseženih točk za Daneua. Poglavje zase pa sta bila sodnika. Medtem, ko nepravilnosti pri zapisni-ku in časomenlcih »uvrščamo« med prednosti domačega terena in nanje moramo računati, smo ob pristran-skem sojenju, ki sta ga prikazala Re-verberi (Italija) in Lewis (Francija) upravičeno ogorčeni. Za ilustracijo le to: le 1 igravec je tik pred koncem za-pustil igrišče zaradi petih napak. Ka-zenskih metov za naše igravce praktič-no ni bilo, čeprav smo v Ljubljani vi-deli, da Spanci delajo osebne napake. časomerilci so skrajšali tekmo naj-manj za poldrugo minuto, prav v času, ko je Olimpija kljub vsemu zmanjše-vala razliko in so bili igravci Reala na koncu moči. Ura je namreč v zadnjih petih minutah tekla dalje, kljub sodni-kovemu žvižgu. Sodnik pa kljub opo> zorilom vodstva Olimpije ni posredo-val. Menim, da so Španci igrali pod vpli-Vom dopinga. Na to kaže nezavest, bruhanje ipd. nekaterih igravcev. Ob navijanju se je spremenila mala dvo-rana v pravi pekel. V odmorih je poli-cija stala na igrišču. Vendar so naši fantje dobro prenesli ta pritisk in se odlično borili proti Špancem in sodni-koma. Prepričan sem, da bi dosegli uspeh tudi v teh nenormalnih prilikah, če bi tekmo igrali res do njenega pra-vega konca.« Pozanimali smo se o pogojih pritož-be, katero bi Olimpija bila upravičena vložiti. »Poleg visoke kavcije — 100 do-larjev — bi pritožba piivedla do takih komplikacij, da njena vložitev ne bi bila smotrna. Priznam pa, da vodstvo ni bilo docela pripravljeno reševati tekmo na ta način.« »Vsekakor je bila tekma trda šola in pomeni dragoceno izkušnjo več za pri-hodnost. če nam drugo leto uspe po-novno tekmovati za EP, bomo na po-dobna srečanja še bolje pripravljeni. Vendar je osvojitev prvenstva letos te-žavna naloga, ker so igravci od več kot trimesečnih priprav in tekem za EP precej izčrpani.« Je rekel urednik: »Sedi za mizo, Flori-jan in piši. Naj bravci vsaj malo pokažejo zobe kot na reklamnem lepaku za PROVA-TE COLGATE!« Sedel sem za mizo, nihče ni kazal zob, le zob časa je glodal mojo starohišno bit. (Ni lahko pisatl smešnic za akademske državljane, ki jim smeh mine že na fakul« teti, ono malo kar jim ga ostane, pa si raz-delita Ježek in Pavliha. Drugi torej nimajo kaj deliti.) Dobivam siv las. če ga takoj ne izpulim bo do prihodnjega obiska fri-zerja že prav velik. čakam idejo. Res je čudno, da mi pride, ideja namreč, najhitreje ob prelistavanju starih časopisov. Gledam, listam, čečkam po papirju, skratka čakam. Narisal sem že tri vrste krogcev, dve vrsti zvezdic in šest krivih črt; skrajni čas torej, da ideja pride. In res, tu je. Imenuje se: NATEČAJ. Zakaj bi se sam trapil in pisal v nedogled štiri tipkane strani. Naj mi pomagajo še drugi. Določiti je treba samo temo, nagrade, rok za oddajo rokopisov in morda žirijo. Pisci pa zgrabijo ža peresa, umijem si roke in stvar je opravljena. Toda, kakšna naj bo tema? Morebiti popolna? (kot v moji gla-vi). Pri iskanju sem se zatekel po pomoč k edinstveni metodi: BV + SP (s) _ bab-ja vera plus Slovenski pravopis (stari), za novega namreč nimam denarja. Izbral bom seveda trinajsto geslo pri neki črki in to bo tema natečaja. Ali glej smole! Naj pisci pišejo n. pr. o cajni, o čaplji, o fakinih. Odrešitev se skriva na 493. strani. Trinaj-sto geslo pod črko »P« je p a d (z malo začetnico, ker geslo »pacati« s križcem ne šteje.) Metoda BV + SP (s) je še enkrat poka-zaia svoje odlike, kajti tema o p a d-u je široka, aktualna( saj je junij pred vrati) itd. Vsakdo lahko napiše o nji: lastna doži-vetja, pripovedovanja drugih, zgodbe in podobno. Preberite, kakšne prispevke sem dobil do poteka roka (veljal je tudi da-ljal je tudi datum poštnega pečata). PROSTI PAL Dovolite, da posežem tudi sam v svoj nagradni natečaj. Zaupno povedano: obsto-ji le ena nagrada in še ta zame. To sem mile uganil. Moj prispevek ima te-le odlike: 1. resničnost dogodka — dokaz: indeks, no-tri piše zeleno na belem 2. enkratnost — pri prerokovi bradi! — ta-ko vsaj upam 3. enostavnost, jasnost in jedrnatost —-pravi nagradni novinarski stil *4. nagrajenost Glasi pa se tako-le: Izpraševavec: »Povejte mi o subjektiv-nih elementih pri...!« Florijan: (kot grob) Izpraševavec: »Povejte mi o objektivnih elementih pri ...!« Florijan: (kot riba) Izpraševavec: »Naštejfe mi še razlike med temi elementi!« Florijan: (kot mutec) Pripomba: Da, to se zgodi tudi v boljših familijah. SKOZIPAD Slikovni prispevek vašega risarja. me je vzpodbudil, da sodelujem v natečaju. Je namreč jasen, nedvoumen; še bruc bi ga razumel. i | Kadar kdo zvisi, ostane na cedilu ali se sicer nasmoli, pravimo, da »skozi pade«. In o tem padu mislim govoriti. Bilo jih je več, teh padov in padavcev. Na obeh diametralnih straneh na univerzi. Največkrat so skočili (v zrak) in padll (skozi) študentje: za skripta, za predavar nja, za podpise in dobre ocene; včasih tudi profesorji. Največkrat, kadar so terjali od študentov znanja. Pa še nekje smo padali »skozi«. Bile so na faksih stvari in so še dandanes, ki na-ravnost »bodejo« v nos, oziroma smrdijo. Kdor pa je vtikal nos vanje, jih skušal ure-diti, je »zvisel«. Pustili so ga na cedilu ali pa je nanj stopil sam. Zbal se je človek, saj ga je čakal še izpit. FLORIJANOV NAGRADNI NATEČAJ C7G>G>0«t?^G> To so bili problemi, o katerih nenado ma nihče ni nič vedel, ne govoril, stvari so se urejale; niso bile dozorele; niso bile »za objavit« ali še negodne za tisk. V upanju, da tokrat ne padem skozi za nagrado Mende Baje Pripomba: žal, tudi tokrat. Vendar: mea culpa! Florijan — v imenu redakcije in drugih NAPAD Ni treba, da je človek upokojenec, ki nese denar skozi temni Tivoli, da ga napa-dejo. Lahko je le referent, odbornik, funk-cionar. Bila je skupščina Zveze študentov. Di-skutant Francelj prične govoriti o neizpol-njeni brigadirski obvezi. Nekdo, memda rc ferent, skuša odgovoriti, a ne pride do be-sede. Prekine ga drugi, Jože. Ta se še bolj razburi, podatki, ki jih bere z lističa so uničujoči. Njegovim besedam se prldruži To-ne, tudi on siplje ogenj in žveplo na refe-renta za brigade. Nisem s te fakultete, ne poznam kole-gov. Prijatelj Janez mi jih predstavlja. Vprašam ga, če so se Francelj, Jože in To-ne prijavili za brigado. »Ne, niso se, le rekli so jim, da morajo na skupščird diskutirati.« Bila je skupščina, prav tako Zveze štu-dentov. Tomaž govori o neizpolnjeni briga-dirski obvezi. Nič ni bilo. Ne on ne oni niso nič rekli. brigadni referent, Pripomba: Take zgodbe dandanes le ma-lokoga prizadenejo. Zato — odpade. IZPAD O izpadu govorimo, kadar nekje nekaj manjka ali zmanjka. Na univerzi, kamor sem zdaj pristojen, poznamo dve vrsti izpadov. Glavna je: iz-pad znanja. Ta ima za posledico celo vrsto drugih: izpad dobre ocene, izpad domače extra-podpore, izpad brezskrbnosti itd. Do izpada znanja pride najbolj zanes-ljivo takole: za izpit študiraš en teden. V tem tedmi spiš dnevno le 4 ure. Na izpit odideš naravnost od mize z bukvami. Vmes popiješ ne manj kot tri kavc in mali ape-ritiv, da imaš korajžo. Prideš na izpit, dobiš vprašanje, brskaš po možganih, iščeš pravi predalček, naj-deš ga, odpreš — in kaj najdeš — nič ne najdeš, vse prazno. Profesor de: »Neuspeš-no, še enkrat.« Rahlo se nakloniš in izpadeš iz preda-valnice. To je druga vrsta. Oblečeni kot »dečki znamke Teddy« ali »polmočni« bodo odšli na Vzhod in se po zibanju v ritmu twista razjokali ob mski romanci in steklenici krompirjeve žganice. Ura bo izginevala zdaj tu, zdaj tam. C3 VODOPAD O tej temi skoraj ni kaj novega pove-dati. Do te vrste pada pride okrog prvega v mesecu. Nekaj koristnih nasvetov — predvsem za bruce: 1. Ne počenjaj tega na javnem mestu — tarifa 1000 din. 2. Pazi na obleko, zavihaj hlače in se nagni močno naprej, vendar ne preveč! V odločilnih momentih si lahko pomagaš s prstom — za to opravilo je posebno priro-čen kazalec leve roke. 3. Pij dobro vino! Ker ti ga bo žal, ne boš tega počenjal. Ko bo maček ozdravljen, pa jo bo našel v kovčku, kamor jo je bil prejšnji dan spravil iz preventivnih razlogov. PROPAD Anketa med starimi bajtami in statisti-ka komunalnega podjetja SNAGA sta po-kazali, da se to najčešče dogaja med pol-drugo in tretjo uro zjutraj. Najbolj oko-rele stare bajte pa to počenjajo skrivaj, doma največkrat ob osmi uri in dvajset minut, po vrnitvi iz Kolodvorske restavra-cije. ZAPAD Kadar govorimo o zapadu, se moramo nemudoma vprašati o orientiranosti naših študentov. Odgovor je na dlani — tako pravijo predavatelji predvojaške, misleč na vzhod in ročno uro. Podcenjujejo za-pad. Pri risarju lahko opazimo, da je neka-ko »premaknjen« ali zmoten od zapadne propagande, (ali vzhodne, kdo ve?) saj je prestavil strani neba. Pri ostalih študen-tih se te neorientiranosti ni bati. Konec aprila je Zvezni izvršni svet pri-redil doslej največji avto railly. Prireditev je bila res množična, pravi ljudski šport, saj je nastopilo nad 2000 tekmovalcev. Ne-katere je odvrnil kratek rok prijav (2. maj), druge pa izredno težki pogoji (stric in devize v tujini). Startali so v Jugoslaviji. Peš ali z vla-kom so morali v tujino do najbližjega av* tomobila, ki jim je bll na razpolago in potem z njim, za njim, pod njim ali na njem nazaj. Kontrole so bile zahtevne, še posebej predzadnja na mejnem prehodu. Predzadnja, ker namreč upamo, da tekmo valna komisija še ni verificirala vseh re-zultatov. Skoro sem pozabil na temo. Je v zvezi z mojim ex-cimrom Fonzljem. Tri mesece se je revež gnal za potrdili, pooblastili, do voljenji in priporočili za odfaod na strokov-no »prakso« v Stuttgart. Odšel je 20. aprila in ni ga bilo pravočasno skozi cilj. Res smola, kajne? Pripomba: Da. BL® Ne, ti fantje na sliki še niso študent-je. Gimnazijska vrata so se zanje za vedno zaprla. Slovo je bilo enkratno, slovesno in tradicionalno. V sprevo-dih, z metuljčki pod vratom in z rde-čim nageljnom v gumbnici, smo jih srečavali po ulicah. Tudi frakov in cilindrov ter pozneje pijače ni manj-kalo. Slovo od mladosti? Ne še. Zdaj bodo v miru in brezdelju preživeli štirimesečne počitnice, v jeseni pa bodo na naše fakultetne hodnike pri-nesli svežino, neizkušenost, mladost-no prešernost, radovednost in vpisne pole. Bodoči bruci, pač. Kaj hočemo.. foto: Leon Dolinšek Več mta m m m UKSkuSiJ V petek, 18. maja je bila v prostorih montanističnega oddelka redna l«tna skup-ščina fakultete za naravoslovje in tehnolo-gijo. Delegati so ob prisotnostl gostov iz drugih tehnoloških fakultet Jugoslavije in dekana tov. Gogala poslušali referat do sedanjega predsednika. Po referatu se je razvila razprava o dosedanjem delu in o bodočih načrtih organizacije ZŠJ. Referat In razprava so se v glavnem sukala okrog sledečih problemov: nova vloga ZŠJ, štu-dentovska samouprava, disciplina članstva, ideološko delo, brigade in študentovska rekreacija. Ugotovljeno je bilo, da se je delo na fakttlteti v lanskem letu okrepilo in poglo-bilo. Poglobljeno je bilo idejno delo, do-sežen je bii plan za udeležbo v delovnih brigadah in precej se je tudi napravilo pri izdelavi pravilnika o študentovski samo-upravi. Najbolj polemična stališča so se poja-vila ob vprašanju nove vloge Zveze štu-dentov. S funkcioniranjem organov študen-tovske samouprave bo namreč odpadla od ZŠJ marsikatera zadolžitev, ki jo je le-ta doslej imela. ZŠ naj bi se zato v bodoče v večji meri kot doslej poglabljala v idejno problematiko, prepuščajoč »sindikalistične« probleme organom samoupravljanja. V zvezi s tem se je postavilo tudi vprašanje odnosa članstva do organizacije (volitve itd.). Na vsak način pa bi se pri tem mo-rali izogniti težnjam, da bi iz študentov-ske organizacije ustvarjali neko kadrovsko organizacijo. Sama izdelava pravilnika o študentovskem samoupravljanju pa je za-nimiv pojav, ki bi ga bilo verjetno dobro posnemati tudi drugod. Sprejet je bil tudi sklep o ukinitvi od-borov letnikov in to zaradi poenostavitve T* !•• ffc ^^^ ¦ ¦ ___¦ Pred kratkim je Gramozna jama pri Ljubljani zopet ozivela. Ljudje niso prišli kopat gramoza, tudi ne STRELJAT LJU-DI... Prišli so in zgradili na gramozu, ki ga je pojila kri talcev, »fihnsko mesto« ... Mislim, da je Gramozna jama pri Ljub-Ijani dovolj znana iz NOB, znana po svojih tragičnih dogodkih, ki jih je videla. Vsa-kega mimoidočega na to opozarja spomc-nik. Toda naši filmski šušmarji ga niso videli. (Najbrž hodijo mimo z zavezanimi očmi?!). Ali pa ga nočejo videti, da se jim ne bi bilo treba opravičevati, čes da nima-jo spoštovanja do mrtvih in do naše težke, a slavne preteklosti. Takole pljuvati na spoštovanje, ki ga zaslužijo padli....' ču-dim se samo, zakaj niso prišli Italijani v Gramozno jamo snemati film o drugi sve* tovni vojni. Pa bi mi bili lahko kar talci, oni pa fašisti s strojnicami... Nočem biti tog, toda ponos mora čloi}ek imeti. NI VSE DENAR. Sicer pa bj našli naši Jilmarji lahko več kot deset boljših prostorov za postavitev »filtnskega mesta«. Ne vem, zakaj so se spravili ravno v Gra-mozno jamo 6b SPOMENIK TALCEM. In še problem, ki je neznaten ob pri-merjavi, ker ga prvi popolnoma zasenči: . Prišli so k nam, zato ker je pri nas sne-manje filmov kljub prevozu rekvizitov ce-nejše kakor pri njih doma. In ker je sne-manje koprodukcijskih filmov za Jugoslo-vane že tradicionalno. Honorarji za statiste pri nas pa so, v primerjavi s honorarji, kj jih morajo plačevati statistom doma, smešno nizki. Zgodilo se je, da so se statisti zmenili z jugoslovanskimi posredniki, da dobe 200 din od prebite ure pri snemanju (šteto od ure, ko so bili naročeni pa do oddaje gar-derobe, torej do konca snemanja). Pa so delali pr\ snemanju 11 ur (27-4-62) in ker je bila pogodba ustmena in beseda ni kcmj, se torej lahko požre. Kljub vpisanim 11 uram na listku za statiranje so statisti do-bili izplačilo samo za 10 ur s pripombo, da je to pavšal... Malce nenavadno sc mi zdi tisto o pavšalu. Za statiranje se prijavi vedno precej Studentov, kt si uhradejo študijski čas, da si zaslužtjo nekaj denarja. Takole jih po-tegniti se mi ne zdi lepo. — Mislim, da bi bilo dobro, če bi obstajali predpisi o viši-nah honorarjev za sodelovanje pri filmu. S tem bi preprečili grdo, NEKOREKTNO navado naših filmskih podjetij, namreč zni-ževanja urnih lonorarjev, ko Ijudje Le de-lo opravijo. Pripomba: (naslov filma — Solo contro Boma — Upornik, snema podjetje Atlantika v dogovoru s Filmservisom-Ljub-Ijana). Borut Apamik organizacijske strukture, ki naj poveča efektivnost dela. Ideološko delo se je v pretekU sezoni v primerjavi s prejšnjimi leti razmahnilo, vendar bolj po številu predavanj na svo-bodnih katedrah in pri ustanavljanju štu-dijskih skupin kot pa pri številu udeležsn-cev. Ena glavnih nalog za bodoči FO bo zato tudi omasovljenje te dejavnosti. šele nato računamo na uspeh in upravičenost nižjih oblik idejnega dela. Plan prijav za brigade so na FNT dose-gli 100%, veradar nadvse nesorazmerno po posameznih oddelkih (s farmacije se zara-di težkih pogojev ni prijavil nihče). Mnogo je bilo govora tudi o izdajanju skript enot-no za vso Jugoslavijo, o potrebi po prosto-rih za rekreacijo študentov itd. Sklepi so bili formulirani zelo ozko in nesistematič-no, a konkretno. : Na koncu naj priporanim še to, da bi od skupščine, ki se je sestala po delegat-skem sistemu, pričakovali več diskusij kot jih je bilo. J. T. Konferenca ZK na pravni fakultet Za večji Pred štirinajstimi dnevi je bilo v Vipolžah v Brdih srečanje slovenske mladine iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Tega zbora so se udeležili tudi slovenski študentje iz teh krajev. Fotografijo objavljamo sicer pozno, vcndar je in bo vedno aktualna. DOBKODOSLI, BENVENUTI, WILLKOM-MEN pomeni lepo bodočnost v utrjevanju medsebojnih odnosov mladine vsega sveta. (Foto: Anci Marušič) Tribuoa — glasilo Zveze študentov - Izdaja UniverzJtenl odbor ZSJ -Ureja uredniškl odbor - Odgovorni urednHc stane Cehovin; glavnl urednlk Niko Tifcar - Uredništvo ln uprava. Tribuna Polianska 611. telefon 30-1X3 - tekoSi račun 600-14/3-561 - Letna naročnina 400 dinarjev, posamezni tzvod 20 din -Rokopisov tn fotografij oc vraCa-mo - Tlsk: CP Oelo, Ljubliana. Tomšiteva l. tel. 23-522. iribuna V preteklem tednu jeTiila n» pravni fakulteti letaa konferenca Zvezs ko-munistov. IVIed drngim se je konfe-rence udeležil tudi sekretar Univerzi-tetnega komiteja ZKS Ludvik Zajc. Kot na vseh drugih fakultetah so člani ZK že predhodno dobili v roke poročilo fakultetnega komiteja in ga preštudirali, kar je nudilo na konfe-renci osnovo za razpravo. Na konfe-renci so ugotovili, da je partijska orga-nizacija na PF v letošnjem letu na-pravila znaten napredek in da je zate-gadelj bilo čutiti njen vpliv v življe-nju in utripu na fakulteti. Kljub doseženim uspehom v organi-zacijskem pogledu kakor tudi na pod-ročju idejnega izobraževanja pa so se v delu osnovnih organizacij le pojavile določene napake, na katerc je konfe-renca opozorila in jih kritično obde-lala. Spregovorili so o odnosu komu-nistov do študija ini do obiska na pre-davanjih in poudarili, da na tem pod« ročju niso zabeležili vidnih uspehov. »Sedanji sistem študija zahteva od komunista-študenta večjo strokovno razgledanost, zato naj se ne omejuje-mo samo na skripta, ker bo naša izo-brazba po štirih letih klavrna,« je pod-črtal nek diskutant. »Pravnikj bodo imeli v svoji praksi vedno pred seboj človeka, za katerega je potrebna širo-ka strokovna izobrazba, za katero pa skripta ne zadostujejo.« Na konferenci so tudi opozorili na aktivnost članov ZK izven fakultete. Dogajalo se je, da so člani ZK v naj-različnejših forumih sprejemali zah-tevne funkcije, na fakalteti pa se nji-hovo delo zaradi preobremenjenosti ni moglo razvijati. Tako je delo in posa-mezne akcije, ki so se odvijale bodisi v ZŠ ali v ZK slonele na iniciativah posameznikov. Podobne težave so bile pri delu kadrovskih komisij, ko so n. pr. vodile evidenco svojih perspek« tivnih kadrov, ko pa bi jih morali poklicati na opravljanje zadolžitev na fakulteti, so se izgovorili, da imajo že preveč funkcij in novih ne bi mogli vestno opravljati. Na konferenci so še spregovorili o odnosu ZK do Zš, o odgovornosti ko-munistov in deležu, Id so ga prispe-vale osnovne organizacije pri agitaciji za delovne brigade ter o novem siste« mu finansiranja fakultete. Dosedanji fakiUtetni komite je svojo nalogo dobro opravil. Za koordinira-no delo med 141 komunisti oziroma med petimi osno\Tiimi organizacijami pa bi v bodoče bilo potrebno še tes-nejSe sodelovanjc. Prvič je bila pou-darjena potreba po skupnib akcijah med profesorji in šiudenti-komunisii. -de-