DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice izbajiijo v«ali čolrleli ; ;iko : : je Ui dim pruznik, ilan |K)t)i'i\j. : :
Cena jim je za celo leto (od aprila do aprila) K, za pol leta 1*50 K. Naročnina za NcmCijo, lîoano in dnigc evropske di-žave /.naga 3-50 K, za Ameriko +'50 K, List lil oglasi se plačujejo naprej.
: Vse dopise, iiarornino iu OKtiaiiila : sprejema tiskarna J. Krajec nasi.
Franjo Neiiliauer:
Nabiralec naročnihov.
l. ťrijatclj,
„Vesel setn, prijatelj, da zopet te vidim!
Kako je? Si sreče» in zdrav?
Tfi kronice daš mi, petiCcu si defiko!"
Smeje me pogleda íii pravi: „„Čeprav! A vendar, povej, kaj si čisto iia koncu? Ni v žepu deiiarcev, ni kropa ti v loncu ?" "
O ne! Še zabela mi vííasi cvrči in kakšen krotnpiiiek se kje še dohi, A tamkaj od Novega mesta začiil se obupni jo klic, da vsega ztnanjkuje drnžini predragili „Dolenjskiii Novic", ('e ta spoštovana družina nam liii'a, naj vsak ji Dolenjec podpore nabila!"
„„A če je tako, radovoljno ti dam, in če si pritj'gati moral bi sam!""
Tako pridobljen je naročnik bil prvi I Udarila sva jo veselo naprej. Takrat še grabljlcc so pcvale v mrvi in ptičke Žgoléle so drobčkane z vej.
U. Tri vinski kniiřiji.
Trtice iiolne so težkih grozdiiv, čriček veselo nam gode. Vořoijo komaj z gorice doniov, že jim znmiijkiije posode. „Težki" se vozijo tjekaj možjé, kjer se stiskalnice polne cédé. „Čakajte, kaj bi vozili se sámi! Jaz kot mešetar popeljem se z vami!"
„„No, le na voz, nas bo veČ!""
Kliče možak mi i'udeč,
dobro rején in okrogel,
da bi valiti se mogel.
Žep [i)u široki napenja denar,
vozi rejenili konjičev ga par.
Konja hitita, inidvá govoriva kakor da znana že tristo sva let. Mož mi kupčijske načrte odkriva, jaz pa mil hvalim dolenjski naš svet, dokler koiljičev nas par ne pripelje tjekaj, kjer stiska se grozdje in melje. jMidva itozdraviva glasno n vozA: i^Bog naj veselja in sreČe vam dá!"
„j,Bog daj!"" prijazen pozdrav odgovaija. „„Dobro nam došel prijeten je gost! Ali sta pivca samo brez denarja, ali sta kupca za kaplje sladkost?""
„Midva in tiste sva blažene zemlje, kjer sc iz listnice jemlje in jemlje, lia ga ne zmanjka l)a])irja nikdar!" Moj se pohvali voztiik-gospodar. — — Kmalu pokušava kaplje medene, sklepa kupčija se vinska in sklene. Mene so kar zabolele oči, toliko kupec odštel je papirja! „Zdaj pa dariijta mi kroince tri! To domovinska dolžnost od vas tiija!"
Čudno pogledal me vsak je možak, češ, ali ti si potreben prosjak? —
„Kaj so Dolenjske novice paČ vesta!"
„„Brala sva večkrat kaj lejiega v njih.""
„Vidita, zadnjič iz Novega mesta prišel do mene obupen jo vzdih; žalostno bodo „Novice" umrle, Č-c jih dobrote ne bodo podprle."
„„Če je takó, je pa vsak rad plačnik, da ne obupa gospod urednik."" Vzkliknila skupaj možaka sta vrla, z novcem cesarskim Novice podpila.
3. Doktor.
Oblečem črni, dolgi frak, cilinder si na glavo denem. Ej bil sem deček in junak! Tja v trg premožni hrabro kreneni. Potrkam. — „Notri!" — To je on, si mislim, doktor medicine. In že ponižnost moja zine: „Do tal pozdravlja vas poklon."
In res priklonim se globoko, molčé podil mi doktor roko. Potem pa mi ponudi stol in čaka, kakšna tre me bol. In jaz začneiti : „Zdravil vás prosim za žalost, ki jo v srcu nosim."
„„Srce nagaja, tolče spet?-'"
„Ah tolče, tolče In boli me! Obitelj, ki sem zanjo vnet brez kronic liiia sredi zime. Potrebna hitra je pomoč, Če ne požic jo groba noč. Pa, kiij vam to pripovedujem! Saj vem, da vas le zadržujem. Iz Krke vstaja megla, iiii'az, Novicam vene pa obraz. Če jetika se jih Se prime, umrjcjo naiti sredi zime, Za krone tri gospod Urban bi kupil kruha jim na dan." —
Takoj mi dobri doktoi' vstane, odpre [iredalček mize znane. Ah, dober je, čeprav učćn! Naročnik spet je pridobljen!
4. tiospodična.
Kj, gospodična, ta tini klohnček sél vam kot ptiček na svilo je las. In ta obleka, kako vam je vlita! Res le za vaš je prikiójena stas! Pa še ti čeveljčki, lepo rumeni! Kaj še dandanes se taki dobe? Ros vaš papá neizmerno vas ljubi, da vam lepote nakupil je té! Tole recite mu z glasom medenim:
„Tri mi daj kronice, sladki pa])ú! Pošljem jih našim,Dolenjskim Novicam'. Vsaka Dolenjka jih rada im;i!" —
Smeh ji razjasnil je lepo obličje, kmalu poslala je kronice tii v pisemcu, ki je opojno dišalo, kakor vijolica v marcu diši!
i). Pred kolodvorom.
Gospod komisai ! Takole je stvar: ko vreme bo vlažno, gotovo bo važno za nas in za vas: preganjati čas! Če slabe ste volje, zdravilo najbolje: Dolenjske Novice! —
„Če kaj je resnice, pa kar na perón!"
Iz žepa potegne podobice kron, a meni pobegne živahni korak v kadeči sc vlak, ki v Mesto me novo pripelje gotovo.
(Î. Sklep.
Gadoma mi je pisal s Krasa: „Takoj Novice naročim, ko malo le imel bom časa, da v Novomesto i>rlhitim."
Pa, kdo še kaj veijel bi Lahu?! Pač zvit je, a še bolj boječ. Pieveč ima ga Soča v stiahu in šc na Kras ne bo ga več.
Zato pa mi se naročimo, kar nas slovenske je krvi, da preživé „Novice" zimo brez glada, straha in skrbi!
Naj bode dovoljeno, da na tem mestu izrečemo javno zahvalo našemu vrletnu pesnikn, prečastitemn g. katehetu Franju Neubaner-ju. V prvi vrsti: Bog plačaj tisočkiat njegovo vstrajrio, požrtvovalno in nesebično sodelovanje pri našem listu! Naj nni bode v zahvalo dejstvo, da čitajo naši naročniki njegove niične, vedno časti primerne in lahkorazumljive pesmice z največjim veseljetii. Nekateri ndajši naročniki znajo nekatere pesmice clo na pamet. Pač resnica: Kar pride od srca, od ljubečega srca do naroda, to gre in moi a priti v sice hvaležnega ljudstva. — V drugi vrsti: Bog plačaj tisočkrat preČ. g. katehetu kot ne-utrudljivenni agitatorju za Dol. Novice! Malodane z vsako svojo ljubko pesmica nam pošlje tndi novega naročnika, ali več naročnikov in prinese za vsacega po tri krone najočnine. — Ztia pa zares pridobivati naročnike s svojo i?,redno prijaznostjo. Kdo mu naj odreče, ko tako prijetno in pravočasno poprosi, kakor je nam dokaz tukajšnja pesmica. Ko bi se nahajal v vsakem večjem kraju le eden podoben pospeševatelj Dol Novic, moiale bi tudi one žo obhajati svoje vstajenje z armado vsaj 5000 naročnikov. — Preč. g, katehetu in pesnikn pa želimo trdnega zdravja, da bi Še zamogel dolgo let blagoslovljeno delovati v čast božjo, v omiko in razvedrilo ljubljenega naroda ter v procvit Dol. Novic! — Hvaležno uredništvo in upravništvo.
„Dol. Novice" bi ne smele manjkati v nobeni hiši ňa Dolenjskem.
Podpisujte sedmo vojno posojilo!
v četrtem letu najsilnejše borbe, kar jih pozna povestnica človeška, je razpisala naša država svoje sedmo vojno posojilo. Neizbežno so velike zahteve, ki jih mora stavljati domovina do svojih dižavljanov za silne vojne izdatke. Tudi pri tem vojnem posojilu se brez dvoma zopet presijajno izkaže neporušeni patriotizem avstrijskih narodov. Izvestno bode sedaj v odločilnem stadiju svetovne vojske sledil sedmemu apelu domovine imponujoč odziv. Brezpogojna potreba in sveta patriotska dolžnost je, da zberemo ponovno vsak po svojih najboljših močeh čin ponosnejše svote v sedmem vojnem posojilu. Neomajna stoji vojaška sila centralnib držav. Uspeh za uspehom so tekom trdega poletja izvojevale občudovanja vredne Tiaše in zavezniške Čete proti sovražni jiremoči na vseh bojiščih. Tem uspehom je sledil najsijajnejši uspeb v celi svetov[ii vojni. Ni samo pregnana nevarnost, ki je že pretila tudi mejam naše ožje domovine, temveč zahi'btni sovražnik je bil pognan daleč proČ od naših mej terse po Ijiilih porazih umika vedno globlje v lastne dežele. Prebivalstvo naše dežele in osobito produktivni krogi se odzovejo VIL vojnemu posojilu tem obilneje, ker spričo bližine nekdanje soške fronto vedo predobro ceniti vrednost varne obrambe naših junaških Čet. Raz obče gospodai-sko stališče ima uspešno VII. vojno posojilo tem večji pomen, ker celoknpnosti v korist odpomore sedanji preobilici krožečih denarnih sredstev. Sedaj proste kapitalne svote dobe novo ugodno piiliko za koristonosno naložbo.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko se obrača do vseh svojih interesentov ter nujno poživlja produktivne sloje v deželi, v prvi vrsti induslryce, trgovce in obrtnike, da vnovič posvedoi^ijo svoj preizkušeni patriotizem in svoje ume-vanje za državne potrebe ter se v polnem številu odzovejo apelu staroslavné domovine za subskripctjo novega vojnega posojila.
v Ijjubljani, dno 16. novembra 1917. Trgovska in obrtn. zbornica za Kranjsko.
Izvršilni odbor Sloven. Ljudske Stranke.
l'o «Slovencu».
V četrtek popoldne, dno 22. t. m., se je vršila v dvorcu zadnja seja Izvršilnega odbora Slovenske Ljudske Stranke.
Navzočih je bilo 63 odbornikov. Načelnik stranke dr. Ivan Šusteršič je podal temeljito poročilo o položaju. Podrobno je poročal o spravnih pogajanjih, ki jih je započel presvetli knezoškof ljubljanski in naznanil, da ga je preteklo soboto gosjtod knezoškof obiskal in mu (načelniku) naznanil, da ustavi svoje spravno delovanje, ker se je (knezoškof) uveril, da je sprava nemogoča. Načelnik je vzel to izjavo na znanje in povdaril, da je sprava samo zato nemogoča, kei' je opozicija neče, Na-
Čelnik je nadalje poročal o stanju jngo-slovanske ptilitike in podrobno jiojasnil in utemeljil svoj in poslanca Jakliča istop iz „Jugoslovanskega klnba".
Koneino je načelnik obrazložil Žalostni položaj v sti'anki, ki jc valed notranje necdinosti in kotiipromitirana po raznili javnih pojavih, ki so se izvi'šili prcko nje, izgnbila akcijsko možnost, Obrazložil je razne možnosti za izhod iz nemogoče situacije in zaključil s predlogotii, naj se stranka razdi'uži in svojim dosodanjiiii somišljenikom vi'ne svohodo političnega kietanja.
V	debati je poslanec Piber v ganljivih besedah načrta! 27 letno požrtvovalno delovanje dosedanjega načelnika stranke di; I. Šusleršiča in imi izrekel v imenu vseh zalivalo ljudstva. Sledile so velikanske ovacije načelniku sti'anke, ki so trajale več minut in so se vedfjo obnavljale. Di'. áustei-Šič se je giiijen zahvalil.
Konečno so bili z vsemi glasovi (62) zoper enega (poslance Škulj) sprejeti sledeči predlogi, ki se takoj olijavijo:
1.	Izvršilni odbor oilobruje izstop poslancev dr. Šusteršiča in .lakliča iz Jugoslovanskega kluba (predlog dr. Pegana).
2.	Izvršilni odbor izreka poslancem Demšarju, GostinČarju, Hladniku, Jaren, vitezu Pogačniku in dr. Lovro Pogačniku skrajno nezaupanje in najostrejšo grajo stranke (predlog Msgi'. dr. T^anipetii).
B. (Predlog načelnika stranke):
V	znak najostrejšega protesta zoper samolastno, strankinim pi'avilom in sklepom nasprotujoče posto]tanjc večine jioslancev Slovenske Ljudske Stranke v državnem zboru ter zoper splošno razdirajoče postopanje izvestnih elementov v stranki, ki zamore biti le v korist sovražnikom katoliškega slovenskega ljudstva, upoštevajoč nadalje, da je sti'anka po izdajalskem početju raznih svojih članov izgubila svoj edinstveni značaj in je zaupljivo sodelovanje v okviru strankinih organizacij postalo docela nemogoče; upoštevajoč konečno, da v takih razmei'ali nadaljni obstoj Slovenske Ljudske Stranke nima nobetie koristi za naš narod, sklene izvi-šilni odbor:
1.	Slovenska Ljudska Stranka se z današnjim dnem razdruži in vsi njeni pristaši odvežejo vseh dolžnosti napram stranki.
2.	Odgovornost se zavrača na tiste elemente, ki so i'azkol započeli, osobito pa na tiste faktoi-je, ki so podpirali razkol v sti'anki, dajoč razdirajočim elementom pogum in potulio, rušili temelje sti'ankine disciplino in prezirali temeljna načela stranke.
3.	Dosedanji načelnik stranke se pooblašča, da, Če smatra to kot poli'ebno v prvem letu po sklepu mii'u skliče shod zaupnikov Slovenske Ljudske Straidie in jim predloži predstojeće sklepe v naknadno odobrenje. — Po mnenju Izvršilnega odbora pa tega ni treba, ker tma temeljem sklepov strankinega vodstva z dne 18. sept. 1917 Izvi-Silni odboi' zadostna jtooblastila za te svoje sklepe.
4.	Vse viseče sti'ankine zadeve niij uredi sedanji načelnik po svoji in'evidnosti. Njemu se tudi izroči sii'ankina pisaina z vsem inventarjem in moi'ebitno drugo strankino imetje v upravo in piosto razpolaganje po njegovi lastni |)revidriosti v oLčekoristne namene, zlasti v prilog kaki novi politični oiganizaciji, ki bi bila po njegovem mnenju najsorodnejša dosedanji Slovenski Ljudski Stranki.
5.	Sklopi se objavijo v vseli ljubljanskih dnevnikih.
Po sprejetju teh predlogov je predsednik zaključil zadnjo sejo Izvršilnega odbora Slovenske Ljudske Stranke.
Slovenska Ljudska Stranka. Olani ojiozicije v bivšem izvršilnem odboru in vodstvu Slovenske Ljiniske Stranke so se sestali in izvolili začasen izvršilni odbor in za začasnega jiačelnika Slov. Ljudske Stranke prelata A n d r e j a Kala ii a. Definitivno vodstvo in načelstvo Slovenske Ljudske Stranke se izvoli na zaupnem shodu sonn'šljenikov Slov. l^judske Stranke.
Dopisi.
Iz Št. Jerneja, .lesen, pozna jesen je. Mizel veter raznaša listje na vse strani. Še pred ki'atkim le|)o zeleno drevje štili gola rebra proti nebu. Ob cesti stoji mogočen hrast. Kaj pa ti V Še ima listje, a je ko ponošena obleka. Veter iiotegne in tudi z njega oletava listje kakoi- zvezdni utrinki. V kialkeni bo drugetiiu drevju enak — opustošen. Tak je zakon narave!
Nekako take misli so me spreletavale, ko smo zadnjo nedeljo popoldne ob res Častnem spremstvu polagali k zailnjemu počitku telesne ostanke gosjwda Janeza Sajeta, nadnčitelja v i)okoju in posestnika v ňt. Jerneju. — Kar misliti si ne moremo, da smo ga zgubili. Dasi je štel že 82 let, je bil vendar do zadnjega Časa vedno čil na duhu in na telesu. Pisatelj tem vrsticam ga jc večkrat hudomušno podražil, da iiodi pokoncu kot general. A jesen — starost je zahtevala svoje
Janez Saje se je porodil v llru-ševem, prečenski fari, 23. avgusta 1, 1835. Nek župnik je bil pozoren na nadarjenega dečka ter dal inicijativo, da je šel študirat. Služboval je kot učitelj in o]'ganist na Kočevski 1'lanini, v Dolu pod Ljuldjano, v Ketečaii na Gorenjskem eno leto in osem dni, v Predoslih 10 let. Z blagim župnikom Krčonom sta bila velika prijatelja. Sesedaj se je nniogokrat spominjal dobi'ega gospoda. Od tam je prišel leta 1871 v St, Jernej, kjer je deloval kot učitelj in organist trideset let, šestnajst let pa užival zasluženi pokoj.
Z J anez o m Sa j eto m smo zgubili enega onih šolnikov, ki je hii prepojen z globokijii verskim prejn^ičanjem in je pri izvrševanju svojega [loklica imel veduo nadnaravni mojiient [ired oČtni. Težavna je bila naloga Sajetova začetkoma v Št. Jerneju. Za jiotik je imel vso mladino obširne l'are šentjeinejske, šolski pj'ostori pa stisnjeni. Delo, katero vrši danes deset učnih moči, je moral oskrbovati sam. Pod njim se je izvi'šila vsa metamorfosa ljudskega šolstva v Št. Jeniejti. Za svoje vneto službovanje je žel večkrat priznanje in pohvalo predpostavljenih oblasti.
Kako (ličli 80 bili nekdaj učiteljski dohodki! Vsaj je še okrog leta 1870 za vse ljudsko šolstvo dežela potrošila le kakih lU.OOU kron! A na gospodarstvu gospoda Janeza Sajeta je jiočival očiten božji blagoslov. Dasi ga jc odgoja čveterih oti ok nniogo stala, si je vendar pridobil lepo premoženje.
Čuditi se moramo, kako se je znal rajnki vglobiti v razmere in potrebe novega časa. V teku zadnjih petnajst let smo zasnovali v Št. Jerneju di uštvo za društvom. Izobraževalno društvo, tamburaško-godbeno društvo. Orla, Kmetijskodruštvo. Pa pri vseh društvih nam je z veseljem pomagal. In kako marljiv sodelavec je bil pri bi aniliiici !
Bil je nam vedno drag in ljubeznjiv društvenik. Iz bogate svoje skušnje je znal vedno povedati kak mičen dogodek. A kakor podeli brušenje diamantu šo-le pravi lesk in vrednost, tako povzdigne vsakega moŽa do popolne veljave še-le pobožnost in ponižnost. To pa je imel blagi pokojnik v obilni nieii. Bil je goreč čitstilec nebeške Kraljice. Kako so ga razveselile vsakokrat nove IMai'ijine pesmi. Cerkvene svečanosti so bile njegovo največje veselje. Poromal je že zadnja leta na grob sv. apoatidov Petra in 1'avla ter obiskal s prijateljem profesorjem sv. Očeta. Ni ga bilo skoro dneva — in to celo v hudem zimskem času — da bi se on ne bil vdeležil sv. maše.
Kakor je bilo lepo in spodbudno vse njegovo delavno življenje, tako lepa je bila njegova snu t. V kratki svoji bolezni je prejel trikrat sv. zakramente. Zadnjič je prejel v ponižni podobi belega krnha Onega, pred ka-tej'ega sodni stol je imel pravkar stopiti, eno ui'0 }H'cd stiirtjo. Še je dižal molitveno knjižico v roki ter skušal opraviti zahvalne molitve, česar mu pa nisem pustil, videč njegovo oslabelost, Milim pogledom mi i)odaja velo roko v slovo: „Na svidenje pri Jezusu!" Kmalo nato pristopi smrini
nngelj, ki mu brez posebnega smitnega boja zarisne trudne oči!
Visoko spoštovanje in ljubezen, katero jc vžival iiokojni vsestransko, se je pokazala tudi ob ])ogrebu. Dolga vi's(a šent-jernejskili prebivalcev, moških in ženskih, iz višjih i[i nižjih stanov, jc spremila svojega častitljivega očeta in dobrega učitelja na zadnji poti k večnemu jiočitku. Uileležili so se: Šolska mladina z zastavo in svojim šol, vodjem in učiteljstvom, župan z odborniki, prostovoljno gasilno društvo, ki jc ob enem nosilo krsto svojega zvestega člana, izobraževalno društvo, piecejšnje število učiteljev in učiteljic iz K'ostanjeviee in bližnje okolice itd. Celo po vojski razkropljeni „Orli" so ta dan skupaj zleteli ter društvo Častno zastopali pri pogrebu. Prihiteli so na pogreb častilci rajnega blagega gospoda tudi iz Novega mesta in okolice; med njimi so bili: IlfaiiilniČni konti'olor g. Budna s svojo gospo soprogo, uredtiik Dol. Novic g. Horvat in drugi. Dolenjske Novice je gospod Saje posebno čislal, za-nje delal od vsega začetka s poučnimi vsakovrstnimi spisi in dopisi ter jim pridobival vedno novih naročnikov.
DomaČi pevci „ad hoc" so zapeli pred Idšo prav lepo in ganljivo; „Človek, glej dognanje svoje...", na grobu pa; „Nad zvezdami". — Ljudstvo pa se je zasol-zilo ... in močan veter je ponesel v Čarobnem nn'aku daleč po širni župniji tajnostni glas žalostink: Njega, ki je vedno bogoljiibno živel in nad 40 let blagonosno deloval za svoje ljudstvo, ni več! Odšel je v nebeški raj po večno plačilo!
Sedaj počivajo zcmski ostanki po mnogem trudu na našem pokopališču. Nail grobom pa vidim blesteči napis: „Kakor zvezde na nebu se bodo lesketali oni, ki l)oučujejo druge v pravičnosti." (Daniel.)
Iz Mirne peči. Dne 22. novembra je intnl v -Jablanu pri Jlirni peči posestnik Franc Kos, po domače Avbar, star (>4 let, ugleden mož in dolgoletni ecrkveui kljućar podiužne cerkve na Malem A'ihu. Rajni je bil vzgleden gosi)odar in skrben oČe svoji družini, odločno katoliškega prepričanja. Vsakonnn' je vedel dati dober svet in je rad pomagal, če jc le bilo v njegovi moči. I^ogj'ešala bo moža podružná cerkev na Malem Vrhu. Pa tudi nova farna cerkev mu mora biti hvaležna, kajti pokojni je bil zelo vnet za Čast božjo in se je silno trudil lakial, ko se je zidala župnijska cerkev, za potreben i)esek; z. besedo in dejanjem je sjiodbujal vaščane, da so tiakopali pesek za zidanje. Pokojnikova zasluga je tudi, da je dobila podrnžna cerkev na Malem Vrhu jekleni zvon, ker je vojaška oblast vzela oba prejšna zvona, s Čimur si je poli()jnik najlepši spominek postavil v domači .soseski. Bog mu bodi obilen plačnik za vse, kar je storil v čast božjo in za siromake! — Od 5. do 9. decembra se bodo v 1'arni cerkvi vršile duhovne vaje za dekliško Marijino družbo. Prvi uvodni govor bo v sredo, dne 5. decembra ob 2. uri popoldne. Vodil jih bo preč. g. misijonar liirk iz I/jnbljane. Bog daj obilo uspeha!
Iz Metlike se nam piše: Na občnem zboru Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v Metliškem sodnem okraju bil je mesto bivšega predsednika g. dr. Foersterja zdaj dežel. sod. svetnika v Ru-doliovem izvoljen oki-ajni sodnik in sodni predstojnik g. Ivan Hutter v Melliki predsednikom. — Društvo ijiia okolu 3650 K premoženja. Letošnji dohodki pi'esegajo lanske okolu TjO K. Kakor vsako leto se je tudi letos določilo (iOO K za podpore 1'evnim šolskim oti'okom in 200 kron za slučajne podpore.
Iz Rosalnic. Velik požar. V nedeljo dne 25. novembra okolu jiol 7. ni'c zvečer odletela je iskra z lokomotive na lirodaričevo hišo v Rosalnicali štev. 38, ki je kakih 25 do ,30 m od železniške postaje oddaljena. Vlak še ni bil na mosl.u čez Kulpo, je bila vže vsa hiša v pla-itienu. Brodai'iČevi nilinarjevi Itili so vže v postelji. Vsled zgube razsodnosti ter
zbeganosti zgrabila je Brodaričeva namesto otroka za zglavnik in odnesla na varno, misleč, da je rešila otroka, starega eno leto. Otroka so odteli plamenu, a prinesli vun zadušenega. — Mati je vsa zbegana in je obolela. Ker je pihal hud jug, se je ogenj v par minutah i'azširil na vsa Brodai'ičeva poslopja in hišo njegovega soseda, od tu pa na 150 m od tn oddaljeni hiši Simonič štev. 25 ter Kočevar šl. 2tí ter nju poslopja. Ker so posloi>ja obsežna bila in jc bilo vse jiod streho, je škoda zelo velika, nenadomcstna. V današnjih raztiiei'ah se ceni škoda lahko na dvesto tisoč kron. Od železniške uprave se pričakuje, da plača, oziroma poravna škodo. Živino so rešili. — Sreča v nesreči je, da se jo ogenj omejil in da je jtihal jug v smeri proti komenski lozi. Vsa hvala jtožarni brambi v Metliki, katera naj bi se z mladega naraščaja izpopolnila, ter železniškemu osobju z Jletlike ter Bubnjarcev, posebno obema gg. načelnikoma ter g. Medvedu in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k omejitvi ognja. ICo bi se bila vžgala Kosova hiša in pod ter pod Starčev, bi bila cela vas Dol. Rosalnlce zgubljena. V nevarnosti je bila tudi SlanČeva hiŠa iii tako cela gorenja vas. Tu je vodil dela domači župan.
Železniška uprava bi prav storila, če bi dala Jakljičevo ter Kočevarjevo hišo h. Št 3G proti ognju varno pokriti.
Vojni pregied-
1 talijansko bojišče. — l'o luadnili pyrotilili ZEidnjili dni stoje naše hrabre Čete v stiku s sovražnimi. Glavnu moi prrc in Četrte itdijiinske armade, katera se jc na visoki pliinoti Sedmih občin in mej líreuto in IMavu ]K)stavila v bi'aii pťuti skupinam .Scliencbcnstuchi in Kraussa, sc podpirana pu ozem^u, ki jim omoi^oČiije obrambo, najlju-tcjše brani, Ž najljiitejSiini, toda brczuspcSiiimi |noiis)uiki, kojili namen jc, níiěc čete i« črte Piave ogrožajoče krilne postojanke mwaj po-tibiiiti, Hltnšajo svoj naiiien doseči. t. m. V odseku severno Foza severovzhodno Asiagc po nagih gorskih četa i pridobljeno ozemlji', skušal jc sovražnik zopet s tem pridoi)iti, da jo posîal v hoj svoje najboljSe polke, kateri pa BO imeli velikanske izgube. Težke izgube, katere imajo konečno Italijani pri tej brez-HSpcSni obrambi, zakrivajo poročila generala ])iaza H i)oroèili kakorěne je izdajal Cadorna. Kot pomoč na novo Bpopolnjenc druge in tretje italijanske armade, ki stoji ob spodnji 1'iavi, pritegnili so dosedaj štiri do Ěcst divizij un^lesko-Irancoskih pomožnih Čet v prostor pri Viceneij kjer stoje kot strategična rezerva za obrambo zopetnega prebitja italijanske bojne črte ])o naših, katerega pričakujejo. — Uradno se 25. t. m. poroća, da so se razbili ired našimi črtami vsi napadi Italijanov na obeh straneh Jîrcntc in na Monte Pcrtiea, katerega so dne 22. t. m. z naskokom vzeii strelci graškega strelskega polka Ět. ;i. — V Albaniji napadle so v noči od 22. na 23. t. m. avstro-ogrske čete ojačene po prostovoljskih četah uspešno sovražne po,stojanke na zahodnem bre^m lîo-siima jugovzhodno lîerata. Naprej poiisnjetic poizvedovalne čete prodrle so na vlĚine vzhodno Trepeli do 25 kilometrov jugovzhodno lierata.
Kiisk« bojiSče. — Državljanska vojska v lin.siji se nadaljuje in še si stoje razne stranke na-^proti, vendar pa vac kaže, da bo zmagal Ljeniu, ker ima večino vojaštva in delavstva za sabo. Kakor se poroCa 24. t. m. iz llaga, je razglas Ljeiiinove vlade o prc-nnrjii v celi Rusiji povzročil velikansko pozornost, Povsod zborujejo mirovni shodi, povsod kličejo; Proč z vojsko! Živijo mir! Socialno-vevoiueyski listi |dŽejo, da se je vsled mirovne ponudbe stališče )oljScvikóv zelo utrdilo. „Rnska Pravda" je pisala: Splošni želji ruskega naroda odgovaija mirovna ponudba rnske vlade, ki zahteva, naj se .sklene mir in naj se ne nadaljuje vojska, katera je povzročila Rusiji toliko gorja. Knska ai-mada je na bojišču v pravem ponienu hesedc stradala. Morala so sc vsled tej^a nvesti mirovna pogajanja. Ljcnin upa, da se bo v najkrajšem času skleni o premirje.
Zahodu» liojiSče. — Tudi na tem bojišču po večmesečnem lioreiijn Angleži in Franeo/i še niso dosegli zaželjenega nspcha. iiitka 2il t m. pri Oambrai končala se je z zmago niisih zaveznikov, l'o prvem s prese-iietnini napadom doseženim uspehu s pridobitvijo na prostoru, ustavilo se jc napadalno premikanje Angležev. Tinli z novim načinom, da .so Angleži po več dni brez prenehanja napadali, kakor z njih prejšnjim, po katerem
so s sunki 'i. večdnevnim «xlmoroin napadali, uifio Angleži nič doseg'li.
Aii^Io.šlio-tiii'šKo liojiiSííe. — l'ojioio-íilili il! Jjondonu so Angleži dne IT. novembru ziisedli Jíiťo, ki leži ol) skalnati morski obali v južni Palestini. .Mcetu Šteje 45.000 preiji-vaicey, mod temi je samo ^<000 kristjanov, 2000 jndov, ostali so (iii moliamedanei. Juta je staro mesto, kajti v raznih egiptovskili napisih se imenuje že leta 2000 pr. Kr, r, .lafa je večkrat menjala svoje gospodarje. Zn èasa, ko se je mudil sv. 1'ctcr v Jati, je bilo mcsio pod oblastjo Rimljanov, V dobi križarskih vojsk je igrala Jala važno vlogo, kajti bila jc zliirališCe križarskih Čet. Od leta 1208 naprej je .lafa z niiilim .presledkom za casa Napoleona Jiotuiparte pod (iirško oblastjo, .lata je zelo važno (rgovsko mesto. Iz Jaie pelje v Jeruzalem Titj km dolga železuiea. Ker pritiskajo Angleži od južne-in zaliodnc strani proti Jcruzaleniii, kojega lega je taka, da se 1)0 mestu dalo le jirav težko iispeĚno hraniti, je Jeruzalem v nevarnosti, <la ga zasedejo Angleži.
DomaČe in tuje novice.
Pristopajte k društvu za podpisovanje sedmega vojnega posojila. V Rmlolfo-veni iistaiîovljtiiio društvo bode, kakor pri T), iti G. vojtieiii posojilu, tittli pri sedanjem 7. vojnem posojil» sprcjejiialo člane. To društvo inuli vsaceiiiu priliko, si iia lahek iiaćiii pridobiti TiVaVu obligacijc 7. državnega posojila. Delež znaša le .50 kron in ta se placa laliko takoj ali pa po kron iiieseťSno. Kdor podpiše n. pi', dva deleža po 50 kron, plača svoto 100 kron laliko takoj, ali pa po 10 kron ]iieseíno, in ko je cela svota vplačana, niu dinštvo izroči državno obligacijo za 100 kron vojnega posojila, ki se obrestuje po SVa^/o, um plača raxloèek med vplačano svoto lOO K in snbskripdjsko svoto 92 K, t. j. S K pri vsakih 100 K in ker se vplačani zneski takoj v liranilnici plodonosrio nalože še obresti vidačanega denarja. Iz piedstojc-čega se pač lahko vidi, da vsak član tega društva ne stori samo patrijotiČni čin, ko Itodpiše eden ali vue deltižev, ampak spiejmo za vplačan denar tudi visoke obresti. Vse dobre di'žavljane toraj vabimo, da pristopijo kot člani k našenm di'uštvu, ker s tem zadostijo svoji ilolžnosti nasproti domovini in pripomorejo naši vojski k skorajšnji slavni zmagi. Zglasitev k društvu sprejme vsaki dan zopet ravnateljstvo inestne hranilnice v Noveni mestu med nradniini uratin", kjer se dajejo radovoljno tudi tozadevna pojasnila.
Občni zbor društva za podpisovanje vojnega posojila v Rudolfovem se vi'ši v soboto 1. decembra ob 6, uri v posvetovalni sobi mestne hranilnice, pri kteri priliki se bodo tudi oddale subski ibii ane obligacije in prebitek od vplačila, tei" sprejemali Člani,
Darovala je za- slepe vojake gospa Amalija GerdešiČ 10 kion, Bog plačaj!
Namesto venca na krsto blagopokojnoga tovai'iša riadnčilelja v i»., gospoda daneza Sajeta v Št. Jerneju, je velikodušno darovalo velecenjeno učiteljstvo štiii-lazrcdne Ijndake šole v Št. Jerneju za v vojni oslepele slovenske vojake v Gradcu 35 kron. ~ Najprisíňiiejša zalivala v imenu vhogili oslepelih vojakov!
PremeŠ6enje. Justiční minister je prestavil iz Ljubljane v Novomesto sodnika Antona vitejia Ohm Januscliowsky pl. Višehrada, ter ga přidělil namestnikom (;■ 1h'. državnega pi'avdnika.
Za provizorične učitelje so imenovani gimnazijski suplenti: Alojzij Sodnik in Andrej Prebil na I. drž. gitnnaziji, Franc Pavlic in Ivan Škerlj na II. ,Už. gimn. in nčitey verouka di'. Peter Šorli na državni realki v Ljiibljani.
Liturgika, Ai. Stroj, nauk o bogo-častnih obre<li!i sv. Katoliške cerkve, je aprohirana po naučném ministrstvu na ljubljansko Škofijo.
K vojakom poklican je bil nenadoma C. g. kaplan Iv. DrcSar iz Trebnjega, ki je odpotoval na svoje službeno mesto v Brixen 12. novend»ra. Želimo um obilo božjega blagoslova!
Prošr\ja na preč. župne urade na Dolenjskem. Z velikim in splošnim zanimanjem je čitalo ljudstvo v Dol. Novicah „Spomine na vojne zvonove" ki so jih oddajale posamezne žnjuiije v vojne namene ob prvem pobiranju. Žal le, da se niso vsi župni uradi iz kakršnega koli vzroka naši prošnji odzvali. Sedaj so se vnovič po nekaterih dolenjskih ki'ajih oddajali še ostali zvonovi. 1'rosimo tedaj zopet piav vljudno zii blagovoljne tozadevne podatke. Kdor nam je poslal prvič, naj sedaj samo izpopolni svoje poročilo, lidoi' pa pi'viČ ni poslal, pa lepo prosimo, naj blagovoli sedaj skupno poslati vse podatke o rekviriranju zvonov. Za naše potomce bode izkaz zvonov, ki so morali iti za časa svetovne vojske v ogenj, prav velike važnosti. Prosimo tedaj še enki'at nujno in prisrčno vse dolenjske prečastite gospode župnike za blagohotno sodelovanje pri velezanimivi statistiki oddatiib zvonov. Že naprej izrekamo nalepšo zahvalo. — Velespoštovanjem uredništvo Dol. Novic.
Svarilo. Svarilo se je že opetovano in najresnejše pred vkvarjanjem nepoklicanih z ročnimi granatami, municijo itd. Kljub temu so dogodi skoraj vsaki dan smrtna nesreča. Občinstvo se znova kar najnujnejše svari, dotikati se predmetov, o katerih se tudi le domneva da spadajo v vrsto vojaške nnniicije. Najditelj ni samo dolžan, da pusti pi'edniet na mestu ležati, ne da bi se ga dotaknil, namreč ima tudi naznaniti kraj, kjer ga je našel, takoj najbližji varnostni sti aži (c. kr. policijskemu orgami, c. kr. orožniški postaji). V tem smislu naj poduče tudi ob vsaki priliki pristojni činitelji mladino. Le tako bode mogoče odvrniti obžalovanja vredne nesreče.
150 let je, odkai' jo bil rojen slavni tirolski junak Andrej Hofer. Po celi deželi Tirolske se vi'še velike slavnosti.
Šentjanški rudnik je kupil na dražbi 21. novembra pil okr. sodniji v Radečah g. Jakil, tovarnar v Mirnem in Karlovcti, za 1 miljon in 400 tisoč kron.
Po 27 mesecih se je oglasil iz
ruskega ujetništva Martin Ljubi iz Ždinje vasi, župnije Št. Peter pri Novem tuestu. Satn pravi: „Pišem Vam prvo karto v dveh letih. Gotovo ste že mislili, da me ni veČ na svetu". In res so mislili tako.
Razširjenje železniškega prometa na gorenjski in na doler^skl železnici. Sedaj zopet vozijo na gorenjski in na doleigski piogi jutranji in večerni vlaki. Opoldanski vlaki Še ne vozijo. Na gorenjski progi vozita osebna vlaka, ki piihajata na glavni kolodvor v Ljubljano ob 7. uri 45 minut zjutraj in ob 8. uii 34 minut zvečer; vlak, ki je prihajal v Ljubljano v 5. uri 18 minut, izostane. Na Gorenjsko vozita z ljubljanskega glavnega kolodvora osebna vlaka ob 6. uri 50 minut zjuti'aj in ob 6. uri 45 minut zvečer. Na Dolenjsko vozita z ljubljanskega glavnega kolodvoia vlaka ob 8. uii 6 minut zjutraj in ob 7. uri 6 minut zvečer; prihajata pa z Dolenjskega na glavni kolo-dvoi' osebna vlaka ob 8. uri 56 mituit zjutraj in ob 9. uri zvečer. — Iz Novega mesta gi'e vlak v Ljubljano zjutraj ob 6. uri in 5 minut in zvečer ob 6. uri 10 minut.
Iz pošte. Zaradi prometnih težkoc vozi poštni voz med Krškiiti in Novim mestom do preklica naslednje; Iz Krškega gre ob 8. uri zjutraj in pride v Kostanjevico ob 10. Uii dopoldne. Iz Kostanjevice gie ob L uri popoldne in pride ob 2, uri v Št. Jernej, ob iJ. uri in 10 minut do hiše Božič in ob 4. uri v Novoniesto. — Iz Novega mesta pelje poštni voz ob 7. uri zjutraj in pride ob 7. uri in 50 minut do hiše Božič, ob 9. uri v Št. Jernej in ob 10. Uii v Kostanjevico. Iz Kostanjevice gre poŠta ob 1, uri popoldne, pride ob L ui't in 35 minut v Malo Mraševo in ob 3. uri v Ki'ško.
Brata svojega bratca jedla sta v
Lietdorťu na Nemškem, ampak ne od lakote, temveč iz duševne propalosti. Tii
in pol letnega Bernai'da Velerja so našli mrtvega na kašči. Dolgo so iskali, kdo bi bil dečka ubil. Slednjič so pi'ijeli brala Venceslava in Fi'anca Pokoi'iiega. staia 15, ozirotna 17 let, ki sta ubila dečka in z noge odrezala kos mesa, katei-o sla spekla in snedla. Obsojena sta: prvi na 7, drugi na 0 tet jeČe. Pravijo, da ju je spl avilo do tega strašnega čina čitanje detektivskih romanov in povesti o Indijancih.
Umrli so v cesarice Elizabete bolnici v Novem mestu: dne 19. t. m. Marija Lašič, samska dnitiarica iz Jurke vasi lu'i Novem mestu, stara 30 let; 22. t. m. Jlarija Lozej, hči hiŠarja, begunka iz Gorice, stara 15 let in 23. t. m. Barbaia ICastelic, užitkarica iz Kadovice, stara 52 let. Naj počivajo v miru!
Cerkvene slovesnosti. V sredo, dne 28. t. m. sta imeli tukajšnji ljudski šoli zahvalno mašo za srečno rešitev našega preljubega vladarja Kai'ola I. Deška ljudska šola se je udeležila s svojim učiteljstvom sv. maše ob 8. uri v frančiškanski cerkvi, dekliška šola pa ob 9. uri v kapiteljski. Kljub tej slavnosti sta šoli imeli potem pouk. — 0])aža se, da se pri teh in enakih prilikah pogicša šolsko petje v Novem mestu. Deška šola je lansko leto sicer že pokazala malo šolskega petja, pa le za las. Ta pa je menda letos osivel in vzela ga je lastavica v goj'kejše kraje. Dekliška šola pa sploh ne spravi skupaj šolskega petja v cerkvi, kakor kažejo zadnja leta. Vedno in povsod so isti glasovi in med njimi seveda Nacetov — glas. Merodajni ljudje naj vendar enkrat store svojo dolžnost!
Podpore za rodbine, katerih roditelji se nahajajo v Ameriki, ne bol Zakon z dne 17. avgusta 1917, drž. zak. šiev. 376, velja z izjemo rodbin pomorščakov, ki se ne morejo vrniti v domovino — samo za svojce onih avstrijskih dižavljanov, ki so s silo zadržani v soviažnem inozemstvu. Kei' se k soviažnemu inozemstvu prištevajo samo one države, ki se nahajajo z Avstrijo v vojnem stanju, ta zakon ne velja za svojce Avstrijcev, ki bivajo v Ameriki in se jim toi'ej ne more dovoliti podpora v smislu omenjenega zakona. Med prebi-valstvoiji zelo razšii'jeno mnenje, da imajo svojci naših rojakov, ki so se že pred vojno izselili v Amei'iko, vsled tega, da trpe škodo, ker ne dobivajo več denarnih pošiljatev iz Amerike, pravico do podpore po novem zakonu, je popolnoma napačno. Vse tozadevne prošnje ne morejo imeti nikakega uspeha.
Veliki zvon je bil po prizadevanju gosp. dr. Mantuanija oproščen v Ajdovcu. Kakor smo poročali v našem listu v 18, številki 26. julija t. 1. med „Spomini na vojne zvonove" tebta zvon 1006 kg in je iz leta 1697; visok je 93 cm in meri v premeru 118 cni. Zelo lepi so na njem onuimentalni okraski. Zanimiva je njegova zgodovina. V otnenjein' številki Dol. Novic je popisana.
Nove ki\iige. Katoliška bukvama je založila tri nove knjižiče: „Svetoboi'", povest iz konca enajstega stoletja, spisal P. Bohinjec, cena bioš. 2 60 K; „Občinsko posredništvo", navodnik in zakon za kio* novine avstrijskega juga, spisal dr. Fran Mohorič, cena broš. 2'80K, vezano 3'50K; „Sedem pogiebnili pesmi", za niešafi zbor, zložil Anton Foei-ster, opus 91, ponatis iz „Cerkvenega Glasbenika", cena 1-80 K. Vse tri knjige so jako priporočljive in bodo, posebno zadnji dve, splošrn Želji zelo ustregle.
Raznotero.
Zaklad v divanu. Neki mali trgovec ni imel drv. Dal je vso hišo pi'eiskati. Če bi se ne dobili kakšni zaboji ali ostanki dil, da bi si saj enkrat zakuril. Z velikim trudom je končno vendai' spi'avil skupaj toliko kuiiva, da je zanetil v peči ogenj. Pod streho je našel tudi star divan, ki ga je že stai'a mati rabila. Ni bil več za
labo, a zaradi spoštovanja do rajne starke je smel biti pod sti'eho. Sila kola lomi. Zima je, drv nič — hajd s sekiro nad starino! Ko je pa najprvo njegova žena prevleko odstranjevala, je )tadla velika koverta na tla. Zakonska dvojica se hki'ati skloni iu pogleda po vseldni. Začudena sta zrla mož in žena, ko sla našla v ovitku za 67.000 kron še veljavnih vrednostnih papirjev. To je bilo imelje stare mame, o katerem se je večkrat ugibalo, kam je neki prešlo, ker je niso mogli nikjei' najti. Sedaj sta imela zapuščino pravomočtio v rokah in ni čuda, da sta na peČ in ogenj in na pojtianjkanje div in premoga popolnoma pozabila.
Tatvine na železnicah se silno množć. Na graškem kolodvoru so ukiadli 15. nov. ponoči neznani tatovi nekemu trgovcu 2070 kg petroleja. Brez sledu so izginili.— Na ili'ugi železnici je zopet zginilo tobaka za 3680 kron. — Iz nekega vagona je zginilo 30 meterskih stolov jabolk in več vi'eČ moke in makaronov, ki je bilo namenjeno za gi'aško aprovizacijo. — Neki pošti je zmanjkalo 600 paketov. — Žle-lezniška uprava bi vendar morala že enki at odločno postopati proti takim nedostatkom. O tej reči se je izjavil že železniški minister baroti Banhans, da so se na železnicah tatvine tako razširile, da je celo finančni uspeh upiave državnih železnic ogrožen, ker morajo plačevati velikanske odškodnine. Bomo videli, če bo minister tudi kaj ukrenil. Saj si že sedaj ne upa nihče več pošiljati blaga po železnici.
Viničar. Oddaja se služba viničarja v Trški gori (kap. vinograd). Pogoje pove kap. oskrbnik kan. M. Ei zar,
Zanimivo in ganilivo.
Blagi dobrotniki ! — Zopet ste nas razveselili s svojimi velikodušnimi darovi, katere smo danes prejeli, za kar se Vam vsi tukajšnji oslepeli slovenski vojaki srčno zalivaljujemo. Osobito pa se zahvaljujemo tudi gospodu naredniku Kržetu, ki je nabral tako veliko svoto 106 kron. Prav lepa hvala pa tudi vrli gospodični Mimici Košakovi, ki je tako poži'tvovalno nabii'ala v ta blagi namen, za kar smo ji res vsi iz srca hvaležni.
Blagi dobrotniki! Ker se tako lepo zanimate za nas, mogoče bi tudi radi vedeli, kako se kaj imamo tukaj v nemškem Gradcu, ali pa kam se obračajo blagi daiovi, katere Vi, za mis pošiljale. Denar sprejemajo častita sestra Klara, ki so tudi naša učiteljica. Za denai' se kupijo najpotrebnejše stvari za oslepele slovenske vojake, kakor na pi'imer; potne palice, ure, katere so nalašč za slepe prirejene tako, da slepec lahko s prstom potiplje na kazala in Številke in takoj zna do miinite, koliko je ura. Potem dobi tudi vsaki vojak en brivski aparat s katerim se lahko vsaki slepi sam iit dobro brije; in tako je treba vcdtio kupiti kaj potrebnega, V.saketnu so pa že tudi častita sestra vložili v hranilnico precejšno svoto in nekaj pa še bi antjo za naše pi'ihodnje črne dneve. Blagi dobiolniki! Pa Še nekaj, kar bode Vas gotovo tudi zanimalo. Gotovo je kdo izmed Vas čul, da slepi ne samo piše, ampak tudi čita, in takega Čitanja se učimo sedaj tudi mi. Učiti se moramo seveda v nemškem jeziku, ker Slovenci za izobrazbo slepih dosedaj še ničesar nimamo, in tako tudi knjig za slepe, ki bi bile pisane v slovenskem jeziku, jih seveda tudi nimamo, in sedaj snut pa pričeli delati lui to, da bi se začele pisati knjige za oslepelo slovenske vojake v našem ma-tei incm jeziku. Da pa je začetek vsakokrat težak, da stane tudi precej denarja, to je gotovo, in tako je tudi z našim začetkom. No, sedaj se je spisalo že nekaj zvezkov v lepi slovenščini, kateri se dajo vezati v ktijige. Kar je nas pa najbolj razveselilo.
je pa to, da se jc oglasila neka ilobia gospoiličiia učiteljica iz Ljiitomeia, iz Spodnje Štajerske, da lioíe namreč pisati knjige za osleptiie slovenske vojake. Seveda za prvikrat bode treba le z roko, ker tia stroj niti misliti ne moremo, jiosebno pa 'še danes, ki je vse tako drago in tiii smo pa tudi še veliko premajhni na dcnarjii, in taki stroj dobiti, je danes skoro nemogoče. No, pa da bi le pisava z roko napredovala, potem bodeino pofiasi že prišli slovenski slepci do svojega čtiva. Da se bode moglo to tern lažje stoi'iti, bode treba seveda še precej pomoči. No, pa ker smo že preeej dosegli, upamo, da dosežemo tudi to. No tako, dragi soiojaki ! Sedaj sem malo razložil o našili razmeiah, pa zaenkrat mislim, da bode zadostovalo, v drugič pa zopet kaj več. Toiej Vas srčno pozdravlja: Vaš sorojak Medle Franc.
Velecetrjeni gospod! Zbirko Vašega cenjenega lista v zneskii 137 kron sem za naše oslepele vojake hvaležno prejela.
Ravnokar sta dospela dva novinca slepa vojaka, oba slovenska Štajarca. Eden je imel še vedno upanje, da bo jro dobro uspeli operaciji zopet spregledal. Oil kako težka naloga je to, takim revežem povedati, da po naiaviii poti ni več upanja, da še enkrat vidijo lep božji svet, svoje drage! Drug je mlad, orjaški fant, ki ga je sama dobrota i[i sveža nepokvarjenost. Vdan je v božjo voljo in se tolaži, da Bog že ve zakaj Je bilo dobro, da je oslepel. Solze iiui teko neprestano iz ra-jijeiiib ugaslih oči. Sain bi svoje gorje že še nosil, tako pravi. Toda oče i mati še ne vedo prav, da je slep. í^alost dobrih stai-šev ga skeli bolj, kakor rane na očeh. Ob kako skele tudi mene te solze iz ugaslih oči ! Da ga malo potolažim, dala sem iiui uro za slepe prirejeno z verižico. No zdaj je bil malo potoiažen. Vse so mu liobrali, še celo obleko so njemu slepcu prenienjali. Staro, razcapano, za novo, ki jo je imel. Saj veste, da je bil veselo iz-nenadeti, ko je dobil uio. To pa so zasluge cenjenih Vaših naročnikov, ki pridno prispevajo za oslepele vojake.
Dva taka nesrečnika sta bila ove-seljena danes. Luč oči jima ne vrne vse zlato sveta. Tolaži pa ju prepričanje, da smo jitn vsi pripiavljeni lajšati gorje. Tisto gorje vedne črne noči, ki ga mi, živeči v svetlobi, sploii ne pojmujemo!
Velecenjeni gospod urednik, Bog bodi plačnik Vaš in vseh, ki se zanimajo za oslepele vojake. Vdani pozdiav ! S. Klara Verhunc, usmiljenka. Gradec, 17. nov. 1917.
(Dragi čitatelj! Morda še nisi nič daroval za slepe slovenske vojake? Usmili se jih, »smili! Pošlji, kolikor moreš v njihovo pomoč in tolažbo! — Družbe v gostilnah, razna društva, različne bogo-Ijubue bratovščine, Marijine kongregacije, prosimo Vas, pošljite kaj noviii daiov za te največje reveže, da jib zopet razveselimo ill ob enem vzradostimo njihovo akťbno mater sestro Klaro. Uredništvo.)
Referati v deželn. odboru.
Deželni glavar: Vse zadeve deželnega osobja; deželne finance; nadzorništvo deželnih naklad in sploh vse zadeve, ki so v zvezi z deželnimi financami; izvatirediia vporaba deželnih poslopij; deželne pristave; deželni zbor; vse zadeve, ki niso posebej odkazane drugitti refejatom.
Deželni odbornik dr, Evgen Lampe: Živinoreja, Živinozdravništvo, mlekarstvo, melijoracije, agrarne operacije in sjiloli vse deželno-kulturne zadeve, ki niso odkazane drugim referentom; ceste, dež. elektrarno, zadružtiištvo. Železnice, šolstvo incl. Šolski vrtovi, kmetijska šoia na Grmu. Začasno še: Vinarstvo, ribarstvo, čebelarstvo, perut-iiifiarstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, obramba polj.ščine, podkovska šola.
Deželni odbornik dr. Vladimir Pegan:
Občinsko zadeve, gasilstvo, stavbene zadeve, lovske zadeve, deželna poslopja, davščitta od vrednostnega prirastka, muzej in unietništvo; trgovska šola, ustanove, iz-vzemši liii-alske in sirotinske: vÍ3okoŠol.ske podpore, deželno gledališče. Začasno še: Stanovske stvari, državne itrehranjevalne podpore rodbinam mobiliziranecv.
Deželni odbornik dr. Ivan Zajec:
Zdravstvo, dežebii dobrodelni zavodi in vse javne bolnice, izvzetiiši konsignacij in oskrbntli stroškov za izverikranjske bolnice, obrt, ubožne zadeve, hiralske in sirotinske ustanove, skrbstvo zanemarjene mladine. Začasno še: Deželna piisilna delavnica.
Deželni odbornik dr. Karol Trilier:
Vojaške zadeve, priprega, bera, Štatistika, ' deželni teritorij, odgon, konsignacija in računi oskrbnih stroškov za izvenkranjske bolnice, škontracija vseh deželnili blagajen, deželtii dolgovi (evidenca, žrebanje obveznic itd.); lekurzi zoper odmero davščine od prirastka (pravno vprašanje); žrebanje obveznic deželne banke, tujski promet in ■ domovinsko varstvo.
Deželni odbornik baron Apfaltrerh: Vinarstvo, ribarstvo, čebelarstvo, perutni-narstvo, gozdarstvo, sadjarstvo (brez šolskih vrtov); podkovska šola, obramba poljščine, stanovske stvari, deželna prisilna delavnica, državne prehranjevalne podpore rodbinatii mobilizirancev.— Dokler je dež. odbornik baron Apfaltrern zadržan vsled bolezni, se razdeli njegov referat na druge gg, deželne odbornike: dr.Lampe, dr. Pegan in dr. Zajec, kakor zgoraj označeno.
Gospodarstvo.
Doplačila za seno. Zaradi doplače-vanja sena morajo občine, kakor tmii posamezniki potrpeti. Dokler ne dobi deželno mesto za krmila potrebnega denarja za to izplačevanje, ga tudi občinam izjilaČati ne more. Deželno mesto za krmila nima lastnih sredstev in ne more iz svojega založiti te vsote, ampak mora pripadle zneske najprej poterjati od vojaške uprave. I>alje je treba veljavno izkazati vso tisto kiiiio, ki se mora doplačati. Za krmo, ki je zanjo prejelo Deželno mesto za krmila poti'ebne izkaznice, če se bo doidačiio lahko dobilo. Mnogo krme se je pa od 16. junija t. 1. naprej pi'odalo prostoročno proti takojšnjemu plačilu. Za vso to krmo je treba dokazanih potrdil, da bo mogoče izteijati preilpisana doplačila. Deželno mesto za krmila bo storilo vse potrebno korake, da pridejo gospodarji do svojega denarja. 1'ri tej priliki je tudi opozoriti, da se mora po naredbi Centrale z Dunaja, ki je ta povišek cene izposlo-vala, odbiti primeren del za skupno režijo (Centrale in deželnega mesta za ki'inila. — Kranjsko deželno mesto za krmila v Ljubljani. Oddlek za seno in slamo.
Prašiči za domačo porabo, (ilale nakupa pi'ašičev v svrho preskrbe lastnega gospodarstva z mastjo in svinjino naj se obrne vsakdo na svoje pristojno županstvo. Deželna komisija za ureditev prometa z Živino je nakazala posameznim županstvom kontingent prašičev za zakol. Prašiči naj bi se klali kar mogoče v lastni 1'ežiji županstev. Mast naj bi so delila le resnično potrebnim o.sebam na karte. Tra-šičev je letos zelo mahi in še ti niso debeli, zato ni bilo mogoče odkazati občinam toliko prašičev, kolikor so zahtevale in koliko]' bi rabile, ampak le toliko, kolikor ima Deželno mesto, katero iireskrbuje prašiče občinam po deželi, na razpolago. — Kranjsko Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani.
Pojasnilo glede zapletiitve pitanih prašičev. Zai>lenitev takili prašičev je bila od e. kr. deželne vlade razveljavljena. Smejo se torej svobodno zaklati za domačo porabo, ni pa dovoljeno jih prodajati poljubnemu kupcu. Ako boče lastnik prašiča
prodati, sme ga iirodali samo „Deželnemu mestu za vnovčevanje klavne živine". Sari») rejni, oziroma plemenski iii'ašiči se smejo prodajati, toda samo otiiiii kuiicciti, ki imajo od svojega županstva itotrdilo, da bodo imeli prašiče res za rejo, odnosno za pleme.
Razvedrilo.
v SOdnijl. Sodnik; „Vi ste v kavanu zamenjali svojo staro in ponošeno zimsko suknjo z novo tujo!'' — Obtožetiec: „Da, da, gospod sodnik! Ůe se hoče imeti danes novo suknjo, se mora stara oddati!"
Trgovska razmišljenost. „Vaše vele-cenjeno pismo, v kateretii me imenujete goljufa in oderuha, sem hvaležno prejel." — Na počitnicah. Mestna otroka pišeta domov: „Tukaj se nama prav dopade. Ves dan ne delava iiič druzega, kakor dobi'o jeva in pljeva. Žal, da postajajo dnevi vedno ki'ajši!"'
Hudomušno. Mira : „Ko nisem tri tednu nič izpregovorila s svojim soprogom, mi je podaril to novo obleko!"' — Milka: „Ali iz iivaiežnostir'-'
Dobro mleko. Mlekarica gospcj sodnikovi, kateri že nosi več let ndeko na dom; „Vedite, milostna gospa, sedaj bodem pa dala tudi jaz kaj zaslužiti vašenui gospodu! Sem namreč zatožena, da prodajam vedno pokvaijeno ndeko!"
Moč muzike. Mlada gospa: „Ti su Čudiš, dragi bratranec, da se jaz po vsakem pi-epii'u tako hitro zopet S])iavitii s svojim soprogom? — Vedi, to se imam zahvaliti svoji muzikaliČni izobrazbi . . , Jaz se vsedem k glasovirju, začnem igiati in peti . . . Takoj pribiti Ivan k meni, me poljubi in tako nebeško lc])o prosi: naj neham ... in mir je zopet sklenjen!"
Užaijcnúg^i si'ca javljauio, duje naš pi'cdoliri oČc, stari ofc, stric in tiiřít, ^'ospod
Janez Saje
iiadiiiitcIJ v JI., posestnik, častni ol)říU) oliĚinc i'^t. .Icniej, itd.,
umrl sinoCi ob pol H. uri zveCer v h;1. Ictii starosti svojeiïa tnula-imliieKa življenja.
Pojçi'cb l)0(le jutri, v nedeljo, oh pol 4. uri popoldne.
Wt. Jernej, dne 24. nov. 1017.
Žiilujoie rodljiuc: Saje, Zemljak in Oebaner.
SILV/N SARDENKU.
i 'rnsiJt shiipaj Hrtt }u»h'ht i)! rUtn' skupaj lorilii.
IJiihiia smi- .siimuine tlui IJfihllu tikc, srn noří: . . . Ti ai TMinisljent) pn-jificol : 'jozdiS J<-. r<elen. travnik Je mzcvefeu — — "/ bo ie. im'èla n-fítoča pom/ud.'/
In pi'ièh Je pomlad frctoni. odjňnda Je nrca rrofu in sta wa hot j'Ctstirco. do lietJeJmna slavnega.
Tvoj hlev Je dauea kof sveHSre iu rmnar vmk ga rad ohiMe. Ka belem ohm roîe rdeíe pozdravljajo (ja hrepeneče . . .
he večkrat stopi v boSJi hram-glasno zapoj tam Inimtn s>nti : OozdiČ Je Í& zelen, travnik Je razcveten
kinah/. k nam. imšhi ho — večna pomlad.
Fr. Ks. PaviH.
Loterijske številke. Gradec, 21. novembra 32 33 46 84
Zahvala.
Todpisatii so najprisrCimjSe zahvaljujem vdu-conjeijomu gospodu dr. Jos. Kufera za izvrstno uspelo operacijo, ki jo je iívržil nad monoj. Zahvaljujem se Liidi ĚC. gg. usmiljenim bratom v Kandiji, ki ao sodelovali pri Operaciji in mi tako ljubeznjivo stregli v moji bolCíWii. Vsem povi ni dobri Hor I
VolospoStovanjom vedno hvaležeti
.ložeť Stennole, volepososlnika .sin. Vir pri Zatičiui, dne 21. novembra 1917.
Zahvala.
1'ovodom bolezni in smiti našega ne-poï.abnegii oíota izrekamo vsem sorodnikom, pinjalLdjom, tovariS«ni, dastilcem in znancem hl.igcga pokojnika za vso mnORObrojno dokaze ljubezni iii sočustvovanja našo najtoplejo in dOHtojno zahvalo. Osobito proOastitemu gospodu duhovnemu 8v(''tt)iku — župniku Antonu Losjaku in prci. gospodoma kaplanoma, g. orgaiiistu in gg. pevcem, p. ti. uđileljskcmu zboru, ki ie s Holsko m adiiiO izkazal pokojniku zadnjo čast, p. n. gasilnemu dtuSlvu, CO. Orlom, i.npaiislvu, izobraževalnemu društvu, učiteljstvu iz okolice, slavnomu občinstvu i/ Kovejta musta in okolice. domaČim župljanom, itd.
Xaša najsrčnejša nabvala pa bodi h-reCena tudi vsem onim, kateri bi se bili jiogruba vadi udeležili, pa so to prepo^.no izvfideli, oziroma ho jih zadržale prometne ali druííu ovire,
Vsem, vsem; Hog platil
Št. Jernej, dne 26. novembra 1917.
Matilda Oebaucr, Karlina Saje, Antonija Zemljak, hie rtv
Mestna hranilnica u Črnomlju
je edini denarni zavod v celi Belikrajini, v katerega vlagajo sodišča, slavna županstva in pre-častiti župni uradi denar, ^ ker jamči za vse vloge mestna občina Črnomelj ter je denar tudi za časa vojne popolnoma varen.
Obrestuje hranilne vloge po daje posojila po dogovoru in sprejema po najugodnejših pogojih prijave na VII. S%\ avstrijsko vojno
Ravnateljstvo.
98-a-i