Leto ifll, štev. 195
LJubljana, četrtek 26. avgusta 1926
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
c lahaja ob 4. zjutraj, aa
Stane mesečno Oin >5 —; sa inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifu. * —
Uredništvo 1
Ljubljana, Knafiova ulica Stev. 5/L Telefon štev. 71, ponoči turf' štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništv«: Ljubljana,
olica 54. — Telefon it gl
Inseratm oddelek! Ljubljana, I noTa ulica b. «. — Telefon it.
Podrutnid: Maribor, I St. t. — Celje. Aleksandrova
Račun pri poCtnem ček. zavoda t Ljub-Jana St 11.841 • Praha čialo jCsl*. Wien,Nr. 105.141.
Ljubljana, 25. avgusta.
Nič še ni gotovo, kaj bo odgovorila bolgarska vlada na kolektivno noto Jugoslavije, Grčije in Rumunije. Vendar je po nastopu diplomatskih predstavnikov Francije, Italije in Anglije jasno, da mora odgovoriti svojim sosedom direktno in da se ne more izogniti tej dolžnosti z apelom na Društvo narodov. Dasi še ne moremo soditi o končnem rezultatu te diplomatske akcije, ki jo je neposredno sprožil krvav incident pri Krivi Palanki. vendar moremo biti z dosedanjim njenim potekom zadovoljni. S tem. da se je naša vlada odločiia za "kolektivni nastop enako zainteresiranih, po komitski akciji makedonstvuiuščih ogroženih bolgarskih sosed, je brezdvomno izvedla zelo srečno formo. Zakaj vse dosedanje skušnje kažejo, da danes v. balkanski politiki rožljanje z orožjem ne more biti uspešno, zakaj vsakršna vojaška akcija se izkaže na koncu koncev kot nemogoča. Balkan velja v očeh Evrope ipak še vedno za nemirni kot, odkoder lahko vsak trenutek zapreti vojna nevarnost. Zato so napram vsakršnim diplomatskim incidentom, ki se tu pojavijo, skrajno nezaupni in pazijo z največjo brigo, da se one-mogoči resnejša nevarnost. Kdor rabi tu v diplomatskih razpravah prebojevi ton in operira s pretrdimi pretnjami, izgubi simpatije že vnaprej: kaj šele. če diplomate podpre vojska. To se je prav slabo obneslo lansko leto Grčiji v obmejnem koniliktu pri Retriču.
Skupna akcija z Rumunijo in Grčijo daje zadevi večjo tehtnost in postavlja Bolgarijo pred evropsko javnostjo v precej slabšo luč, nego, ako bi nastopila samo ena od sosed. Vrh tega je prav posebej z našega jugoslovenskega stališča bolj oportuno, da se je poiskala skupna akcija. Zakaj bilo je pričakovati, da bi Italija poskušala na mani ali bolj prikrit način nasprotovati našim zahtevam in po možnosti podpirati Bolgarijo v njenem odporu. Odnošaji Italije do Rumunije in Grčije jemljo rimski politiki to bazo in jo silijo vpoštevati svoje splošne balkanske cilje ter se ne zameriti tema dvema državama iz nasprot-stva do nas. Na ta način se je posrečilo "Bolgarijo do neke mere izolirati in nastop zastopnikov vodilnih evropskih velesil v Sofiji je bil bolgarski vladi dovolj povdarjen migljaj, kako se presoja njen spor s sosedi v zapadni Evropi. In to.je že precejšen uspeh, osobito ko smo pred jesenskim zasedanjem Društva narodov, kjer stopi bolgarsko begunsko posojilo v odločilni stadij.
Brezdvomno se bo Bolgarija skušala izmotati qa svoj način, kakor ga je sofijska vlada prakticirala že tolikokrat s tem. da bo zanikala vsakršno zvezo z makedonstvujuščim in izjavljala, da ne more vplivati nanje, meje pa ne zadostno zavarovati radi premajhnega števila vojske. Ali dolžnost vlad v Bukarešti. Atenah ter Beogradu je, da ne izpuste sedanje ugodno započete akcije poprej iz rok, dokler ne bo vidnega uspeha. Situacija pred zasedanjem Društva narodov ter ureditvijo begunskega posojila je dovolj ugodna. Dobro vemo. da se sofijski vladni krogi ne bodo odpovedali svojim političnim aspiracijam, ki se stvarno ujemajo s težnjami in programom makedonstvujuščih: ali zato rnti ne gre. Gre namreč za to, da uvidijo v Sofiji, da je postalo definitivno nemogoče vršiti borbe za svoje narodne manjšine po starih krvavih metodah izza turške dobe, marveč, da se je treba pač poslužiti sodobnega civilizirani dobi primernega načina, kakor se prakticira po ostali Evropi. To je jedro problema in ako bodo izginili krvavi poboji, ma-sakri in zavratni umori iz političnega programa nacijonalne organizacije na Balkanu, bo s tem Balkan izgubil svojo najneugodnejšo značilnost, v svojo veliko korist.
Ako doseže diplomatska akcija treh balkanskih držav naposled ta cilj, bomo lahko z njim zadovoljni ne le pri nas, marveč v vsej civilizirani Evropi in naposled tudi — v Bolgariji sami.
Novi zakon o katastru
Beograd, 25. avgusta n. Novi zakon o katastru, ki pride te dni pred ministrski svet ima 70 paragrafov. V glavnem se odreja za Srbijo in Črno goro popolnoma rsti postopek pri katastrski izmeri, kakor je to v prečanskih krajih. Mirjenja se bodo vršila s pomočjo vojske, kakor je bilo to tudi v prečanskih krajih. Nov zakon o katastru je vezan na nov davčni zakon in mora biti najkasneje leto dni po davčnem zakonu predložen Narodni skupščini Ne čakajoč na uveljavljanje novega zakona so mnoga mesta in občine v Srbiji pričela izvajati kataster že sedaj. Spomladi prihodnjega leta pa se gotovo to izvrši v vsej Srbiji.
Aretirani atentator
Novi Sad, 5. avgusta, r. Policiji je uspelo aretirati napadalca na upravo lista Baes-megy Naplo in na uredništvo list« Del Bacska. Bila sta to trgovski pomočnik Stepan Mihič, javnosti znani atentator na Radida v Stari Pazovi in pa mestni nastavlje-nec Juraj Baja.
Politična situacija
Vlada se je začela posvetovati tudi o resortnih stvareh. — Minister Srskič toži drž. podtajnika dr. Pernarja. — G. Uzunovič meni, da naj pubHka ne vprašuje vedno po novicah.
Beograd, 25. avgusta, p. Splošno politični položaj se v teku današnjega dne niti najmanje ni spremenil. Vlada je da-
Bolgarska vlada v veliki zadregi
Bolgarska odložila izročitev svojega odgovora na kolektivno noto radi intervencije Francije, ki svetuje prijateljski sporazum z Jugoslavijo. — Anglija se ni pridružila intervenciji!
nes zopet poskušala malo resneje delati , ter je imela sejo, na kateri so se bavili samo z vprašanjem bodočega budžeta, kakor so izjavili s seje odhajajoči ministri. Prihodnje dni bo imela vlada vrsto sej. na katerih dnevni red pridejo tudi druga vprašanja gospodarskega značaja kakor vse one zadeve, ki so radi dolge pavze v vladinem delu zaostale in ki čakajo odločitve ministrskega sveta.
V političnih klubih je življenje vsak dan živalineje, ker poslanci drug za drugim prihajajo v Beograd. Razgovori v posameznih klubih sicer nimajo večjega političnega značaja, ampak so bolj informativni razgovori politikov o dogodkih, ki so se pripetili za časa njihove odsotnosti.
Včerajšnja izjava ministrskega predsednika Uzunoviča o demokratih in njihovem vstopu v vlado se v političnih krogih tolmači kot določna ponudba za vstop demokratov v vlado. Dr. Aleksander Mijovič, poslanec demokratske stranke, je bil po tej izjavi pri Uzunoviču in njegov poset se spravlja v zvezo s pogajanji med demokrati in radikali glede stvoritve nove koalicije.
Predsednik Narodne skupščine gospod Marko Trifkovič še vedno ni prišel v Beograd, četudi je bil njegov prihod najavljen za danes. V vrstah radikalov se opaža velika nesigurnost radi zavlačevanja rešitve notranje krize stranke. Ker je g. Pašič odložil svojo vrnitev v domovino, bodo naibrž morali razčiščenja razmer v stranici še
dolgo čakati. Med tem pa se vsak dan bolj opaža razdvojenost v njihovih vrstah posebno po občinskih volitvah, ki so dovedle do pravega razcepa v mnogih organizacijah izven Beograda. Ta-ko je n. pr. prišlo do tega, da je v Za-ječaru mestni odbor izključil iz stranke g. Vaso Franičeviča, radikalnega noslanca, in je okrožni odbor to izključitev tudi potrdil. Akti o izključitvi so bili sedai dostavljeni glavnemu odboru radikalne stranke v Beograd, ki bo končnoveljavno ocfiočil. Ker je g. Fra. ničevič znan kot prijatelj g. Ljube Jovanoviča. je verjetno, da bo tudi glavni odbor potrdil hjegovo izključitev
Danes popoldne ie minister za Izenačenje zakonov g. Srškič posetil ministrskega predsednika g. Uzunoviča in se pritožil radi izjave državnega podtajnika g. dr. Pernarja, ki je v »Ju-tarnjem listu« izjavil, da je za doeod-ke v Tuzli odgovoren minister Srškič. Srškič ie zahteval od predsednika vlade, da dobi od g. Pejmaria zadoščenje. novinarjem Da ie iziavil. da bo vložil tožbo proti »Jutarniemu listu«.
Beograd. 25. avgusta p. Ko se je nocoj po 20. vračal predsednik vlade g. Uzunovič iz svojega kabineta, je izjavil novinarjem, da ni v položaju ničesar novega in da se čudi, da novinarji, ki sami to vedo. vseeno zahtevajo od njega novic. Novinarji so mu odgovorili. da čitajoča publika zahteva od no. vin. da beležijo vse DOlitične dogodke. G. predsednik vlade je odgovoril, da bi trebalo, da novlne navadijo publiko na to, da ne zahteva dogodkov, kadar iih ni.
Sestavlianie koalicijske vlade v Grči?i.
Admiral Konduriotis prevzel posle predsednika republike. — Velike težave pri sestavljanju vlade. — Načelniki strank proti vmešavanju vojske v politiko. — Italija in vprašanje Dodekaneza.
Atene, 25 avgusta k. Admiral Konduriotis še je snoči povrnil v Atene in ie zavzel mesto predsednika republike. Pri predsedniku so se zbrali glavni politični voditelji strank. Konduriotis je naslovil na grški narod kratko proklamacijo, v kateri naznanja, da ie prevzel funkcije predsedništva republike. V kratkem se pričakuje priznanje nove vlade po velesilah.
Atene, 25. avgusta s. Pogajanja med voditelji revolucije in načelniki strank so končana. Sestava koalicijske vlade je v načelu sklenjena. General Kondilis in voditelji vseh političnih strank so imeli snoči pod predsedstvom admirala Konduriotisa sejo in so soglasno oficijelno priznali admirala kot predsednika grške republike. Računajo, da bo danes sestavljen novi kabinet.
Z druge strani prihaja vest, da je Kondilis naletel na hud odpor kljub izjavam, da vrne narodu izgubljeno svobodo.
Atene, 25. avgusta d. General Kondilis je izjavil, da odstopi, ako ne bo mogoče sestaviti koalicijske vlade in da bo ostalo prepustil vojni mornarici. Tedaj pa bi se pojavila nevarnost zopetne vzpostavitve dikta ture. Geneial upa, da bodo voditelji strank omogočili sestavo nove vlade, ki Ji bo on stopil na čelo. Najbrže se v najkrajšem času sestanejo vsi voditelji strank pri generalu Kondilisti in predsedniku republike Konduri-otisu, da se porazgovore o sestavi nove koalicijske vlade. Vendar so načelniki strank stavili pogoj, da se morata vojska in mornarica povrniti k svoji pravi službi in da se ne bosta več vmešavali v politiko. Admiral Konduriotis ie iziavil. da prevzame zopet predsedstvo republike, ako se nove volitve ne razpišejo šele v 6 do 8 mesecih, ampak že tekom 2 tednov.
Rim, 25. avgusta 1. Najnovejši dogodki na Grškem so vzbudili veliko pozornost diplomatskih krogov, zlasti po izjavah generala Kondilisa. ki jih ie dal nekemu nemškemu novinarju. Kondilis je namreč rekel, da vprašanje Dodekaneza ne more ovirati do-
brega razmerja meš Italijo in Grčijo. Dodal pa je: »Mussolini, ki je nacijonalist in patriot, bi bil gotovo presenečen, ako ne bi mi zahtevali pravice prebivalstva Dodekaneza«. Oficijozna »Tribuna« pravi, da še ni mogoče natačno vedeti, kako se ie izrazil general Kondilis omenjenemu nemškemu novinarju glede Dodekaneza. Vendar pravi, da vendar ni treba imeti pred očmi avtentičnega besedila razgovora, da se takoj odločno izjavi, da za Italijo že dolgo ne obstoja več vprašanje Dodekaneza.
Sofija, 25. avgusta s. Včeraj okrog 16. ure se je iz smeri Soluna jasno slišalo streljanje s topovi. Streljanje je moralo biti tudi okrog Serresa in Drame, ki ie trajalo do 21. ure. Vsi znaki so kazali, da gre za zaporni ogenj Sodijo, da je streljalo grško brodovje proti Solunu. Bolgarski obmejni častniki so zaprosili za razgovor z grškimi oficirji, da bi izvedeli, za kaj gre. Pri grških obmejnih stražnikih ni bilo dobiti častnika, vojaki pa niso vedeli ničesar povedati.
Pangalos na potu v internacijo
Atene, 25. avgusta d. Odstavljenega dikta torja Pangalosa so včeraj popoldne prepeljali na otok Egino, kjer ostane pod strogim nadzorstvom do sodne razprave. Med vožnjo je prebivalstvo, ki je zelo ogorčeno, ogrožalo generala in je celo vdrlo v njegov voz. Dasi je eskorta posegla vmes, so ljudje opljuvali generala in njegovo soproga General Pangalos je, preden so ga odpeljali v internacijo, dovolil novinarjem kratek razgovor. Pritrdil je na vprašanje, ali želi podrobno preiskavo v stvari obtožbe, da je zagrešil poneverbe v kakih 60 primerih. Dejal je, da ga je zelo razveselilo, ko je izvedel, da nameravajo voditelji revolucije poveriti preiskavo odboru pravnikov. »Le capini in časopisi« Je dejal bivši diktator, »govore o poneverbah. Vsakdo ve, kakšno premoženje sem imel, preden sem postal pred-sediiik in kaj imam sedaj. Večina moje imovine obstoja v posestvih, ki so last moje žene.«
Minister dr. Šuperina na Bledu
Beograd, 25. avgusta, n. Minister posle in telegrafa dr. Šuperina je nocoj odpotoval na Bled, kjer bo jutri sprejet v avdijenci. Novinarjem je minister izjavil, da potuje na Bled izključno radi resortnih zadev. Z Bleda se napoti dr. Šuperina na inšpekcijsko potovanje v Dalmacijo in črno goro, zlasti pa mu je namera, da regulira dobre zveze med dalmatinskimi otoki iu obalo.
Afera bivšega tržaškega konzula Stepanoviča
Beograd, 25. avgusta, n. Danes je odpotovala iz Trsta komisija, ki se bavi z zadevo poneverbe bivšega našega generalnega konzula v Trstu gosp. Stepanoviča. Zanimivo je, da ni bila za gosp. Stepanovičem niti izdana tiralica, niti dvignjena obtožba, četudi je bila poneverba že preje dokazana. Nekdo iz zunanjega ministrstva je odpotoval v Nizzo v zaupni misiji, da poseti soprogo konzula Stepanoviča.
Politika hrvatskih iederalistov
Beograd, 25. avgusta n. Nocojšnje beograjske »Novosti« prinašajo razgovor z dr. Trumbičem, ki je izjavil, da Hrvati federa-listi ne gredo v nobeno kombinacijo, ki bi bila osebnega značaja. Vsaka kombinacija, ki hoče z njimi računati, bo morala računati tudi z njihovim federalističnim programom in revizijo ustave v tem smislu. Hrvatski federalisti so ostali pri svoji politiki komunikeja, ki so ga svoječasno obelodanili. G. Radič, nadaljuje g. dr. Trumbič Je prosil dr. Poliča in Bazalo, naj se vrneta v njegovo stranko, česar pa seveda nista hotela. Nam ni do tega. Spremembe morajo priti, toda take, ki bodo odgovarjale željam in potrebam naroda.
Izenačenje davkov
Beograd, 25. avgusta, p. Skupščinski odbor za izenačenje davkov je danes popoldne
nadaljujoč svoje delo sprejel č/boe 48 do 54 z malimi izpremembami.
Beograd, 25. avgusta p. Odgovor na kolektivno noto, ki ga ima poslati Bolgarska, zelo zanima vse politične kroge v Beogradu. Iz Caribroda poročajo, da je bolgarska vlada danes predala odgovor na noto, v službenih krogin v Beogradu pa še o tem ničesar ne vedo in niti ne verujejo, da bi bil odgo vor res izročen. Sam zunanji ministet dr. Ninčič, ki so ga novinarji opozorili na to vest, je izjavil, da mu ni o predaji odgovora ničesar znanega.
Milan, 24. avgusta. »Corriere della Sera«j poroča iz Sofije: Izročitev odgovora bolgarske vlade na kolektivno jugoslovensko-rumunsko-grško noto le odložena in se odgovor ne bo izročil pred sredo prihodnjega tedna. Vzrok temu zavlačevanju ie v konferencah, ki se te dni vrše med noslaniki Anglije, Francije in Italije v Sofiji ter bolgarska zunanjim ministrom Burovom. Zastopniki velesil so bili sprejeti tudi v avdijenci Dri kralju, kjer so ostali dalj časa.
V Sofiji se trdi. da si Francija prizadeva prepričati bolgarsko vlado o potrebi. da se konflikt reši direktno s sosednimi državami brez tuiega posredovanja in brez pomoči Društva narodov.
Italija da vpliva v vprašanju tega konflikta v istem smislu.
Francoski poslanik Dard je odpotoval s predsednikom medzavezniške vo. jaške kontrolne komisije v Nevrokop v bližini meje. Od tam bo obhodil vso mejo, da direktno Drouči položaj. Vest o tem inšpekcijskem potovanju francoskega poslanika je izzvala pravo senzacijo.
London. 24. avgusta r. Sofijski dopisnik »Timesa« javlja, da so francoski diplomatje. podprti po italijanskih, svetovali bolgarski vladi, naj opusti pred!ožitev spora Društvu narodov in da fflBj sklene priiateljsk; sporazum t Jugoslavijo. Angleški poslanik ni interveniral, vendar se misli, da bi angleški diplomatski krogi pozdravili rešitev spora potom direktnih pogajanj.
Soiija, 25. avgusta s. Za vodjo bolgarske delegacije na jesenskem zasedanju ' Društva narodov je določen finančni minister Molov namesto zunanjega ministra Burova. Iz tega se da sklepati, da vlada ne bo spravila spora s sosednjimi državami pred Društvo na rodov. Da je določen finančni minister za načelnika delegacije, je v zvezi tudi z bolgarskim posojilom za begunce.
Pred jesenskim zasedanjem v Ženevi
Stališče Nemčije.
- Anglija odločno za lord Cecilov načrt. Vprašanje predsedstva.
London. 25. avgusta (brž.) Časopisje odobrava stališče nemške vlade, naj gredo njeni delegatje v Ženevo, ko bo vstop Nemčije v Društvo narodov zagotovljen. Kot termin za sprejetje Nemčije v Društvo narodov se navaja 9. september.
Pariz, 25. avgusta (brž.) »Echo de Pariš« poroča, da se sestanejo francoski strokovnjak Fromageot. angleški Hurst in nemški Gaus, da razpravljajo o eventualni lz-premembi lord Cecilovega načTta za reorganizacijo Sveta Društva narodov tako, da bo sprejemljiv tudi za Poljsko in Španijo. " Tokio, 25. avgusta (brž.) Japonska vlada Je dala svojemu poslaniku v vprašanju zasedbe Sveta Društva narodov popolno prostost.	j . ■
London. 25. avgusta (brž) »Times« se bavijo v uvodniku s sestavo Sveta Društva narodov in povdarjajo, da ni boljše poti za rešitev tega vprašanja kot lord-Cecilov načrt, ki si je pridobil veliko pristašev. List pravi, da bo ta načrt v veliki meri ojačil prestiž Društva narodov. Po tem načrtu bo Društvo narodov z dvetretjinsko večino odpravilo vse nestalne sedeže in pomnožilo
Anglija za rešitev tangerskega vprašanja izven Ženeve
Ker zadeva tangerski problem Gibraltar in obrambo britanskega imperija, zahteva London mednarodno rešitev izven Društva narodov, za kar naj bi dobila Španija stalen sedež v Ženevi. — Italija na strani Španije. — Anglija soglaša ako se Tan-
ger ne utrdi.
stalne od 10, vštevši Nemčijo, na 16, ka» se smatra za maksimalno, ako se sprejme načelo, da je Svet v prvi vrsti predstavnik Društva narodov, kadar skupščina Društva ne zboruje. »Times« povdarjajo, da pride ta princip sedaj v gotovih slučajih v veljavo. List navaja kot primer Švedsko, ki J« bila priznana za zastopnico skandinavski!! držav kot ie zastopal do sedaj Malo antan-to dr. Beneš. Razvoj v tej smeri Je naraven in ni ničesar, kar bi zaprečflo, da bi se ne uveljavil. Radi tega bp potreben nov ' način " glasovanja v bodoči skupščini Društva narodov, "da pridejo razne politfCo« grupacije do primerne veljave.
Ženeva, 25 avgusta p. O vprašanju, kdo bo predsedoval letošnjemu zasedanju Društva narodov, se mnogo razpravlja. Največ se omenja kandidatura dr. NInSča, vendar pa se ne smatra, da je izvolitev jugoslovenskega zunanjega ministra za predsednika že končno zagotovljena, in sicer iz razloga, ker je drug'" član Male antante dr. Beneš predsednik sedanjega zasedanja Sveta Društva narodov.
London, 25. avgusta. 1. «Westminster Ga. zelte> se bavi z zasedanjem Društva narodov in pravi, da tokrat De bo na dnevnem redu le vstop Nemčije v Društvo, ampak po polnoma novo vprašanje, namreč Španija iu ujene zahteve. Španija se čuti podpirano po Italiji, Angliji in tudi Franciji. Tu prihajajo v poštev tako različni interesi, da misli vsakdo na svoje interese, ako podpira v tako kočljivi stvari, kot je Tanger, španske zahteve. Italija jo bo podpirala, ker si obeta od nje podporo v sredozemskih zadevah. Sicer jo pa v to veže tudi pogodba, pred kratkim podpisana. Podpirala jo bo tudi Fran cija, krr ji je na tem, da ostane Španija v Društvu narodov in se bo zavzemala za to. da dobi Madrid stalen sedel v Svetu. Dokler pa bo Španija t Društvu, ne bo mogla t zaželjenem smislu pomagati Italiji pri njeni sredozemski politiki. Na strani Madrida bo tudi Anglija, ker hoče prej ali slej skleniti pogodbo r Italijo in ji je mnogo na tem, da Španija ne bo delala sitnosti kot sredozemska država.
Toda Španija ne zahteva samo stalen sedež v Svetu Društva narodov, ampak hoče imeti tudi Tanger. Madridska vlada ima dvoje kart v roki. Ako jo bodo zadovoljili v zadevi Tangerja, bo pač popustila v stvari sedeža in obratno. Nekaj bo gotovo dobila. Manj zamotana je stvar s Tangerjem, ali tu prihaja Anglija v poštev, ki je skrajno ob-čtriljlva glede vsega, kar se tiče Sredozemskega morja in zlasti Gibraltarske ožine. <Westminster Gazette* pravi, da je težko reči, katera rešitev je za velesile in posebno za Veliko Britanijo manj težavna. Zmagala bo seveda Španija, ker bo izšla is zagate, ▼ katero je spretno spravila velesile, s Tangerjem ali pa s stalnim sedežem v Svetu Društva narodov.
<Sunday Times> pišejo po zanesljivih informacijah, da Anglija ne bo hotela spraviti tangerskega vprašanja pred Društvo narodov, ker bi to še bolj zamotalo že itak p/eveč kočljive zadeve, ki so na dnevnem redu jesenskega zasedanja. Londonska vlada je nezadovoljna s španskimi koraki pri drugih kabinetih. Zaenkrat stoji angleška vlada na stališču, da 6e mora razpravljati tan-gersko vprašanje izven Ženeve. London misli, da bi bilo treba hitro rešiti zadevo vstopa Nemčije v Društvo narodov, ker bi
sicer tangerska stvar le bolj zavlekla in komplicirala vprašanje sedežev v Svetu. Sig-natarne sile algeciraskega pakta naj bi vestno proučile vso stvar, ki naj bi prišla v Ženevi v razgovor le tedaj, ako bi vse podpisnice tega dogovora želele, da se o problemu razgovarja.
London, 25. avgusta (brž.) sDaiIy Tele* graph> odobrava zahtevo Španije po protek-toratu nad Tangerjem. Španija nosi z upravo Maroka veliko odgovornost V Tangerju živi mnogo ljudi, ki so nasprotni Španiji in ki so pribežali v mesto, da se odtegnejo španski kontroli. Do ukinjenja mednarodne uprave in uvedbe čisto španskih oblasti j« v-žlic temu še velik korak. Tudi važni interesi drugih držav branijo, da bi se ugodilo popolnoma španski želji. Francija je že od časa konvencije iz leta 1923. vedno zahtevala, da se ji priznajo v Tangerju posebne trgovinske, strategične in gospodarske ugodnosti. Angleški interesi so ravno tako važni, posebno pa, ker je Tanger nasproti Gibraltarja, ki je velike strategične važnosti za Anglijo. Strategična pozicija Gibraltarja bi bila ogrožena, ko bi padlo mesto Tanger v roke ene same države. Angleška vlada bo morala z veliko pozornostjo preštudirati tangerski problem, ki je v vele-važni zvezi z obrambo britanskega imperija. Politično vprašanje Tangerja je izredno de-likatno in komplicirano. V slučaju, da pride do revizije režima v Tangerju, bodo v to svrho potrebna dolgotrajna mednarodna pogajanja.
Madrid, 25. avgusta, (brž.) Vlada je n* seji pod predsedstvom kralja sklenila, da vztraja še nadalje na svoji zahtevi po do« delitvi stalnega sedeža v Svetu DruStva na« rodov. Španski veleposlaniki v Parizu, v Londonu in Rimu so dobili nalog, naj pri dotičnih vladah odločno zastopajo španske zahteve po Tangerju.
Rim, 25. avgusta, k. Španski veleposlanik je izročil danes italijanski vladi v imenu svojega kabineta noto o tangerskem vpra» šanju.
London, 25. avgusta, (brž.) «Daily Ne\n» poročajo, da soglaša angleška vlada z even« tualnim dogovorom Francije, Španije inlta« lije glede Tangerja pod pogojora. da sa mesto Tanger ne utrdi
Borba Nemčije proti mirovni pogodbi
izjalovljen] odkup belgijskih kantonov Eupena in Malm6dyja.
Zadnje čase se je v nemškem in za-padno-evropskem časopisju mnogo razpravljalo o poizkusu Nemčije, da odkupi od Belgije bivše nemško okrožje Neaux (Eupen) — Malmčdy, ki ga je versajska pogodba izročila kot plebiscitno ozemlje Belgiji. To je že tretji poizkus Nemčije, da na tej fronti zruši teritorijalne določbe versajskega miru. Navzlic skrbni pripravi in zelo ugodnim razmeram pa se je tudi ta najnovejši manever zlomil ob odporu Francije, Anglije in belgijske vlade, ki je jasno in kategorično odklonila ponudbe nemških emisarjev.
Celo akcijo je s strani Nemčije vodil sam predsednik nemške državne banke dr. Schacht Njegova ofenziva datira že od srede julija, ko se mu Je zazdelo, da ie belgijska finančna kriza pripravila ugoden teren za odkup Eupena in Ma!mčdyja. Nemčija je ponudila, da vrne tistih 6 dc 7 milijard mark, ki jih je med okupacijo izročila v promet v Belgiji. Bruseljska vlada je to ogromno zalogo papirnih mark vzela iz prometa kmalu po premirju do kurzu 1 franka 25 santimov. Ta operacija je silno drago stala belgijsko državno blagajno. Belsrija je vedno zaman zahtevala od Nemčije, da odkupi nazaj svoje marke. Zdaj pa se je dr. Schacht pojavil s predlogom, da Nemčija izpolni svojo dolžnost, če ]i Belgija kratko in malo izroči v last no-vopridobljeno ozemlje Eupen - Malmfe-dy. Nemčija bi za papirne marke plačala letos 30 milijonov dolarjev, 30 do 50 milijonov pa bi se izplačalo tekom prihodnjih let
Zanimiva je velika propaganda, ki jo je vodilo nemško, zlasti nacionalistično časopisje za odkup belgijskega teritorija. Tako je pisala »Kreutz-Zei-tung«: ^Prebivalci Eupena in Malmž-dyja niso Belgijci. Vrniti se hočejo k Reichu, od katerega so bili s silo odcepljeni Belgija je mala država sredi narodov in dokler bo obstojala ta v Versaillesu začrtana meja, bo nemogoč sporazum med Nemčijo in Belgijo.« »Kreutz-Zeitung« je trdila, da sta oba kantona obubožala pod belgijsko upravo in da zahtevata težke žrtve od belgijske državne blagajne, ki iu mora subvencijonirati Po poročilu istega lista se ustanavlja v Eupenu-Malmedyju »Heimatsbund« slično kot v Alzaciji, ki hoče branit: nemštvo teh krajev.
Karakteristično je, da so se našli celo v Belgiji časopisi, ki so priporočali kupčijo. List »Bien public« je enostavno izjavil, da bi sklenila Belgija sijajno kupčijo s prodajo obeh kantonov. »La Gazetta de Bruxelles« je izrazila dvom glede belgijskega Čustvovanja eu-pensko - malmedyjskega prebivalstva. Celo socijalistično časopisje je priporočalo prodajo. »Peuple« je izjavil, da oziri na prestiž in nacijonalno čast nimajo nič opraviti pri tej stvari. Vendar so socijalisti zahtevali, da bi moralo prebivalstvo s ponovnim glasovanjem povedati, če se ne protivi odstopu Nemčiji.
Z druge strani pa je opozarjala katoliška »Libre Belgique«, da bi odstop bil pregrešek zoper versajsko pogodbo, vsled česar ga vlada.ne sme odobriti Liberalna »Indčpendance belge« pa je zahtevala, da se ta nemoralna kupčija energično in kategorično zavrže.
Končno se je morala s cela zadevo pečati tudi belgijska vlada na ministrski seji sredi preteklega tedna. Justič-ni minister, liberalec Hymaris je razložil moralne, politične, diplomatske in iinanče argumente, ki ne dovoljujejo, da bi se sprejela nemška ponudba. Povdaril je še posebej, da Anglija in Francija ne bi mogli dopustiti take kupčije. Ministrski predsednik Jaspar in zunanji minister Vandervelde sta priznala vso težo Hymansovih argumentov, katerim so se morali ukloniti tudi tisti ministri, ki so obravnavali nemško ponudbo samo iz finančnega vidika.
Tako je belgijski ministrski svet eno-'dušno sklenil kategorično odkloniti dr. Schachtovo ponudbo. S tem je ta najnovejša nemška ofenziva proti teritorij alnim določbam versajskega miru doživela poraz._
Nevarnost Velike Nemčije
Pomembna Izvajanja francoskega novinarja.
<Journal» prinaša članek izpod peresa novinarja Helseya, ki je prepotoval zadnje mesece balkanske države, potem pa Nemčijo in Avstrijo, v katerem se bavi s priključitvenim vprašanjem.
Helsey najprej ugotavlja, da ne sede veliki zagovorniki združitve na Dunaju, ampak v Berlinu, odkoder vodijo vso propagando. Ne samo v Avstriji, ampak tudi v drugih državah skušajo vplivati na javno mnenje in nameravajo celo v francoski javnosti propagirati misel združitve Nemčije in Avstrije. Sicer pa ta misel ni nova. Že knez Lichnowski se je leta 1898. domenil z merodajnimi činitelji, da bo propagiral idejo združitve. Kasneje, ko je bil v Nemčiji na krmilu knez Bulow, se jim ni tako mudilo, ker niso hoteli z združitvijo oja-čiti katoličanstva v Nemčiji.
List se bavi potem z vlogo, ki jo je igrala Avstrija proti koncu vojne in pravi, da je zopet povzela misel združitve nemška republika in jo tudi svečano dokumentirala v členu 61. weimarske ustave.
Pckret za združitev ne pomenja velike nevarnosti le za vzhodne države v Evropi, ampak tudi za Francijo. Fran-
cija in Nemčija nista krvaveli štiri leta zato, da bi končno trpeli še večjo Nemčijo, kot je bila pred vojno. Tudi Anglija je spoznala, kje tiči nevarnost ker bi se z združitvijo Avstrije z Nemčijo zaprla dunavska kotlina in bi tako nastala barijera proti vzhodni Evropi Isto velja tudi za Češkoslovaško. Poljsko ln Rumunijo, ki se morajo le bati povečane Nemčije. Zato so tudi odločno nastopile proti združitveni misli, ker bi bile sicer ločene od Francije. Zlasti mora biti vznemirjena z oborožitvijo Češkoslovaška. Ni dvoma, da si tudi Italija ne želi skupne meje z Nemčijo, ker je znano, da ta država ni prijetna soseda. Švica bi takisto le nerada videla, ako bi se Nemčija raztegnila do Pj-edarl-skega.
Po mnenju Helseya ni dovolj jamstva v tem, da se odpravi člen 61. weimar-ske ustave, ki je mogel prodreti leta 1919. vsled sklepa veleposlaniške konference. Interesirane države naj pazijo, da bodo mogle v danem trenutku preprečiti misel združitve Nemčije in Avstrije.
„Makedonstvujusči" nespravljivi
»Neue Freie Presse« objavlja izjavo notranje makedonske revolucljonarne organizacije, ki jo Je prejela iz Makedonije to ki so jo podpisali člani odbora A. Protogerov, L Mihajlov in J Hristov. Ta izjava razpravlja o kombinacijah časopisja balkanskih držav o balkanskem paktu oziroma o zvezah ali sporazumih med poedtaimi državami na Balkanu. Izjava naglaša, da te kombinacije ne drže.
Glede Bolgarske pravi ta izjava, da se ta država vedno trudi živeti s svojimi sosedami tn sploh z vsem svetom v dobrem razmerju, da pa Izziva vsak bolgarski pokret v Dobrudži ali Makedoniji sovraštvo sosedov proti Bolgariji Osiednj odbor ugotavlja nadalje, da Je položaj balkanskih držav od L 1913. dalje manj učvrščen kakor kdaj poprej. Predvsem manjka danes izvesta o politično ravnotežje med balkanskimi državami, kakor je obstojalo pred vojnami. Danes tudi ni narodne enakopravnosti kakor je obstojala svoj čas. Balkan je bolan. Trajen in pravi mir se bo na tem polotoku dal doseči le tedaj, ko ne bo noben balkanski narod tlačil delov drueeea naroda na Balkanu ta ako se vsaka zgodovinsko nastala balkanska država, torej tudi Makedonija, sama vlada Potem bo prosta tudi pot za združenje balkanske drŽave. Največja krivica se Je v mirovnih pogodbah zgodila Makedoniji, ki je raztrgana na tri dele.
Izjava zaključuje: »Osrednji odbor no-iranie makedonske revolucionarne organizacije se postavlja na stališče makedonskih Interesov, razume pa tudi interese ostalih balkanskih narodov. Zato Izjavlja, da bu nadaljeval boj. dokler ne bo dosežena avtonomija Makedonije, ki ]e smoter organizacije, odkar obstoja. S kakšnimi sredstvi se bo boj nadaljeval, ali bo legalen ali llf» galen, je odvisno od onih, ki danes vladajo v Makedoniji-« (d)
Kongres narodnih manjšin v Ženevi
Važen dnevni red kongresa.
Ženeva, 25. avgusta, d Danes je bil sve» čano otvorjen drugi kongres narodnih manjšin, ki bo trajal tri dni. Pripravljalna dela so zaključena in je vse pripravljeno za nemoten in uspešen potek tega važnega kongresa. Zastopane so skoraj vse narod* ne manjšine v Evropi. Od onih manjšin, ki niso bile zastopane na prvem kongresu lanskega leta, so letos povabljeni Čehoslo« vaki iz Avstrije, židje iz Rumunije in Bol« garije, Bolgari in Poljaki iz Rumunije in Velerusi iz Poljske. Na tem kongresu pa manjkajo Slovaki iz Madžarske, ki jih je okrog 200.000. Zato je nerazumljivo, da ni bila na kongres povabljena ta znatna na« rodna manjšina.
Vprašanje predsednika še ni rešeno. Naj« brže bo predsedoval kongresu slovenski po« slanec v rimskem parlamentu dr. Josip Wilfan, generalni tajnik pa bo dr, Amende.
Kongres se bo bavij s sledečimi važnimi zadevami: zagotovitev kulturne svobode, ureditev jezikovnega vprašanja, zagotovi* tev enakopravnosti v gospodarskem pogle« du, domovinska pravica, volilna pravica, ureditev sporov med vladami in narodnimi manjšinami in druga Na dnevnem redu so torej zelo komplicirane stvari. Zato je po» seben odbor kongresa, v katerem je vsaka manjšina zastopana po enem delegatu, iz» delal načrt za pododbore, v katerih bodo razpravljali posamezno: 1. o gospodarskih problemih, 2. politično»jurističnih vpraša* njih, 3. o kulturnih in 4. o vprašanjih or» ganizacije. V teh komisijah se predela vsa tvarina, ki je pripravljena za kongres, tako da pridejo pred plenum le izgotovljeni ela« borati in resolucije, o katerih naj plenum kongresa razpravlja.
Vatikan o položaju v Mehiki
Rim, 25. avgusta d. »Osservatore Romano«, glasilo Vatikana, prinaša sledečo objavo papeškega državnega tajništva o dogodkih v Mehiki: Listi so poročali o pogajanjih, ki so jih imeli nekateri člani mehi-kanskega episkopata s predsednikom repu. bilke Callesom. Opozarjamo svoje čitate-Ue na to vest, ker je lahko tendencijozna. Od mehikanskega episkopata ni dobil Vatikan o tem nobene vesti in tudi sicer nl-so predpisane nikake nove smernice.
Mežico Clty, 25. avgusta d. Upanje, da bo kulturni boj hitro končan, Je vsled sc*-glasnega sklepa katoliških škofov, naj duhovniki pod sedanjimi razmerami še ne obnove svojih cerkvenih funkcij, padlo v vodo. Bojkot naj" se nadaljuje. Iz vseh doslej sklenjenih načrtov episkopata se vidi, da upajo v doglednem času doseči spremembo ustave.
Rudarska stavka v kritičnem stanju
Angleški radarji so očividno po pet z nemiri in spopadi. — Vesti ne. — Min. predsednik
London, 25. avgusta (brž.) Radi agitacije rudarskih voditeljev, ki pregovarjajo rudarje, naj trdno zahtevajo rešitev spora, se je dotok rudarjev na delo včeraj popolnoma ustavil Mnogo delavoljnih rudarjev je bilo strahovanih. Radi tega je bilo v dotične okraje odposlano policijsko ojačenje. V več slučajih je prišlo s policijo do spopadov, to pa je bilo le v maniieldskem okraju. V mid-landskih premogovnikih je število delavoljnih rudarjev malce naraslo, toda kakor poroča <Manchester Guardian», število zaposlenih rudarjev po vsej Angliji ne presega 30.000. Včeraj so se sestali zastopniki rudarske zveze v Londonu. Z ozirom na vest, da se prično po izjavi tajnika rudarske zveze Cooka nova pogajanja, se sedaj ni ničesar dogodilo, kar bi potrdilo resničnost te vesti. Rudarski izvrševalni odbor ni bil še sklican in listi poročajo, da se dosedaj niso rudarji obrnili do vlade za posredovanje.
London, 25. avgusta (brž.) Iz Nottingha-ma poročajo o resnih spopadih med policijo in rudarji, tekom katerih je bilo ranjenih mnogo oseb. Kralj Je pri svojem prihodu v škotski grad zahteval, da se mu predloži v
vplivu boljševikov pričeli zo-o novih pogajanjih-preuranje-Baldwin na počitnicah.
podpis naredba za podaljšanje izjemnega stanja še za en mesec.
London, 25. avgusta (brž.) V bližini Che-sterfielda so napadli stavkajoči s kamenjem policijsko stražnico. Drugi nemiri so izbruhnili v okraju Mansfield
London, 25. avgusta (brž.) Dane6 je zaprosil vodja rudarjev Cook, da bi 9prejel ministrski odbor za rešitev rudarske krize odposlanstvo rudarjev. Prošnja je bila brzojavnim potom priobčena ministrom, ki se vrnejo jutri v London, da se udeleže sestanka. Cook je pozval rudarje, naj se ne vračajo na delo, dokler ne bo rešen premogovni spor. Rudarski oddelek objavlja, da se je uvoz premoga zvišal od 520.000 ton premoga koncem tedna 10. julija na 918X100 koncem tedna 21. avgusta.
London, 25. avgusta (brž.) Kakor se čuje, namerava vlada sklicati parlament prihodnji teden k izredni seji, da podaljša zasilne odredbe še za en mesec.
Parii, 25. avgusta (brž.) Angleški ministrski predsednik Baldwin je dospel s soprogo v Ais les Bains, kjer ostane do 15. septembra.

Zinovjev odžagan
Osebne spremembe v sovjetski vojni opravi
Riga, 25. avgusta d. Po vesteh iz Moskve se je Stalin odločil odstaviti Zinovjeva kot predsednika tretje internacijonaie. Njegov naslednik bo Buharta. V komunistični stranki se opaža velika napetost. 2ivahno razpravljajo o propagandi v Evropi, o kateri misli Stalin, da je predraga in jo hoče zato zmanjšati.
Moskva, 25. avgusta d. Zov, član revolu-cijonarnega vojnega sveta in poveljnik brodovja, ie odstavljen Na niegovo mesto ie prišel prejšnji namestnik načelnika letalstva Muklijevič. Svet ljudskih komisarjev je reorganiziral vrhovno vodstvo armade, v katerem so sedaj združeni vrhovni inšpektorat vojske, vodstvo vojaških šol in topogra-fični oddelek armadnega štaba. V zvez1 s tc reorganizacijo je bil imenovan za vodjo vrhovne uprave vojske Sergej Kamenjev, član revolucionarnega vojnega sveta in vr-hcvnj nadzornik rdeče vojske, za njegovega namestnika pa Levičev, dosedanji vodja vrhovne uprave.
Mednarodni profesorski kongres
Ženeva, 25. avgusta d. Davi so otvoriii na slovesen način mednarodni kongres sred nješolskih profesorjev. Ljubljansko sekcijo jugoslovenskega Društva profesorjev zastopa dr. Pavel Brežnfk.
Češkoslovaška industrija v Rumuniji
Praga, 25. avgusta s. Češkoslovaški konzorcij se je obrnil do rumunskega zunanjega ministrstva s prošnjo, naj dovoli ustanovitev velike tvornice sukna ta dveh predilnic na Sedmograšketn. Pr! konsorcita ie udeležen tudi avstrijski kapital. Zaprosil ie tudi za dovoljenje izvoza strojev v vrednosti 150 milijonov lejev. Ta konzorcij se obvezuje, da bo v svoje podjetje investiral še 300 milijonov leiev. Položaj je danes na Rumunskem tržišču ugoden.
Turške manire pri trebljenju opozicije
Carigrad, 25. avgusta (brž.) Angorska vlada je zaradi zarote zoper državo obsodila bivšega finančnega ministra Džavlda bivšega prosvetnega ministra Našima, poslanca Hilmiia ta generalnega tajnika pacifistične stranke Naila na smrt na vešallh.
Novi madžarski bankovci
Budimpešta, 25. avgusta s. Danes so prišli v promet novi bankovci glaseči se na penge To so pretiskani kronski bankovci.
Smrt češkoslovaškega senatorja
Bratislava, 25. avgusta, k. Senator agrar« ne stranke Miljutin Kriško je danes umrl v Lubochnijl
Smrt irskega patriota
Dubtin, 25. avgusta, (brž.) Bivši vodja ir« skih nacijonalistov Swift McNeil, ki je igral v vprašanju homerula veliko vlogo, je umrl v starosti 77 let
Konflikt med vlado in vojsko
v Španiji
Madrid, 25. avgusta, (brž.) Med vlado ta raznimi armadnimi zbori je izbruhnil resen konflikt
Italijanski katoličani nad fašiste
Mantova, 25. avgusta k. Ko so se po cerkvenih svečanostih v spomin sv. Alojzija Gonzage povrnili veraild iz Castigliona, so vdrli v prostore fašistovskih bojnih skupin, razbili pohištvo in razmetali akte.
Mussolinijeva okrožnica župnikom
Rim, 25. avgusta*, (brž.) Permanentni od« bor za žitno bitko je posla! po nalogu Mus« solinija vsem župnikom okrožnico, v kateri jih poživijo, naj pomagajo pri propagandi za vestno izpolnjevanje narodnih dolžno« sti pri kmetih
Orožne vaje miličnikov
Rim, 25. avgusta, d. «Popolo d' Italia» pi» 5e, da bodo odslej vsako leto vpoklicani miličniki k orožnim vajam. Vpoklici so osebni List meni da se ustanove posebni skladi za najnujnejše potrebščine milice, čim bo finančno stanje države nekoliko boljše. List piše nadalje, da mora milica povečati svoje vojaške sposobnosti za no« tranje in zunanje namene in absolutno ohraniti svoj prostovoljni značaj.
Postavitev kandidatov trgovskih gremijev
Včeraj se je vršilo v dvorani «Zveze trgovskih gremijev® v Ljubljani vrlo dobro uspeio zborovanje zastopnikov trgovskih gremijev ljubljanske ob-asti in pooblaščenih zastopnikov trgovskih gremijev mariborske oblasti, katerega so se udeležili malone vsi vabljeni in delegirani zastopniki.
Po obrazložitvi pomena volitev v Trgovsko zbornico, katerih so trgovski gremiji dolžni da se jih udeleže kot stanovske in nestrankarske organizacije. se je razvila živahna debata, tekom katere je prišlo do izraza mišljenje trgovcev zastopnikov vseh gremijev in volja trgovcev vseh krajev. Z vsemi glasovi je bil sprejet predlog za skupen stanovski zastop in za postavitev stanovske in nepolitične kandidatske liste trgovskih gremijev.
Nato so se v skupinah 3. do 4. gremijev z ozirom na lokalne gospodarske in stanovske potrebe postavljali kandidati in namestniki. Sklenjeno je bilo. da se kandidatska lista oficijelno ne objavi v nobenem političnem listu, temveč samo v stanovskem trgovskem listu.
Delegati gremijev mariborske oblasti so obrazložili, kako so se trgovske organizacije tamkaj odločile za enoten stanovski nastop trgovcev. Tudi ljubljanski gremij je predvčerajšnjem postavil kandidate za Ljubljano.
Končno se je na zborovanju tudi sklenilo, da tvorijo akcijski odbor za zbornične volitve kandidati in namestniki. Lista se imenuje »Stanovska lista združenih trgovskih gremijev in zadrug mariborske in ljubljanske oblasti.« Volilni odbor ima svojo pisarno v Ljubljani na Aleksandrovi cesti št 2, kamor naj se pošiljajo vsi dopisi ter vsa vprašanja glede zborničnih volitev.
Radičevci in volitve v trgovsko zbornico
Radičevci nimajo za obrtni in trgovski stan drugih zaslug, kakor da štejejo med svoje voditelje g. Albina Prepelu-ha, ki je osrečil ljubljanske trgovce kot ustanovitelj «Oblačllnice», zadnji čas pa tudi g. dr. Kukovca, ki se je v SDS onemogočil baš radi svojega slovesa, ki ga uživa med trgovci in obrtniki Radičevci iz razumljivih vzrokov tudi nimajo veliko pristašev med trgovci in obrtniki, pač pa toliko, da par njihovih tucatov lahko dela pri volitvah v komoro nekaj zgage. Radičevci se tudi zavedajo, da nosijo prav oni, ker sedi njihov eksponent, g. Pucelj, v vladi, že dalj časa vso odgovornost za nesrečno gospodarsko stanje, ki ga vzdržuje režim RR. Da bi svojo kožo pri volitvah v zbornico najbolj celo odnesli se je odločilo vodstvo SKS. potuhnili se pod klobuk SLS in g. Jelačina. Zadnji <Kmetski list» tozadevni sklep SKS z dne 14. t m. slovesno razglaša. Ker se pa radičevci ženirajo, da nastopajo kot pomagači klerikalcev, razlaga «Kmetski list» na široko in dolgo, kako majhna nevarnost bi bila. če bi dobili Trgovsko zbornico v svoje roke — klerikalci. Pucljev list seveda klerikalce na enem koncu hvali na drugem pa zatrjuje, da kandidatske liste, na katerih bo tudi par radičevcev, ne bodo klerikalne, ampak — »nestrankarske*. »Kmetski list« meni. da so vsi njegovi bralci tako omejeni, da bi ne spoznali resnice. Katera stanovska organizacija pa je n. pr. postavila za kandidata gospoda Jelačina? Še ljubljanski trgovski gremij. čegar član in celo bivši predsednik je g. Jelačin. ga ni maral za kandidata. Katera nestrankarska obrtna organizacija je postavila n. pr. g. Ogrina? Pod vrhovno komaudo SLS se postavljajo kandidati te klerlkalno-polltlčne Uste. Vsi drugi so le pomagači in pri-ganjačl SLS. Ta klerikalno-politlčna lista bo postavljena proti zares nestrankarskim kandidatskim listam stanovskih organizacij — obrtnih zvez in trgovskih gremijev, ki odklanjajo, da bi postala Trgovska in obrtniška zbornica klerikalno-politična butika fci hočejo, da ostane zbornica to, kar mora biti — stanovski ln gospodarski parlament trgovcev in obrtnikov. Samo to Je resnica in «Kmetski list» bi moral to zapisati, ako bi ne hotel zavajati svojih bralcev v zmoto.
Politične beležke
Zaplotništvo
Da se klerikalci v svojem političnem boju ne strašijo falzificiranja in mistifikacij, je znana stvar. Ni se pozabljeno, da so dr. Žerjavu podtaknil pismo, v katerem se govori o »alovenačkem dialektu>, ta potem uprizorili divjo gonjo proti njemu, češ, da ne priznava slovenskega jezika, dasi je v resnici pisal o slovenskem pismenem jeziku. Včeraj je cSloveneo, ki še vedno nosi podpis dr. Kulovea, ki se nas doslej zaradi očitka, da je nesramno lagal, še ni upal tožiti, zagrešil nov čin katoliške morale. Zapisal je, da je član načelstva SDS dejal: »Slovenskega trgovca je treba tep&i z bičem kot fijakerskega konja, pa bo moral teči!> To perfidno laž je trosil med trgovci nek indi-vidij že pri zadnjih skupščinskih volitvah, pa le tako, da ga nihče ni mogel prijeti za jezik. Gotovo se sedaj tisti topovski zaplot-nik skriva za »Slovenca>.
Priznanje
Klerikalni poslanec Smodej piše v »Slovencu«, da smo se od časa, ko smo se združili s Srbi in Hrvati, v svojih naci!onataiH idealih prevarill vendar pa je naša nacijo nalna bilanca močno aktivna Zakaj bi se Slovenci prevarali, če ie nadjonalna bilanca močno aktivna in če smo Slovenci v kraljevini SHS napravili velik korak na prei, kakor priznava sam g. Smodej, je sfc-veda neumljiva ako izvzamemo vprašanje slovenskega naroda Izven naših državnih mej. To Je tem bolj neumljlvo, ker posl Smodej priznava, da se Je vse naše šolstvo nacionaliziralo ta da smo si s tem ustvarili temelje, na kojih se more naroči kot tak razvijati, da smo dobili kulturne institucije, ki iih prej nismo mogli sami izbojevati niti ustvariti kakor n. pr. univerzo v LJubljani, da se šele sedaj v novi državi počutimo dejansko kot narod, da slovenski narod še nikdar nI bil tako naciio nalno zaveden kakor sedaj v Jugoslaviji. Vendar pa nas to priznanje klerikalnega poslanca Smodeia veseli. Doslej so namree klerikalci trdili vedno nasprotno, da se skuša zatreti slovenska čustvovanje ta slovenstvo sploh, s čemer so skušali dokazati potrebo po avtonomiji Slovenije. G. Smodej priznava, da smo Slovenci šele v Jugoslaviji pričeli dejanjsko živeti svoje narodno življenje, da moremo šele v naši novi državi razviiatl vse svoje sile, s čemer demantira vse dosedanje klerikalne nasprotne trditve o ogroženem slovenstvu. S tem svojim priznanjem pa je posl. Smodej demantira! tudi svoje Istočasne trditve, da se je slovenska inteligenca, ki zagovarja edinstvo s Srbi ta Hrvati, udala hlapčevstvu ta nemožatemu klečeplazenju, zakaj prav to edinstvo je prineslo slovenskemu narodu vse to, kar priznava sedaj tudi g. Smodej in česar bi gotovo ne dosegli, ako bi res obstojalo kako hlapčevstvo ta nemožato klečeplazenje slovenske inteligence. Jugoslovensko edinstvo je ustvarilo trajne življenjske pogoje slovenskemu narodu, ki jih ne morejo utaild niti klerikalci, četudi g. Smodej trdi, da so se v svojih nacijonataih Idealih prevarill.
Italija se ne udeleži praškega velesejma
prsga, 25. avgusta, d- Za letošnji jesen« ski velesejem je rezervirala uprava za ita« lijanski oddelek več sto kvadratnih metrov velik prostor. Pred par dnevi pa je Italija brzojavno odpovedala svojo udeležbo. Da« si se ne navajajo vzroki za to odpoved, mislijo vseno, da so bili italijanski trgovci prisiljeni k temu koraku zaradi socijalisti č? nih napadov na Mussolinija.
Poleta v daljavo
Ttmis. 25. avgusta s. Znani francoski Pel-letier d' Olsy je priletel snoči ob 19.40 v Tunis in je po enouroem odmoru nadaljeval pot v Casablanco v Maroku, kjer je srečno pristal.
Pariz. 25. avg. s. Letalca poroč. Callesta stotnik Weiser nista mogla nadaljevati svojega poleta proti Perzijskemu zalivu zaradi silnega viharja v Mali Aziji Zato sta se vrnila v Bukarešto ta opustila svoj nadaljni polet Jutri se vrneta v Pariz.
Kronika nesreč in zločinov
Pittsburg, 25. avgusta, (brž.) V eno tu* kajšnjih bank je bila vržena bomba, ki je ubila dve osebi in jih ranila 120. Atentator je sprva predložil banki ponarejen ček zs 200.000 dolarjev, ko pa ni hotela banka iz« plačati vsote, je vrgel bombo in pobegnil
Newyork, 25. avgusta, s. Pri pogrebu zna« nega filmskega igralca Rodolfa Valentina je izbruhnila med ogromno množico Ijud« stva velika panika. Policija na konjih je namreč skušala potisniti množice nazaj. Pri tem je prišlo več ljudi pod konje. Tri ženske in trije redarji so bili precej ranje« m, ker so prišli pod konjska kopita. Več ljudi je bilo ranjenih tudi od pobitih šip.
Berlin, 25. avgusta, (brž.) Povzročitelj« zadnjega atentata na brzi vlak Beriin»Ber< nau pri Hannovru so ugotovili v osebi pV' najsuetnega dečka, ki je izjavil, da je od« vil tračnico iz radovednosti kaj se bo z vlakom zgodilo.
Gradec, 25. avgusta, k. Iz Peggaua, Fron« leitna in DeutscMPeistritza so zvečer okTCg pol 20. ure videli velikanski požar, ki je aiv jal na gorah na desnem bregu Mure od Schartenkogla proti Gleinalpl Gre za gordni požar, ki je nastal na Haneggkogiu. Požar divja s tako silo. da se vidi njegov svit iz Gradca s Schlos6berga.	.
Bordeaux, 25. avgusta, (brž?) Ob reki Ga« roni so izbruhnili veliki gozdni pozan.
Calais, 25. avgusta, s. Avtomobil, v katerem se je peljala belgijska kraljevska dvo* jica, se je zaletel v steber mosta, ko se je hotel izogniti drugemu _ avtomobilu. Kralj in kraljica nista bila ranjena.
London, 25. avgusta, (brž.) 35 govedI je danes drlo po mestu in povzročilo silno paniko med prebivalstvom in povzročilo tu* di precejšno škodo. Živali so ušle iz vago nov na postaji Kingscross. Redarji so jih Ie po hudem naporu vjell
Naši Kraji in ljudje
Kongres čebelarjev v Dubrovniku ,
V torek je bil v Dubrovniku zaključen tri dni trajajoči kongres jugoslovenskega čebelarskega društva, kateremu sta prisostvovala tudi dva delegata čebelarskega društva iz Češke. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil prihodnje leto vseslovanski čebelarski kongres v Prag5, prihodnji kongres jugoslovenskega čebelarskega društva pa v Rumi v Slavoniji.
Največ se je razpravljalo o nesolidnost! prevažanja čebel iz kraja v kraj in izdelavi medu. Ugotovljeno je bilo, da bo letošnja količina medu za domače potrebe v naši državi popolnoma zadostovala. Kongres je sprejel resolucijo, ki zahteva oa ministrstva saobračaja, da zniža tarifo za prevažanje čebel, da dovoli dalje ponofc-110 utovorjenje čebel, ki naj se nujno transportna] o z brzovlaki. Resolucija tudi zahteva, naj se ob priliki uvoza in prevoza medu blago komisijski pregleda, ali ni morda ponarejeno in da naj se sploh posveča večja pozornost prevažanju čebel. Izvoljena je bila dosedanja uprava s predsednikom Sv. Gjorgjevidem iz Beograda, dokler se ne osnuje centralna čebelarska zadrug*.
Čebelarska razstava je bila otvorjena v prostorih učiteljišča. Pokazala Je že do sedaj velik uspeh. Razstavilo je nad 200 čebelarjev. Mnogi posetniki razstave so bili naravnost presenečeni, ko so videli, kaj vse moreta nuditi med in čebela. Razstavljeni so razni likerji, kompoti, čokolada In 'drago. Šolski upravitelj Josip Rečaj iz Vn-kovara Je razstavil tudi svojo specijalno kolinsko vodo in pomado, ki je osobito dobra za nego obraza.
štni urad. Pozabiti pa ne sinemo mestne občine, ki je poleg obširne renovacije to adaptacije svoje uradne hiše izvršila novo kanalizacijo v Rožni ulici, v Savskem pred-mestu in pod Jelenovim klancem.
Na Parovški loki pa z amerikansko naglico raste iz tal nova tovarna tekstilne industrije družbe Intex. Dva objekta v izmeri po 3000 m* sta pod spretnim vodstvom inž. Dčdeka v teku treh tednov dograjena do strehe, za velik nad 50 m visok kamin pa se betonirajo fundamenti. Pisarniško po-
Kranj
j - vzor stavbne delavnosti
Stavbena sezona se sicer bliža h" koncu, vendar se v Kranju še neumorno zida, ka-kor da se je šele začela. Pod Jelenovim klancem dokončujejo tri nove vile na svetu, ld ga je mestna občina v razumevanju svojih socialnih nalog odstopila po izredno nizki ceni. Ko bodo zgrajene te vile, bo m tem delu mesta stalo že osem novih stanovanjskih hiš z nad 30 stanovanji. G. dr. Beno Sabothy gradi na svojem novo urejenem vrtu lično hišo. Mestna občina je dokončala renoviranje fasade starodavne mestne hiše na trgu, ter moramo pohvalna omeniti g. prof. Grebenca, Id Je vodil r<> noviranje dela v prvotnem stilu. G. tovai nar Kocbek Je že skoro dokončal prezida vo bivše Kflerjeve hiše, katero je dvignil za 2 nadstropji, ter se prične v njo seHtt tovarna družbe HCA.
PuScaroa se je znatno povečala, ter je aa novo montirala preko 1O0 strojev in s« Je te dni že izdelala prva lovska municija. Podjetnemu in agilnernu g. Pošingerju, kr Je prevzel vodstvo tega obrata, ki zapo sinje že danes nad 100 delavcev, k lepemu uspehu iskreno čestitamo ter želimo dalj-njih še večjih uspehov. Lepo gotsko župno cerkev renovira stavbenik g. Slavec. Biv šo Golarjevo hišo pa Je prezidala in uredila g. Marija Bučarjeva. Qa. Lina Maca rol, gdč. Hafnerjeve, g. Kristan, g. Hlebš, Z. Peter Mayr, g. Fr. Gorjanc, Jadransko posavska čevljarna, g. Kos, g. Marenčlč, g. Franc Majdlč, g. Marija Prevc, g. Ciril Vajt in g. Šink so modernizirali ln preži, dali svoje hiše, v splošnem pa so renovl-rane ln prepleskane skoro vse stavbe Kranju, a Miro Peterlin Je prizidal svoji novi vili lep salon in gospodarsko poslopje, lepe vrtove so si pa uredili g. nadge-ometer Zupančič, g. veterinar Pahor in go spa Fani Semen. Tudi tiskarna Sava prezidava svojo hišo v Kokriškem predmestju, kamor se v najkrajšem času preseli po.
slopje je že dograjeno in se že ometava. Jugočeška tvornica bombaževih tiskovin je spravila pod streho tovarno krompirjevega škroba ter v kratkem prične z montažo strojev. Istotako je že pokrito veliko skladišče za krompir. V kratkem se začne graditi industrijski tir m pa velika dvonadstropna stanovanjska hiša, za katero so fundamenti že betonirani. V Savskem pred-mestju pa se gradi na dvorišču g. Kren-nerjeve nova mesnica.

Ruška koča na Pohorju
Na zeleni tratici poleg cerkvice Sv. Are-ha se razprostira celo leto oskrbovano planinsko letovišče Podravske podružnice SPD v Rušah, in sicer: Ruška koča in Can-drova koča za turiste, vila Planinka za le-toviščarje, skupno z okroglo 50 posteijami. Poleg se nahajajo še gospodarska poslopja moderno urejeno ledenico, ki nmogoču-
moža, ki segajo nazaj v 15. stoletje ter jih dosežemo od Sv. Areha za 20 min. To pot je na novo markirana z rdečo piko na belem polju. — Lepi !zleti so tudi na Ziger-tov vrh, Staro glažuto, Peršetov vrh, k Reberski bajti. Črni mlaki, Cojzerjevi bajti, Mariborski koči, Razglednemu stolpu na Ciglenci. Sv Bolfenku, Gladovnem studen-
Samo še danes ob: 4., 7. In četrt 10.
Monumentalni zgodovinski ljuba v ni roman
99
LEPA HELENA
v 2 delih naenkrat 12 dejanj brez roviška cen!
«4
V glavni vlogi lepi Vladimir Gajdarour, Carlo Aldini, Carl de Vogt, Karel Lamac, Albert Basscrmann, Hanne Ralph in Edy Dardea. Mladini vstop do»ol;en samo ob 4
Kino »Ljubljanski dvor". Najmodernejši m najboljši kino \i Ljubljani, lei. 730
Je najboljšo prehran vseli goiiu*. jjuUi-to, ker se kolje živina v poleg se nahajajoči klavnici Romanov studenec poleg Planinke in Čudežni studenec pod cerkvijo zalagata to naselbino z dobro pitno vodo. Poštno zvezo ima z železniško postajo Ruše trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih
Najkrajši dohod je iz Ruš ob koroški železnici, odkoder se pride z lahkoto v 3 urah na vrh. Med drugimi dohodi so omeniti: iz Maribora čez Sv. Bolfenk-Maribor-sko kočo 5 ur, n Slovenske Bistrice čez Šmartni 5 ur, iz Hoč 5 ur, iz Frama 4 ure, iz Ruš skozi dolino Lobnice z njenimi krasnimi kaskadami in slapovi 6 ur.
Letoviščarji in turisti, ki prihajajo kaj radi semkaj, imajo najlepše Izlete, tako n. pr. k slapu Šumik, uro hoda in dalje čez 20 min. k slapu Mali Skok. A najkrajši je izlet k razvalinam cerkve Sv. Pri-
uit, ou< sv ir. Kia.je na Veliki vrh ali Župnik, k Ravbarskim pečem, Plošovi bajti (Beigot), na Smolnik, k Sv. Urši, v Šmartni, daljši čez Plošovo bajto na Klopni vrh in od tam ali na Roglo, ali pa čez Ribniška jezera na Veliko kopo itd. Ne manjka pa tudi mičnih in kratkih gozdnih izprehodov v vseh smereh okrog Ruške koče.
Tudi za zimski šport je dobro preskrbljeno ter ima podružnica za sanjkače na razpolago več eno- ,dvo- in trosednih sank. Gb dobrem snegu se je mogoče od Ruške koče voziti naravnost do Ruš ter je to eno najlepših sankališč Pohorja. Tudi smučarji pridejo na svoj račun.
Pohorje zeleno je gorski naš raj, kdor enkrat ga vidi, rad pride nazaj; so košati gozdovi, livade lepe, bistri potoki, zdrave vode. V ostrem tem zraku človek oživi, si dušo in telo ozdravi, okrepi. Gorski.
dnevu izvrčenem vlomilskem poslu prav enostaven pripomoček S pomočjo vitrih^ je odprl vrata prodajalne ter tako imei svoboden vstop v trgovino. Posel je nato neopaženo in neovirano opravil in izginil brez sledu. Ni izključeno, da je pri vlomu sodelovalo več oseb, gotovo je bila na ti-gu postavljena »straža«, ki je pazila na kr& tanje mimoidočih in na policijskega organa. Vlom, izvršen cb belem dnevu, je zbudil popoldne splošno senzacijo tudi zato, ker je promet na Jurčičevem trgu ves dat, osobito med opoldanskim odmorom zelo živahen.

Tragična smrt slovenskega vojaka v
Iz Višegrada v Bosni smo prejeli včeraj sledeči dopis naših, tamkaj služečih vojakov.
Pri peti brdski diviziji v Višegradu v Bosni se Je dogodil dne 19 t m. tragičes« slučaj, ki je zahteval za žrtev življenje dobrega in poštenega slovenskega vojaka. Janez Levstek iz Travnika pri Loškem pi-toku je namreč po nesreči ubil komandirls straže Janeza Borleta iz Naklega nad Kranjem. Misleč, da ima prazno puško, je v šali nameril puško na Borleta v trebuh '»« sprožil. Počilo je in Borle se je zgrudit srrrtno revarno zadet na tla, kjer je obležal v nezavesti. Tovariši so mu prihiteli sicer takoj na pomoč, vendar pa je bila po škodba tako težka, da je že šest ur kasne je izdihnil.
Tragična smrt slovenskega vojaka je zbudila v Višegradu, kjer so naši vojaki prav
priljubit.i:-i, splošno sožalje. Domačin so položili na njegovo krsto kar tri vence, dva pa vojaki. Pogreb se je vršil dne 20. t n.. ob ogromni udeležbi prebivalstva v Više gradu.
Krku.
I Divno ležeči hotel „Velebit" z novo deoandanso na najlepšem I obrežju Kvarnera — Prvovrstna slov. kuhinja — Električna razsvetljava -I Zdravnik v hiši — Komoditeta v vsakem oziru — Popolna oskrba s sobo 1	dnevno Din 65-— Lečenje z grozdiem (Weintraubenkur) 6205
IPtipi
Napad na redakcije madžarskih listov v Novem Sadu
Na redakciji dveh madžarskih listov — »Del Bacske« in *Bacsmegy Naplo« — v Novem Sadu je bil izvršen v noči od torka na sredo napad. Neznani zlikovci so prišli najprej pred prostore »Bacsmegy Na plo«, ki se nahajaj j na Wilsonovem trgu. Sneli so napisno tablo, razbili nato okna na poslopju in tudi veliko redakcijsko izložbeno okno. Ker roloj. niso bili spuščeni, so mogli napadale' z lahkoto izvršiti svoj posel. Škoda znaša več tisoč dinarjev.
Nato so odšli napadalci na Trg Oslobod-jenja, ker so v neki hiši na dvorišču uredniški prostori »Del Bacske«. Tamkaj so se zadovoljili s tem, da so sneli napisno tablo, drugo tablo, visečo na hodniku, pa so zs-mazali s katranom. Obe redakciji sta poslali radi napada brzojaven protest na notranje ministrstvo in pritožbo na Jugoslo-vensko novinarsko udruženje.
fflorcža se SIoMgffljeiJai^	hotela finte ^^^J
Kulturni prei
Pregled lanske sezone ▼ ljubljanskem gledališču. Uprava Narodnega gledališča nam je poslala splošen pregled lanskih predstav, katerih je bilo 427. Na dramo odpade 219, na opero pa 208 večerov in popoldnevov. Članstvo je odigralo v drami 26, v operi pa 34 del. Na dramskem repertoarju je bilo 24 slovanskih, 25 romanskih. 10 germanskih del in 1 madžarsko delo. Drama je uprizorila 17 novitet, dve deli je pa nanovo naštu-dirala. Avtorjev je bilo po narodnosti 8 slovenskih, eden hrvatski, dva češka, dva ru-eka, eden francoski, osem angleških, dva italijanska, eden nordijski in eden nemški. Opernih novosti je bilo lani 7, baletov 5, opereta ena Nanovo je bilo naštudiranih sedem oper. Po narodnosti sta bili dve operi slovenske, 4 hrvatske, 3 češke, 2 ruski; 14 del je bilo romanskih, 8 pa nemških in eno madžarsko. V drami so bile sledeče premi-jere: Milčinski <Krnan mla£i>, Golar <Za-peljivka». Finžgar <Naša kri>, Jurčič-Golia <Deseti brati, Petrovič <Vozel», Langer Periferijam Seheinpflug <Druga mladost>, Andrejev tProfesor Storiein>, Wildrac <Ladja Tenacity», Manners <Pegica mojega srca>, Shakespeare <Zimska pravljica», Shaw cObri gospe Warren>, Neil <Ana Cbristie>, Shaw cPigmalkm», Piracdello <Henrik IV.» Ib gen <Borkmann>, Goethe clfigenija na Tav-ridb. Opera je prinesla: Gerbičev <Nabor>,
Hatzejev cPovratelo, Foersterjevo <Evo>, Wolff-Ferrarijeve <Zvedave žene*, Catalani-jevo «Wally», D'Albertove <Mrtve oči», Mozartovo <Figarovo svatbo. Baleti so bili: Baranovič *Švatovac» in <Srce iz lecta», Szi gitinski cFaunova noč», Rimskij - Korzakov »Cappriccio espagnoles, Weber «Poziv ua ples». Opereta: Kalmann <Grofica Marica»; koncert: Novak ■jVihars.. Popolnoma nanovo so se naštudirala dela: Musorgski cBoris Godunov», Massenet <Manon» in cžongler Naše Ljube Gospe>, Offenbach cOrfej v pod-zemljux, Puccini tGianni Sehicchh-, Wagner <Večni mornar* in <Tannhauser>.
Dostojevskega dramatizirani «Idiot» pr Tiž na londonskem odru. V začetku septembra se uprizori prvič v Londonu dramatiziran roman pisatelja Dostojevskega <Idiot». Ulogo kneza Miškina bo kreiral najboljši angleški igralec Swinley.
Vojvodinski slikar v Egiptu. Absolvent slikarske akademije v Pragi, Vojvod i nec Svetislav Vukovič, ki je med vsesokolskim zletom imel razstavo svojih del v prestolnici češkoslovaške republike, je odpotoval v Egipt, kjer ostane del j časa radi Mudi j.
Obnovitev graške opere. Operno gledališče v Gradcu, ki je bilo radi finančnih raz mer primorano lani koncem sezone ukiniti predstave, ansambl pa razpustiti, se po vesteh dunajskih listov obnovi do decembra.
Drzen vlom na Jurčičevem
trgu
Vlomilec odnesel iz prodajalne V. Ster-niša 7100 Din, vse drugo pustil v redu.
Ljubljana, 25. avgusta Na Jurčičevem trgu se nahaja poleg delikatesne trgovine Ravtar trgovina s čevlji V. Steraiša. Vodi jo gospa Viktorija Stei-niša že več let. Kakor običajno, je tudi včeraj opoldne zaprla trgovino, ne da bi spustila rolo doli, marveč je vrata zaklenila z običajnim ključem.
Po opoldanskem odmoru je prva prišla v trgovino učenka. Začudila se je, ko je zapazila prodajalniška vrata odklenjena, a gospe ni bilo nikjer. Ko je gospa prišla, jo je učenka takoj opozorila na sumljivo okolnost. Ker je bilo pred 3 leti že enkrat vlomljeno ter je takrat vlomilec odnesel precejšnjo množino čevljev, je ga. V. Stev. niša takoj pričela pregledovati vso zalogo čevljev. Po splošnem pregledovanju je našla vso zalogo v popolnem redu. Nato je pogledala v blagajno in videla, da je dri^ biž, kovani denar, nedotaknjen. Opustila Je nadaljnje pregledovanje blagajne. Šele če* nekaj časa Ji ]e padlo na misel: »Kai je % debelim denarjem?« Pogledala Je v blagajno, toda presenečena ugotovila, da Je izginilo iz nje 7100 Din.
Bilo Je gospej V Steraiša takoj jasno, da Je moral nekdo med opoldanskim odmorom, to Je med 12. In 14 uro, vlomiti v prodajalno ter iz blaganje odnesti gornji znesek.
Vse okolnosti kažejo, da je bil vlomi-milec prav dobro poučen o razmerah v ti govlnl in da je rabil pri svojem ob belem
Zopet zanimiva tiskovna pravda
Včeraj je tiskovni senat ljubljanskega deželnega sodišča zopet imel vroč dan. Se* del je skoraj 7 ur na eni sami tiskovni raz* pravi, in še je sledilo nekaj manjših. Pred« sedoval je g. dss. dr. Gaber, votanti vdss. dr. Kaiser, vdss. dr. Hutter in dss. dr. Jan« ša, kot obtožitelja sta nastopala g. Zvoni* mir Bernot osebno in pa »Socialistična stranka Jugoslavije® (t. j. tzv. Bernotova stranka), zastopana po gg. Bernotu in Kis sovcu, vsi s pravnim zastopnikom odv. g. Milčinskim, obtoženec Ivan Jakopič z bra« niteljem odv. dr. Knafličem.
Zadeva se že dolgo vleče pred sodišči. Že lani je ljubljansko deželno sodišče iz« reklo, da se obtoženec ne stavi pred sodi« šče, spelacija je ta sklep razveljavila in sprejela obtožni sklep, na kar se je vložila obtožnica in vršila glavna razprava, pri ka« teri je bil obtoženec oproščen. Stol sed= morice v Zagrebu kot kasacijsko sodišče je pa ugodil ničnostni pritožbi obtožiteljev in oprostilno sodbo razveljavil, na kar se je vršila včeraj nova glavna razprava. Ob» tožnica očita, da je Pokrajinska zadruga knjigovezov lani v prvih dneh septembra razposlala svojim članom neko okrožnico, v kateri opozarja knjigoveznice in tiskarje, da g. Bernot odnosno SSJ nista dobra plačs nika, in da naj se jima običajni strankin koledar več ne veže niti ne tiska, dokler ne plačata starih dolgov raznim upnikom. Obtožnica vidi v tem svarilu pregrešek klevete in zahteva obsodbo ter priznanje denarne odškodnine.
Po zaslišanju vrste prič je sodišče izreks lo, da je obtoženec doprinesel dokaz res« niče, in ga je oprostilo vsake krivde in kazni. Obtožitelj je prijavil pritožbo ničs nosti.
Denarne zadrege SSJ in g. Bernota ter težave knjig-arn in tiskarn ž njim pa niso toliko zanimive, marveč je zanimiveje na» čelno stališče Stola sedmorice, — kateri se bo vsled obtožiteljeve ničnostne pritožbe (žalbe) s stvarjo itak še enkrat baviL V prvi kasacijski sodbi je Stol sedmorioe za= vzel precej kuriozno stališče pri reševanju kdaj je tiskovina namenjena javnosti. Sed» morica očividno pogrešno definira, da je vse javno, kar ni izrecno pridržano tajno« sti. V nadalnjih razlogih pa pravi Sedmo« rica celo, da je javnost tiskovine podana povsod, kjer je dana možnost, da adresat dovoli, da razven njega še kdo drugi izve za vsebino. To stališče je v nasprotju z do« sedanjo judikaturo ne le avstrijsko, mar« več tudi nemško, francosko in srbsko, ter v nasprotju n. pr. tudi z motivi nemškega osnutka kaz. zak. Pojem »tiskovne jav« nosti® še čaka boljše in točnejše definicije. Z izrekom Stola sedmorice ta pravni spor ni končan, marveč še le pričet in problem otvorjen. Ni bilo potrebno prisiliti obto« ženca, da v svojo obrambo nastopi in izve« de dokaz resnice, ki mora obtožitelju Bcrs notu biti dokaj mučen in prav nič dobro« došel.
Svetovni komik
eisicoi
Ponarejevalec frankov.
uula razkošna opojnost in komaj je čakala, da se je njena gugalnica ustavila. Tedaj je pristopil razcapan gondolir in z debelo desko pritisnil hrbet Martinega čolniča, da je kar zaškripal. A Marta je bila takoj med občinstvom in iskala Maričko, pa je ni bilo. Maričko je našel stražnik in pol leta bo čič-kala v zaporu. Saj je pa tudi zaslužila, par-krat je bila že radi goljufije pod ključem, še večkrat pa radi prepovedanega povratka. Stražnik je dobil plašč pri nekem peku, kamor ga je Marica spravila, a ona bo še bolj varno spravljena.
Jože iz Kurje vasi ni naznanil davkariji vseh svojih dohodkov; naznanil jih je pa mesto njega njegov prijatelj FerbincelJ, ki se boji, da bi ne bila država oškodovana. Jože je dobil pisanje, da bo treba še toliko in toliko doplačati in to ga je ujezilo. Šel je k nekemu gosrpodu, ki sam služi državni kruli in ga prosil, naj se mesto njega pritoži. Ta gospod je pa sam iezen na erar. ker misli, da mu erar preslabo plačuje njegov zaslužek in zato se jc ralo prevef1 potegnil za Jožo in napisal prošnjo, naj mu odpuste davek, češ, da mu hoče oblast potegniti kožo s telesa itd. Jože pravi, da tiste prošnje ni prebral, a podpisal jo menda je, gotovo pa ne vč, \6 pa, da bo 250 Din treba šteti, saj če se piše prošnjo, je treba pač bolj ponižno nastopati in ne žaliti erar.
Jugoslovenski šahovski turnir v Ljubljani
Pred iinishem. — V turnirju B zmaga Rožiča že odločena.
V	včeraj doigranem X. kolu so se pri nekaterih igralcih opažali vidni znaki utrujenosti in se bodo zato danes odigrale samo viseče partije tako, da bo imela večina igralcev prost dan.
V	turnirju A je včeraj prvi zmagal Tot proti Acimoviču in sicer že po 20- minutah, odigraje splošno znano teoretiško va-rijanto damskega gambita, v kateri mora črni propasti. Take partije pač ne spadajo na resen turnir in tudi ni pravilno, da do bi kdo. točko kar podarjeno. V tem oziru bi resnost in korektnost g. Rožiča lahko služila za vzgled, kako je treba igrati na turnirjih. — Partija Jerošov-Pirc je kor,.-čala po 30. potezah remis. — Agapjejev js v igri z damskim kmetom izvil Grenčar-skemu figuro in potem v 25. potezah zma-
Marička hodi iz Borovnice v Ljubljano obiskavat svojega ljubega in pri tem tudi krade, samo če kaj doseže. Mala letos je sedela naša znanka v <Zvezdix gledala vesela žarke, ki so skakali okoli nje v zelenju in prijazno deco, ki je žgolela na sosedni klopi. Svojega Blaža je prišla obiskat, a ni mu imela kaj dati v spomin. Tedaj je pa pri-sedla njena tovarišica Marta z lepo torbico v roki. Marička je jela občudovati torbico in medtem ko je Marta skočila za svojim varovančkom in ji prepustila torbico, je Marička brž pregledala njeno vsebino in našla par uhanov. Kmalu se je od Marte poslovila. Prihodnji dan je sedela Marta v <Zvezdi» in se jezila nad Maričko. Pristopil je mlad fant, ki ga je Marta poznala; vedela je, da je izvoljenec Maricke in rekla mu je, da ji je ona ukradla uhane. Fant je povedal, da mu je dala ljubica en uhan v spomin in ji ga ie ponudil. — Marta je polagoma uhane pozabila. Začetkom avgusta letos jo je zvabila sol n ena nedelja v Tivoli in šla je med zelenimi kostanji ter obstala pred gugalnica-mi. Visoka lajna je igrala otožno in hrepeneče ter jo vabila. Naenkrat se je pesem spremenila v radostno polko in teh zvokov se Marta ni mogla ubraniti; skoro pri plesala je k sruigalnici in sedla vanjo. Poleg sebe je položila 1000 Din vreden plašč in čakala, da se dvigne nad te vsakdanje ljuli v rdeči barčici ob zvokih godbe. Pa je pristopila Marica: «Ti, daj mi suknjico, da ta čas pazim nanjo l> Marta ji je izročila plašč in skoro zasanjala med popevkami lajne. Hipno ee je spomnila na uhane in na nezvestobo svoje tovarišice Takoj jo je mi-
Ludmil Furlani (Ljubljana)
gal z energičnim napadom. — Prav lepa le bila španska igra, ki jo je dobil Riesl v 39. potezah forcirano proti Mrzlikarju. — Popoldne sta igrala Tekavčič in Kalabar. Partija — damski gambit — je ob sklepu poročila še trajala. — Ruprrik je bil nrost.
V	turnirju B je prvi premagal dr. Singer ob 10.10 po 25. potezah Marjanovica v španski igri štirih jezdecev, ki jo je dobil forcirano v energičnem in lepem slogu. Jonke in Kulžinski sta igrala indijanko. Do bil jo je po 51 potezah Kulžinski v končnici, v kateri je bil za kmeta v premoči. — Prav lepa je bila 31,-potezna indijanka med Furlanijem in Poljakovom, v kateri je po l.iutem boju zmagal Furlani s premočjo kmeta. — Kmalu nato je porazil Dumič % Aljehinovo obrambo C. Vidmarja, ki je bu izgubil dva kmeta. — Največje zanimanje pa je vladalo za partijo Rožid-Didzinski. Kakor vse partije v tem turnirju, je igrai Rožič tudi to v solidnem, lepem stilu. Odklonil je v 41. potezi ponudeni remis in zmagal ob 13.25 v 60. potezi v Jako težavni končnici, v kateri ie Didzinski zgrešil čisto enostavno pot do remija. S to zmagu si je Rožič zasigural prvo mesto v skupini B z 8 in pol točkami. — Nadvse trdovratno sta se borila Vogelnik in Dernovšek (damski gambit). Igra je bila po 40. potezi ob 13.50 prekinjena v precej enakih pozicijah. Popoldne se je nadaljevala še dve uri in končala potem po 56. potezah remis.
Stanje po X. kolu: V turnirju A: Tot B, Riesl 5 in pol, Kalabar in Rupnik 5 (1), Agapjejev 5, inž. Tekavčič 4 in pol (1), Jerošov in Pire 4 in pol, Grenčarski in Act-movič 2 in pol, Mrzlikar 2. — V turnirju B: Rožič 8 in pol, Furlani 7 in pol, Dernovšek in dr. Singer 6' inpol, Didzmski in Kulžinski 5, Poljakov 4 in pol, Vogelnik tr> Vidmar 4 (1), Dumič 3, Jonke in Marjano-vič 3.
Danes se imajo odigrati viseče nartije Rupnik-inž. Tekavčič, Kalabar-Grenčarski ln Vidmar-Vogelnik.
V	XI., to je zadnjem kolu, igrajo v petek, dne 27. t m., v turnirju A: Rupnik-Jerošov, Agapjejev-Tekavčič. Riesl-Tot, Acimovič-Grenčarski in Pirc-Mrzlikar. Kalabar je prost V turnirju B pa: Marjano-vič-C. Vidmar, Dernovšek-dr Singer, Ro-žid-Vogetaik, Kulžin'ki-Didz»ski. Poljakov-Jonke, Dumid-Furlant
Domače vesti
*	Imenovanje v ministrstvu trgovine.
Kralj je podpisal ukaz, s katerim je za načelnika oddelka za strokovni pouk imenovan David Korenjč. Z istim ukazom je upokojen Dragotin Banfič, inšpektor omenjenega ministrstva.
*	Iz finančnega ministrstva. Ker je bila generalna direkcija posrednih davkov opuščena, je upokojen tudi njen dosedanji direktor B. Robiček, eden po službi najstarejših uradnikov finančnega ministrstva.
*	Gradnja železnic Rogatec-Krapina. Kakor znano, vsebuje budžet za tekoče leto tudi potrebne kredite za gradnjo železniških prog Rogatec-Krapina in Bakar-Kraljevica. Ker je bil budžet odobren šele koncem Prvega četrtletja ter je otvoritev pisarne in trasiranje vzelo še precej časa, zato z gradnjo samo letos še niso mogli pričeti, ker tudi potrebne eksproprijacije še niso izvršene. Vsa pripravljalna dela pa bodo letos končana, tako da bodo z gradnjo lahko pričeli prihodnjo pomlad.
*	Novi senior evangeijske cerkve. Prošli torek je bilo v Novem Vrbasu zaključeno zborovanje sabora evangeijske cerkve v naši državi, ki je bil sklican v svrho izvolitve novega vrhovnega seniorja namesto pokojnega dr. Wagnerja. Za vrhovnega seniorja je bil izvoljen dr. Pop. Ministrstvo za vere je njegovo izvolitev že odobrilo.
*	Afera z gobelini grofa Festeticsa. Našim čitateljem že znana afera z gobelini grofa Festeticsa je stopila v razveseljiv preokret. Kakor poročajo iz Zagreba, je bilo sodišču predloženo pismo grofa Festeticsa, v katerem se odreka svojih gobelinov in jih prepušča hrvatskemu narodnemu muzeju v Zagrebu. Vsled grofove izjave je bila izročitev gobelinov in drugih umetnin Iz Festeticseve pesesti sistirana.
*	Osebna vest Diplomiral je na mojstrski klavirski šoli drž. konservatorija v Pragi naš rojak pianist g. Anton Ravnik, brat prof. Janko Ravnika. Čestitamo.
*	Himen. Danes se poročita v Ljubljani g. Joško Serajnik, šolski upravitelj na Dov-iem-Mojstrani, z gospodično Geli Vrhovče-vo, trgovčevo hčerko iz Ljubljane. Poročil jih bo g. dT. Demšar, profesor verouka na učiteljišču. Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. V Črnomlju je umrla ga. Klementina Miiller, roj. Robas, mati uglednega tamkajšnjega trgovca g. Karla Mullerja. Pokojnica je bila skrbna mati ln hlaga ženska, ki je uživala splošen ugled. Pogreb bo danes popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Črnomlju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Dijaško prenočišče v Zagrebu. Oblastni odbor »Rdečega križa« v Zagrebu je pričel akcijo, da se zgradi v Zagrebu prenočišče za dijake, ki dohajajo ali potujejo preko Zagreba.
*	Otvoritev proge Štip-Kočane. Dan otvoritve nove železniške proge Štip-Kočane sicer še ni določen, vendar pa se pričakuje, da bo proga slovesno otvorjena v najkrajšem času in da bo prisostvoval otvoritvi trdi kralj. Kompletna kompozicija dvornega vlaka je že odšla skozi Skoplje proti Štipu.
*	Promet na progi Osjek-Bogojevo upo-stavljen. Predvčerajšnjim je bil zopet upo-stavljen železniški promet na progi Osjek-Bogojevo. Vlaki vozijo do mostu pri Bogo-jevu, ki ga je Donava ob zadnji poplavi porušila. Potniki se z ladjo prepeljejo čez Donavo in nadaljujejo potovanje zopet z železnico.
*	Selška dostava pri pošti Raka. Pri pošti Raka je uvedena selska dostava in sicer ob pondeljkih in četrtkih v vasi Sela, Sav-nik, Fatera, Straški vrh, Straža, Pijana gora. Rostoke, Gradišče, Zabuče, Celine, Jele-nik, Koritnica, Žirovnik in Podulce; ob torkih in petkih v vasi Podvrh, Zabukovje, Višnjevec, Raški vrh, Brezje, Površje. Dolenja vas, Brezovica, Gomila, Dobrava,
Pristava, Videm, Cicelj in Dule; ob sredah ln sobotah pa v vasi Cizje, Sročnik, Visele, Dolga Raka, Podlipa, Smednik, Gmajna, Ravno, Žabjek, Mali Koren, Veliki Koren, Kržišče, Goli vrh, Mikote in Zaloke.
*	Za pokrajinsko razstavo »Ljubljana v Jeseni« od 4. do 13. septembra so pripravljalna dela v najboljšem teku. Na novo se preurejajo razstavni paviljoni za posamezne razstave, ki bodo sila zanimive in poučne. Z ogledom razstave bodo prišli na svoj račun obiskovalci vseh stanov in poklicev. Isto tudi ljubitelji dobre kapljice, ker bo tudi pri tej prireditvi odprt vinski oddelek, znan iz ljubljanskih velesejmov. Samo da bo topot nudil še več izbranega in pestrega razvedrila. Razstava se otvori v soboto, dne 4. septembra ob pol 10. dopoldne. Legitimacije so že v prodaji pri vseh večjih denarnih zavodih, trgovskih in tujskoprometnih ustanovah, dobe se tudi pri župnih uradih, županstvih in podružnicah kmetijske družbe Legitimacija stane Din 30 in daje pravico na poljuben vstop v vse razstave ter na polovično vožnjo po železnici.
*	Podružnica SPD v Kranjski gori naznanja, da otvori v nedeljo dne 29. t m. novo pot po severozapadni strani na Prisojnik (2574 m). Zbirališče pri koči na Gozdu, odkoder odhod točno ob 7.30 z vodnikom po novi poti na vrh. Sestop po nemški ali slovenski poti na Vršič in nazaj h koči na Gozdu, kjer se bo vršila prosta zabava z godbo ta petjem. Ker se je delo vsled slabega vremena zavleklo v kanec sezone, se ie morala slovesna otvoritev preložiti za prihodnje leto. Podružnica bo skrbela, da se tedaj otvori zajedao še druga nova pot skozi Prisojnikovo okno ta to vsaj v prvi polovici julija. Vreme imamo krasno, pot je nad vse interesantna, zato vsi planinci skre-no povabljeni!
*	Iz Aleksandrovega nam pišejo: Nekako 1000 metrov od vhoda v aleksandrovskl zaliv so prišli na obrežja, kjer se Ima zgraditi v bližnji bodočnosti Dečji dom, do žive vode. Ker se do stavbišča ne more priti z vozom, je dovažanje gradbenega materilala nemogoče. Ko se napravi do stavblšča vo»-
na pot, se bo z delom lahko takoj pričelo. Dečji dom bo stal takorekoč ob odprtem morju, ker bo le majhen pomol branil pot valovom v kopališče. Upanje je, da bodo naši malčki že prihodnjo letoviško dobo uživali vse dobrote morskih kopališč.
*	Posavje polno rib. Po vesteh iz Beograda je kmetijsko ministrstvo prejelo obvestilo da se je v Posavju, ki je bilo popolnoma poplavljeno, voda že odtekla. V raznih nižinah pa je ostala ogromna količina rib, ki jih seljaki sedaj pokladajo živini. Ministrstvo je odredilo, da se ribe iz hlgijenskih razlogov odstranijo.
*	Razstava psov v LJubljani bo v okvir« ljubljanske jesenske razstave 8. in 9. sept Zanimanje je zelo veliko tako v krogih, ki se bavijo s hišnimi ali domačimi psi, kakor tudi v lovskih krogih. Med lovskimi psi bodo prevladovali braki. Lov z braki je v Sloveniji glavni način lova, zato ni čudno, če ima Slovenija lepo število brakov različnih pasem. Po večini so ti psi v rokah lovcev na deželi. Ker pa poznamo zavednost naših lovskih krogov tudi onih z dežele, smo uverjeni, da se bodo tudi ti s svojimi lepimi braki udeležili razstave. Krivo bi bilo pa misliti, da spada na razstavo le tak brak, ki je vpisan v rodovni knjigi In se more izkazati z rodovnikom. Klub ljubiteljev brakov deluje komaj 2 leti, zato še ni rrogel materijalala razčistiti. Imamo še na stotine brakov, ki po svoji zunanjosti zaslužijo, da se vpišejo v rodovno knjigo. Naj torej noben lovec, ki ima količkaj čistokrvnega braka, ne zamudi te prilike in naj psa razstavi. S tem bo izvedel nepristransko strokovnjaško oceno svojega psa. pa tudi sam videl lepe brake drugih lovcev.
*	Vlom na deželi. V Zagorici so vlomili ponoči v trgovino Ivanke Rode ter ukradli 200 Din kovanega denarja; privoščili so si tudi 1 kg slanine in 60 dkg salami. Vlom so izvršili cigani in sicer dva moška, suhih zagorelih obrazov ln črnih las ter dve mladi črnolasi in suhljati ciganki.
*	Zopet smrtna nesreča pri mlatvL V Rucmancih v mariborskem okraju se je v torek smrtno ponesrečila Liza Petek, ki je bila zaposlena pri mlatilnem stroju. Stroj jo je zagrabil za krilo, jo trikrat zavrtel ter }o nezavestno vrgel na tla. Uboga žena je vsled težkih notranjih poškodb kmalu nato umrla.
*	Utopljenec v Krki Pri Št. Petru v novomeškem okraju so nedavno potegnili iz Krke neznanega utopljenca. Po poizvedbah se je dognalo, da je utopljenec identičen z Jakobom Zelianom, železniškim skladiščnim delavcem, ki je stanoval pri svojem bratu v Ljubljani, pred tedni pa je odšel neznano kam.
*	Utopljenka, ki odklanja pomoč. V Ko-viljači v Srbiji ie skočila te dni v samomorilnem namenu absolvirana filozofinja Darinka Vasič iz Beograda v Drino. Voda jo je nesla okoli sto metrov in jo zanesla naravnost pred splavarje, ki so prišli iz Zvor-nika. SplavaT Jelisavčič ji je takoj ponudil motiko v pomoč, toda Vasičeva ga je pričela preklinjati, češ da naj jo pusti v miru, da konča svoje življenje. Toda splavar se za vse preklinjanje obupanke ni zmenil, ampak skočil nato v vodo in jo proti njeni volji rešil ter izročil policiji. Pri zaslišanju je obn panka odločno odklonila vsako izjavo, zakaj si je hotela vzeti življenje, nakar jo je policija poslala k njenemu bratu, uradniku Narodne banke, ki je junaškemu rešilcu dal tisoč dinarjev nagrade, ker je rešil njegovo sestro.
Za krasno lesen
ki se nam obeta naj Di s< naše dame nabavile
krasne damske plašče,
ki so ravnokar dospeli in so po jako ugodnih cenah na lazpo ago pri tvrdki
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
Kroji in vzore najmodernejši.
*	Smrt vsled kačjega pika. V okolid Mo-starja se je pripetil grozen slučaj. Seljak Mato Lulič star nad 70 let je šel v gozd, da bi posekal staro bukev za drva. Ker se dolgo ni vrnil domov, so ga šli njegovi domači iskat Našli so ga oslepelega. Pičil ga je gad v obe očesi. Starec je kmalu nato umrl.
*	Zločin odkrit po treh leti. Leta 1923 je bil v okolici Novega Sada smtrnonevarno ranjen veterinar dr. Bala, ko se je zvečer s svojo ženo vračal domov. Neznan moški ga je z nožem zabodel v hrbet Šele te dni so na podlagi anonimnega pisma izsledili storilca v osebi krznarja Stjepana Szabo. Aretovanec je izjavil, da je zločin izvršil zaradi ljubosumnosti.
*	Samomor neznane ženske. V varaždin-skem hotelu »K janjetu« se je te dni zastrupila neznana deklica. Najela je v hotelu sobo, zaklenila za seboj vrata in odprla okna ter na postelji izpila stekleničko morfija. Ko ie nasledni dan ni bilo iz sobe, so vrata šiloma odprli. Ugotovilo se je, da se je nesrečnica zastrupila Identiteta mlade mlade samomorilke se ni mogla ugotovtii.
*	Dva velika požara pri Somboru. V vasi Stanišiču pri Somboru je v torek ponoči požar uničil posestniku Matiji Rudarju za preko stotlsoč dinarjev žita. Kako je nastal požar, na ve nihče. Isto noč je na nepojasnjen način Izbruhnil ogenj v opekarni Jakoba Nusille, ki ie uničil nad polovico tovarne in napravil veliko škodo.
*	Smrtna železniška nesreča. V torek dopoldne je trčil osebni vlak nedaleč od Niša na prelazn čez cesto v voz seljaka Miloja Tomiča. Voz je bil popolnoma razbit voli razmesarjeni, seljak pa nbit
*	Iz ljubosumnosti t studenec. V vasi Murgašu pri Bjtolju se je zgodil v pondeljek nenavaden samomor. Seljak Jovan Arslč, 24 letni mladenič se le zvečer sprehaja! s svojo nevesto Stojko. Ko sta prišla pred neki nezagrajen studenec zunaj vasi Jo Je
K čisti obleki rabite čisto obutev
Moški 99'- Ženski 55'-Otroški 49*"
ga t'a
K beli obleka kupite belo obutev
Moški 99*' Ženski jJ5*" Otroški 49'-
i$ a t'a
K platneni obleki hnplte platneno obnfev
Moški 99 - ZensktgS*" Otroški 49'"
ga t a
nenadoma zgrabil za lase in skočil v studenec. Nevesta se je k sreči zagrabila za rob, nakar je Arsič odletel sam v studenec in odnesel s seboj še šop las svoje neveste. Pri zaslišanju je Stojka izjavila da je izvršil Arsjč svoje dejanje zgolj iz ljubosumnosti. Zadnje čase ji je namreč ponovno grozil da jo ubije, ker se je sprehajala z drugimi mladeniči.
+ Preiskava v Reichherzerjevi zadevi končana. Komisija, ki je prišla v Osjek, da pregleda knjige tamkajšnje železniške blagajne zaradi znane Reichherzerjeve afere, je ugotovila, da znaša primanjkljaj v blagajni 2,230.000 dinarjev. Od tega zneska je Reichherzer vložil v tovarno za izdelovanje pil 490.000 Din, dočim Reszely trdi, da je znesek mnogo manjši Kje je ostali denar, še ni pojasnjeno. Preiskovalni sodnik ie svojo nalogo dovršil in bo v kratkem izdana obtožnica.
*	Samomor mlade defravdantke. V Osje-jeku se je v torek dopoldne vrgla pod železniški vlak dvajsetletna Dragica Kneževič Motiv obupnega čina ie iskati v dejstvu, da je mlada samomorilka svojim starišem po-neverila znesek 12.000 Din.
*	Beneška noč, dne š. septembra na Strelišču pod Rožnikom.
*	Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4.
*	Zobni zdravnik dr. Iv. Oblak zopet redno ordinlra v Ljubljani, Miklošičeva cesta (Vzajemna posojilnica)	1178
*	Stenicol je najboljše sredstvo proti stenicam. Glavia zaloga drogerija Kane, Židovska ulica	188
Iz Ljubljane
n— Ljubljanski sadni trg. Splošno vlada za ljubljacski sadni trg znatno zanimanje. Sadni trg je bogato založen z dobrim, sor-tiranim blagom. Cene sadju so v glavnem stabilne, edino češpljam so včeraj poskočile za dinar, kar je med kupujočim občinstvom povzročilo precejšnje začudenje, kajti dovoz bosanskih sliv je bil zadnje dneve velikanski in Je prišlo samo en dan osem vagonov sliv, največ iz Brčke. Vzrok naraščanju cen slivam je iskati v okolnosti ,da je prišlo na včerajšnji trg prav malo sliv ln je bilo opažati nekako pomanjkanje. Povpraševanje po slivah je velikansko, kajti gospodinje so zadnji čas kupovale kar cele zaboje sliv za vkuhavanje, tovarnarji žganih pijač so pokupili velikanske množine sliv za slivov-ko. Bosanski trgovci nudijo slive za vsako ceno, ker iih ne morejo radj njihove hitre pokvarljivosti držati dali časa na trgu. Nudili so jih celo pod lastno ceno. Cene češpljam so bile včeraj na drobno 5 Din kg. Jabolka 3—5 Din, ravnotako hruške, grozdje 14—16 Din kg. Cene zelenjavi nelzpreme-njene: salata 4—5 Din kg kumarce za vki-sanje 2 Din, stročji fižol 3—5 Din. novi lnščenj fižol 3—4 Din, paradižniki 3—6 Din, krompir 1—1.25 Din. Krompirja je bilo na trgu malo. Jajca so se zelo podražila. Na debelo 1.25 komad.
a— Splošna radio-razstava tvrdk In amaterjev na pokrajinski razstavi T Ljubljani. Ljubljanski radioklub, ki organizira razstavo amaterjev in veleseimska uprava, ki je prevzela razstavo tvrdk. sta že prejela lepo število prlglasov iz Slovenije, Hrvatske In Beograda. Je pa to tndi prva večja razstava te vrste v Ljubljani, na kateri si bo premožnejši lahko izbral najmodernejši luksu-
rijozni aparat, amater pa bo obenem videl, da si prejemao radiopostajo napravi tudi z malenkostnimi stTOški. Razstava bo v paviljonu »F« in bo otvorjena tudi v večernih urah, ker se bodo aparati praktično preizku šah v sprejemanju radiofonskih prireditev. Za štiri najbolje aparate, ki iih bo določila in prisodila posebna strokovna komisija so določene denarne nagrade v višini od 500 do 150 Din. Amaterji, ki so se priglasili naj svoje aparate izroče najkasneje do 1. sept v lokalu radio-kluba na velesejmu paviljon »D«.
n— Tapetniško delavnico le otvoril v še-lenburgovi ulici štev. 6, (na dvorišču) Ivan O s r e d k a r, ter se priporoča cenj.
občinstvu.
--BENE KA NOČ — —
dne 5. septembta na Strelišča ::	ood Rožnikom. ::
O— Nesreča inž. Milana Sukljeta. Glavni tajnik Zveze industrijcev za Slovenijo, inž. Milan Šuklje, si je včeraj dopoldne pri glavnem vhodu hiše št 5 na Aleksandrovi cesti, kjer se nahajajo zvezini prostori zlomi! desno nogo v členku. Nesreča se je zgodila ta-ko-Ie: Inž. Šuklje se je razgovarjal dopoldne pred nišo s predsednikom Zveze g. Drag. Hribarjem o tekočih zadevah. Pri vhodu, tik glavnih vTat je opazil, da ie bila ozka odprtina, skozi katero mečejo premog in drva v podzemeljske drvarnice, odprta in močna železna mreža dvignjena. Opozoril je še g. Hribarja, nai pazi da ne pade notri. Kasneje pa je sam pozabil na to odprtino in zdrčal z eno nogo vanjo. Imel ie še toliko moči da se je pobral, nakar so ga takoj odpeljali z avtomobilom v Leonlšče. Inž. Šuklje ima komplicirano frakturo desne noge v členku in bo moral ostati več tednov v zdravniški oskrbi.
Plzensko pivo
(Urqueil 1842)	6234
Restavracija Hotel UNION, Ljubi ana Nedeija 29. avgusta.
K Rist, restavrater
u_ Drobiž policijske kronike. Tri tatvine sumljive osebe so bile od torka na sredo aretirane. Ena radi suma požiga Jemčeve barake na Tržiški cesti. Škodo pogorele barake cenijo na večjo svoto. A. K. je bil aretiran radj tatvine gotovine 600 Din na škodo šumske direkcije. — Neki Miha je ukradel tovarišu 46 Din. — Kati je v veseli družbi po noči prepevala, zato bo dobila nagrado v obliki policijskega kazenskega naloga, kjer bo zabeležen kot honorar lep znesek. — Dve osebi sta bili ponoči močno Pijani, med njima tudi brhka deklica Emica. — Katarini Rak je nekdo ukradel ročni voziček, vreden 200 Din. — Pet lastnikov psov je ovadenih radi pasjega kontumaca, več kolesarjev, voznikov in avtomobilistov radi cestno-policijskega reda.
u— Poskušen vlom. V trgovino Frana Kambiča na vogalu Poljanske ceste In Zrmjskega ulice je po noči neznan postopač skušal vlomiti, a je bil pravočasno opažen
in prepoden.
— ■ '
septembra
1926.
Iz Maribora
a— Mariborska trgovska akademija. Včeraj je prispel v Maribor odlok trgovinskega ministrstva, s katerim se dovoljuje ustanovitev trgovske akademije v Mariboru. Akademija se otvori 1. septembra, vendar se prične pouk radi potrebnih tehničnih priprav nekaj časa pozneje, kar bo ravnateljstvo pravočasno 'avtlo kakor tudi pogoje za sprejem v akademijo.
a_ Poučna ekskurzija mariborskih novinarjev. Prihodnjo soboto. 28. t m. priredi Mariborski novinarski klub oficijelno ekskurzijo mariborskih novinarjev na gra-ški velesejem. Drugo soboto 4. septembra pa bodo poselili velesejem na Dunaju, kjer si bodo ogledali tudi dunajske socijalne institucije, zlasti nove stanovanjske hiše, ki iih le zgradila mestna občina iz dohodkov stanovanjskega davka.
a— Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče je razpisalo ta teden razen par eno-sobnih stanovanj tudi štirisobno oziroma trisobno stanovanje sodnega svetnika dT. Vuka v Stolni ulici v hiši dr. Franza, kjer je manufakturna trgovina Frana Majerja.
a— Socialistična kulturna konferenca. Za nedeljo 29 t. m. sklicujejo mariborski soci-jalisti v delavski dom na Ruški cesti kulturno konferenco, na kateri se bodo posvetovale vse kulturne sekcije »Svobode«, političnih organizacij, ženskih, pevskih, športnih društev, delavskih rediteljev in vseh strokovnih organizacij o kulturnem delu v bodočih mesecih. Oficijelno vabijo na sestanek vse intelektualce, ki sodelujejo v delavskem gibanju. Istočasno organizirajo tndi zvezo socialističnih pevskih društev. Kje pa je narodna zveza pevskih društev za mariborsko oblast ki je bila ustanovljena lani in je bil tndi izvoljen odbor s predsednikom? Takrat je izšla po časopisih cela vrsta notic In člankov o delovnem programu te zveze, toda po volitvah odbora nI bilo slišati ničesar več o njej.
a— Nezvesta nevesta. V mariborsko bolnico so pripeljali včeraj iz Ribnice na Pohorju 26 letnega Josipa Vrhovnika. ki si je v samomorilnem namenu dvakrat prerezal žile na vratu, ker se mu je zadnji hip, ko je že imel pripravljeno pohištvo in vse druge potrebščine za svatbo, izneverila nevesta. Obupančevo stanje je zelo nevarno.
Iz Celja
e_ Za trgovsko in obrtno zbornico sta lovila gg. Jelačin in Ogrin volilce tudi po Celju. Pri zaprtih vratih in strogo zaupno so se sestali v pondeljek v mali dvorani Narodnega doma, kamor so bili povabljeni le izvoljeni. »Slovenec« bombastično poroča o tem volilnem sestanku ter ves blažen vzklika, kakor da bi že bili vsi celjski obrtniki In trgovci v njegovem taboru Če je res tako, zakaj pa niste sklicali lavnega shoda, na katerem bj bila lahko gospoda '.z Ljubljane spoznala razpoloženje m voljo celjskega obrtništva in trgovstva. Zadostuje, da je imel na tem sestanku glavno besedo tudi celjski odvetnik dr. Ogrizek, ki ga je v celjskem političnem življenju že večkrat polomil. Slab omen! Tndi niste mogli boli izrazito dokumentirati, da gre pri Je-lačjnovem in Ogrinovem »nestrankarsrvu« le za klerikalne limanice, katerim pa noben stanovsko zaveden celjski obrtnik in trgovec ne bo nasedel.
e— Izid tiskovne pravde dr. Doboviška proti celjskemu poročevalcu »Jutra«, ki je očital tožitelju v svojem poročilu s celjske občinske seje, da n! držal besede, ter vrnil občinski mandat stranki, iz katere Ie izstopil, je vzbudil v vseh poštenih celjskih krogih zlasti pa med njegovimi bivšimi somišljeniki veliko zadoščenje. S popolnoma posrečenim dokazom resnice in z oprostilno razsodbo ljubljanskega deželnega sodišča so pa prizadeti tudi oni celjski občinski svetniki, pri katerih je postala že nekaka navada, da menjajo stranko, ne da bi pri teai čutili kake moralne obveznosti ter si izprašali vest, kateri volilci so jim zaupali občinski mandat
e— Redni sestanek članov organizacije SDS v Celju se vrši vsako sredo zvečer v klubovj sobi Celjskega doma. Začetek razprave točno ob pol 21. uri.
e— Vodnikova družba v Celju. Celjsko glavno poverjeništvo Vodnikove družbe je ugotovilo ob zaključku nabiralne akcije, da se ie prijavilo v prvem poslovnem letu 428 članov in 6 ustanovnikov. Nadalje je poslalo inserate za Veliko pratiko 23 celjskih trgovcev in obrtnikov. Vsekakor odličen uspeh, h kateremu je pripomogla celokupna zavedna celjska javnost, zlasti pa tudi oni poverjeniki, ki so požrtvovalno širili smisel in zanimanje za Vodnikovo družbo med gvojimi prijatelji in znanci Vsi člani pa se vesele, da dobijo po poročilu družbinega vodstva že v kratkem času tako Izbrano in zanimivo čtivo v svoje roke.
e— Letna sezona se je v Celin primerne razvila še le sedaj, ko so nastopili lepi dnevi in ko se nagiblje poletje že proti svojemu koncu. Po celjskih kavarnah in hotelih je opažati živahnejši tujski promet Zlasti ie mnogo letoviščarjev iz južnih delov naše domovine ter avstrijske republike, ki priha-hajajo v Celje ter v bližnja letovišča in kopališča ali pa se že vračajo v svoje domače kraje. Tudi ob Savinji je zavladala običajna živahnost še le zadnji čas, ko prijetna temperatura vode vabi prebivalstvo v svoje bistre valove. Zadnjo nedeljo p<j-poldne se je kopalo od obeh mestnih kopališč do plavališča »Diane« na stotine in stotine ljudi ter je ta del savinjskega obrežja nudil potnikom v vlaku in nedeljskim izletnikom najpestrejšo sliko. Tudi izgleda, kakor da se je stavbna podjetnost z nastopom solnčnih dni še podvojila. Na stari grofiji se renovira zunanja fasada, na več krajih mesta se snažijo poslopja in izvršujejo razna popravila, tudi stavba okoliške osnovne šole bo v par tednjh že pod streho. Še za letošnje leto se obeta mestu več novih enostanovanjskih hiš, tako, da bi tudi v tem oziru bil led prebit in bi prebivalstvo našlo rešitev stanovanjskega vprašanja edino le pravilno v samopomoči.
e— Osebna vest Gospa Bizjak-Koder-man, učiteljica na mestni dekliški šoli v Celju, je bila na lastno prošnjo upokojena. — Gospod Jakob Smerdeli, poduradnik pri okrožnem sodišču v Celju, je bil imenovan izvršilnim uradnikom pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
e— Razglas prostih stanovanj v Celiu. Stanovanjsko sodišče I. stopnje razpisuje v smislu zakona prosta stanovanja v Celju in v območju srezkega poglavarstva celjskega Po stanovanjskem zakonu zaščitene osebe se pozivajo, da do 31. t m., naznanijo v pisarni stanovanjskega sodišča, za katero stanovanje se potegujejo.
e— Obiranje hmelja se je pričelo s tem tednom po vseh krajih celjske okolice in Savinjske doline. V pondeljek se je pripeljala od vseh strani s vlaki množica obi-ralk, ki je prišla kakor običajno vsako leto iz raznih krajev Slovenije. V torek so se pojavili v Celju tudi hmeljski trgovci iz češkoslovaške, ki oonavljajo svoje trgovske zveze po Savinjski dolini.
e— Savinjsko nabrežje pri brvi v mestni park bo kmalu lepo zagrajeno s kamenitim obzidkom. S tem bo bolj zavarovan tudi irestni vrt, ki je trpe! pri zadnji povodnji ogromno škodo. V zvezi z novi kamenito škarpo je pa tudi otvoritev levega Savinjskega nabrežja med brvjo in Kapucinskim mostom. Za enkrat je projektirana samo javna pešpot ki se bo pa lahko polagoma zgradila v lepo promenadno cesto, kakor je že na desnem savinjskem obrežju ob mestnem parku.
e— Olepševalno in tujsko prometno društvo v Celjn je vsled povodnji dne 8. t m. trpelo toliko škodo, da je odbor za nadaljni obstoj društva v resnih skrbeh. V težkem položaju si dovoljuje apelirati na vse celjsko občinstvo za izdatno podporo. V ta namen se bodo nadaljevali tudi koncerti v mestnem parku (rt) četrtkih, ob po! 18. in ob nedeljah ob 11. uri. V soboto, dne 4. sept se namerava prirediti koncert v Celjskem domu, dne 7. septembra pa pri Skobernetu m nato še envent. drugod.
e— Izkaz mestne klavnice v Celju. V mestni klavnici je bilo v času od 16. do 22. t m. zaklanih 19 volov, 19 krav, 6 telic, 40 telet in 53 svinj. Uvoženo pa je bilo 127 kilogramov govedine.. 1000 kg teletlne in 74 kg svinjine.
fpržUe se staro navade
in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni
PrariTranckov kavni raidatek

Naši onstran Mc
Zanimiva in poučna polemika
Polemika med Pierom Bellijem, ustanoviteljem tržaškega fašistovskega lista »Po« polo di Trieste« ter sedanjim urednikom «Sere», in njegovimi prejšnjimi tovariši se nadaljuje z vso ostrostjo. Na dan prihaja* jo stvari, ki jasno kažejo vso gnilobo fa» šistovskega režima. Poročali smo že, da je regent tržaške pokraj. fašistovske zveze izključil Bellija iz stranke, ker je napadel velikega fašistovskega komisarja za trža» ško pokrajino posl. Riccija ter ga zmer« jal za analfabeta. Piero Belli je začel še bolj kričati, nakar je začel »Popolo di Tri« este» objavljati epizode iz preteklosti Bel« lijevega življenja. Piero Belli, ki je veljal do danes za enega prvih fašistov in do ka« terega je imel Mussolini veliko zaupanje, tako da mu je poveril marsikatero delikat« no misijo v zadevah fašizma, je bil pred vojno avstrijski kcmfident na Reki in des« na roka tamošnjega madžarskega guverner« ja grofa Wickenburga. Tu je Belli vodil tudi list «11 Giornale«, ki je pisal proti Italiji in za madžarski rožim na Reki. Kot tak je dosedanji veliki fašist Belii nastopil kot priča proti dvema Italijanoma, ki sta bila obdolžena vohunstva v prilog Italiji in radi Bellijevega pričanja tudi obsojena od takratnega madžarskega vojaškeg-a so« dišča na Reki. Ob začetku vojne je madžar ska ekspozitura na Reki poslala Bellija v Italijo, kjer je vohunil v prilog Avstrije; nakar se je po vojni povrnil na Reko. Tu so ga pa kmalu spoznali njegovi bivši na« sprotniki in idealni Italijani ter poskrbeli, da je moral zapustiti Reko. Pri prvem po« javu fašizma je zaslutil, da se bo v senci njihove zastave dalo dobro živeti in je brez pomislekov vstopil v njihove vrste, kjer je v prav kratkem času napravil sijajno ka« rijero.
Radi teh Bellijevih dejanj so tržaški bo« jevniki, vojni dobrovoljci in invalidi na« stopili s skupno zahtevo, da se Piero Belli izžene iz Trsta. Ta je radi tega vložil ka. žensko ovadbo proti listu «Popolo di Tri« este«, ne da bi pri tem dovolil dokaz res« niče, ter pozval predsednike imenovanih organizacij, da v 24 urah sprejmejo nase odgovornost za očitke, ki so jih naperili proti njemu v motivaciji omenjene zahteve za njegov izgon. Med tem pa je tržaški prefekt posvaril ravnatelja lista »Sera« in radi tega se ista drži v poslednjih dneh bolj zmerno, ker visi nad njo Damoklejev moč popolne ustavitve nadaljnjega izhaja« nja.
"Ig pocenjuje kavo, io krepca in ji daje dober okus..
Tudi k žihj spada neobhodno Bavi Franck,
p— O duhovščini je trdil prof. Cavalotti na fašistovskem sestanku v Gorici poleg že povedanega še to: duhovnik se ne sporni« nja vedno tega, da mu je poverjena misi« j a miru in ljubezni, marveč večkrat vrši na prižnici in v spovednici najbolj gorečo na« cijonalistično propagando, priporočajoč od« pome metode in včasih poskrbi tudi sred« stva za borbo. Vpliv duhovnika je najvišji med drugorodnimi masami in še naraste, kadar so mu dani na razpolago ne neznat« ni materijali. Kadar ne more svojega proti« italijanskega nasprotstva kazati z direktno akcijo, stori duhovnik to z insinuacijami in dvomi, kar morda še bolj zmoti vest...
p— Novi azili <dtalie Redente». V Vrtoj« bi je bil 23. t. m. otvorjen azil cltalie Re« dente«. Poskrbi se tudi hrana za otroke. V Mirnu in Renčah se otvorita azila »Ita« lie Redente« v oktobru. Prisostvovala bo vojvodinja d' Aosta.
p— Slovenske narodne pesmi so proti» državne. To fašistovsko modrost vsebuje razsodba sodišča v Ajdovščini, po kateri so obsojene pogojno na par mesecev zapo« ra vsaka, nekatere vipavske mladenke, ki so o kresu pele razne slovenske narodne pesmi, med njimi na primer »Venček na glavi se«... Po italijanski obsodbi še to» liko bolj, »dokler človeški rod biva po zemlji hod', bode slovelo slovensko dekle.«
p— V Tržiču so aretirali vojnega invali« da 571etnega Antona Doljaka, ki je hodil okoli in prodajal razglednice, za kar je imel oblastveno dovoljenje. Ljudje so mu dajali tudi milodare. V Tržiču je revež na« bral precej lir potem pa stopil v gostilno. Vroče je bilo in pijača mu je hitro zmeša« la glavo. Na cesti je začel kričati. Stari ča« si so oživeli v njem in kakor je bilo zapo« vedano v vojnem času v Avstriji, se je mož nekaj ogrel za Franca Jožefa in za Av» strijo pa tudi na naslov Italijanov je izpu« stil par vzklikov, tako pač, kakor je delal nekoč marsikdo na nemški ukaz. Popolno« ma pijanega nesrečnega moža so aretirali
in naznanili sodišču, kjer ga čaka huda k a« zen.
p— Velikodušni tatovi. Matej Gobo si je prislužil v Ameriki 40.000 lir in s/ vr« nil ž njimi v Pulo. Najel je nebo gostilno
v	ulici Sissano in tržil je z vinom. Pred par dnevi so mu neznani tatovi odnesli 38.000 lir. Ves iz sebe je bil nesrečni G o« bo in hodil je po okolici od hiše do hiše ves objokan in izražal je željo, da bi mu tatovi vsaj nekaj vrnili. In res je njegova žena 23. t. m., ko je stopila iz hiše, našla tik veže 26.000 lir, ki so jih Gobu vrnili velikodušni tatovi, zadovoljni s pridrža« nimi 12.000 lirami.
p— Izzivanje na Reki. Prišli so fašistov« ski naraščajniki iz Bologne s svojo godbo. Po ulicah so kričali na vse grlo in se ogTe« vali za osvobojeno in ujedinjeno Reko, končno so šli do mosta in se proti Jugo« slaviji postavili v bojno vrsto s svojimi voditelji na čelu. Godba je intonirala him« no rešitelja D' Annunzia. Fašistovska mla« dina se je pobožno sklonila, na to pa je začel vik in krik: Eja, eja alala za Musso« linija, za D' Annunzia in posebno divji so bili vzkliki: Viva Dalmazia italiana!... Mi to samo beležimo, Host Venturi pa naj presodi, če bo Reki v korist.
p— Akad. kipar Fran jo Gorše, ki se mu« di že nekaj časa v Trstu, se pripravlja na razstavo svojih del v oktobru. Gorše je pr«
vi	Slovenec iz Mestrovičeve šole.
p— Morskega psa je vjel ribič Ante La« zarič iz Ližniana. Po noči je šel s svojim čolnom ribe lovit. Svetilka je dajala moč« no luč. Male ribe je zasledoval morski pes in prišel v bližino svetilke Luč ga je tako zaslepila, da je mirno obstal vrh vode. Ri« bič je kar z roko pograbil morskega psa za rep in ga vrgel v svoj čoln. Tako je sedaj že drugič vjel morskega psa. Odnesel ga je v Pulo na ribji trg. Morski pes je bil še mlad, dolg je bil en meter in pol.
k Trbovelj
j
t— Ureditev pokojnin rudniškim name Sčencem. Pišejo nam: Pokojninski zavod stoji na stališču, da ne gre nakazovati onim rudniškim nameščencem, ki imajo polne pokojnine pri Bratovski skladnici, to je 1000 Din na mesec, izrednih doklad na sta« rostno rento v znesku mesečno okroglo 400 Din. V tem oziru se godi rudniškim nameščencem velika krivica, ker plačuje« jo v pokojninski zavod prav iste prispev« ke kot oni, ki so deležni izrednih doklad. so pa v nasprotju z rudniškimi nameščen« c, zavarovani le pri pokojninskem zavodu. Lanska bilanca pokojninskega zavoda iz« kazuje 51 milijonov gotovine, v poslopjih ima tudi veliko premoženje. Zato bi bilo umestno, da se ugodi težnjam rudniških na« meščencev, zlasti še, ker bi znašale dajatve za Trbovlje, kjer je večina prizadetih, le 18.000 Din na mesec. Iz istega vzroka so prav tako v skrbeh drugi aktivni name« ščenci. Društvo rudniških nameščencev je v tej pereči zadevi že večkrat interveni« ralo, vendar zaman. Zato se je sedaj poja« vilo stremljenje, da se neha plačevati v Bratovsko skladnico. Rudniški nameščenci bodo obenem zahtevali od Bratovske sklad« niče izplačilo že vplačanih prispevkov.
t— Veliko število vpisanih otrok. Leto« šnja statistika nanovo vpisanih otrok za prvi razred izkazuje na vseh tukajšnjih šo» lah toliko otrok, da bodo morali otvoriti po več paralelk.
t— Nove cene mesa. Okrajno glavarstvo je izdalo za trboveljsko občino nov raz« glas o ceni mesa. Kilogram govedine sme stati do 16 Din, teletine 18, svinjine 20, je« ter 15, govejih pluč 8, telečjih 18, vampov 8, možgan do 8 Din. Razglas o ceni mesa mora biti nabit v mesarijah na vidnem me« stu.
Iz Laškega
1— Utopljenec. Dne 23. t m. so potegnili iz Savinje poleg mosta v Laškem truplo neznanega utopljenca. Truplo je ležalo v v vodi, predno ga je zaneslo do Laškega, že več mesecev in je bilo popolnoma raz« padlo. Po obleki bi bilo soditi, da je utop« ljenec spadal v delavski stan. Glava je bi« la odtrgana.
I— Prememba posesti. »Pivnico«, last po« kojnega dr. Kolška, so prodali njegovi de» diči g. dr. Ign. Tropu, gostilničarju v »Na« rodnem domu« v Brežicah za 262.000 Din. Slovita slovenska gostilna ostane tedaj v dobrih narodnih rokah, kar Laičani z ve« seljem pozdravljamo želeč g. Tropu iskre« no dobrodošlico.
1— Jernejev sejem, dne 24. t. m., je iz« kazal dogona 532 glav živine. Prodanih je bilo 26 volov, 19 krav, 7 juncev in 16 telic. Cena je bila kravam 3 do 5 Din, telicam 6 do 7 Din in volom 7 do 8.50 Din. Ljudi je bilo malo. kupčija slaba. Nezadovoljni so tudi gostilničarji in trgovci
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v liuiijanl 25. avgusta 192?
Višina barometra 308.8
Kraj	Cas	Baroni.	Tunoet,	el. vlaga v o/o	Smer vetra in brzina v m	Oblačnost 0—10	Vrsta p	adavine
onazovanj	a						ob opazovali In	v mm do 7 ure
Ljubljana . .1 (dvorec) j Maribor ... Zagreb . . . Bf ograd . . . Sarajevo ... Skoplje ... Dubrovnik . . Praga .... Toplota Sav	7. 8. 14 21. 8. 8. 8. 8. 8. 7. 7. e pri J	76J6 769-5 766 6 7660 76!-4 76 8 '68 3 7o9-5 768-3 765-8 7662 ežici je	123 13-0 243 20-2 16-0 15-0 170 13-0 l«-0 220 190 bila 2	92 9:) 54 74 80 90 74 65 48 28 5. vm	NE 0.5 ENE 05 SSE 1.5 NNE 05 W 3 SW 3 WNW 15 ESE 15 W 3 mirno WNW 15 . popoldne 1	10 10 0 0 0 0 7 0 0 0 5 1.7 stp.	meela megla C	1.0
Solnce vzhaja ob 5*12 zahaja ob 18-51 luna vzhaja ob 20 24 zahaja ob 07-17. Dunajska vremenska napoved sa četrtek; Sedanje lepo, toplo vreme bo najbrže trajalo
nekaj dnL
Tržaška vremenska napoved za četrtek: Navadni vetrovi, nebo jasno, temperatura 18
do 26 stopinj. Morje mirna
Šport
Zagrebško lahkoatletsko prvenstvo
V svrho primerjanja rezultatov, ki so se prošlo soboto in nedeljo dosegli pri tek« movanju za lahkoatletsko prvenstvo Za« greba, z našimi, objavljamo v nastopnem za grebške rezultate. Številke v oklepajih so naši rezultati:
Tek 100 m: Spahič 11-2 (11).
Tek 200 m: Spahič 23.9 (v soboto 24, v nedeljo 33.7).
Tek 400 m: Hoffmann 54.4 (54).
Tek 800 m: Butkovič 2.06.3 (2.11.4).
Tek 1500 m: Butkovič 4.28 (4.27.2).
Tek 5000 m: Kumer 17.32 (18.52).
Štafeta 4 X 100 m,- Hašk 44.2 (46.2).
Hoja 3000 m: Dobrin 16.42 (15.05.6).
Troskok: Jakupič 13 08 (11.825).
Met kladiva: Gašpar 34.42 (29.51).
Met krogle: Gašpar 11.64 (11.155).
Met diska: Gašpar 33.97 (32.51).
Met kopja: Gašpar 49.42 (46.08).
Skok v daljavo: Spahič 6.42 (6.19).
Skok ob palici: Kallay 2.90 (3.10).
Skok v višino: Jakupič 170 (165).
Klubska kvalitetna vožnja Mo-tokluba »Slovenija« dne 29. avgusta 1926.
Propozicije za to tekmo so nastopne:
1.	Motoklub Slovenija v Ljubljani prire« di za svoje člane klubsko kvalitetno vo» žnjo na progi: Ljubljana « Škofljica « Vi* šnja gora » Trebnje « Novo mesto « Ko« stanjevica « Brežice (desni breg) « Krško « Radeče « Zidani most » Laško » Celje « Vransko « Trojane « Domžale « Ljubljana, t. j. okrog 250 km. Počitek: Novo mesto pol ure, Brežice pol ure in v Celju pol« drugo uro.
2.	Start in cilj: Start ob 7. uri zjutraj pri Zelenem hribu na Dolenjski cesti v Ljub« Ijani, cilj pri 1 km na Dunajski cesti okrog
5.	ure popoldne.
3.	Kategorije A. Motocikli: 250 ccm, 350 ccm, 500 ccm in 1000 in čez ccm.
4.	Kategorije B. Motocikli s prikolico: 350 ccm, 600 ccm in 1000 in čez ccm.
Minimalna, oziroma maksimalna povpreč na brzina za 1 uro: I. a) motocikli: 250 ccm min. 30 maks. 34 km, b) motocikli 350 ccm min. 35 maks. 40 km, c) motocikli 500 ccm min. 35 maks. 40 km. d) motocikli 1000 in čez min. 38 maks. 45 km. — II. a) motocikli s prikolico: 350 ccm min. 30. maks. 34 km, b) motocikli s prikolico: 600 ccm min. 35 maks. 40 km, c) motocikli s prikolico 1000 in čez min. 38 maks. 44 km.
5.	Oprema: Vsa vozila morajo biti po« polnoma opremljena za ture in bodo even« tuelno pred startom pregledana, ako odgo« varjajo tekmovalnim predpisom.
6.	Dobre točke: Vsak vozač je opravičen svojemu vozilu predpisano minimalno ozi« •orna maksimalno povprečno brzino pred startom napovedati. Če taka napoved iz« ostane, velja predpis minimalne povprečne brzine.
Vsakemu tekmovalcu se bo računalo za vsak preko minimalne brzine višji napove« dani povprečni kilometer 5 dobrih točk.
7.	Slabe točke: Za vsako zakasnelo mi« nuto v etapni postaji in na cilju 2 slabi točki. Več kot 240 slabih točk se vozač izključi od tekme.
Zakasnitev predpisanega voznega časa do 15 minut je dovoljena. Kdor zakasni preko 15 minut, je izključen od tekme. Sla« be točke se odbijejo od dobrih točk; naj« večje število dobrih točk da zmagovalca kategorije.
Pri istem številu dobrih točk ima pred« nost dotični, ki sploh nima slabih, oziroma manj slabih točk. Nadalje odločuje šibkej« š: stroj, oziroma večja skupna teža (vozač ir. sovozač).
8.	Kontrole so zaznamovane z modrimi zastavami. Vsak tekmec si mora poskrbeti potrdilo kontrole na startnem listu.
9.	Pred vrhom Trojan se vrši gorska hi« troetna tekma. Komur bi se do vrha vozi« lo ustavilo, dobi 40 slabih točk.
10.	Nagrade: Vsak zmagovalec v kate* goriji dobi srebrno kolajno, drugi v kate« goriji dobi diplomo pri startu najmanj treh tekmecev; pri startu 5 tekmecev dobi prvi in drugi kolajno.
Absolutni zmagovalec, ki ima največ do« brih točk, dobi razen darila kategorije še špecijelno darilo, srebrno nlaketo. Posebno darilo dobi tudi oni član Motokluba ki še nI tekmoval in je dosegel največ dobrih točk med novinci
11.	Prijave se sprejemajo do sobote ob
6.	zvečer v klubovem lokalu pri Mikliču.
Prijavnina za motocikle 20 Din in za mo«
tocikle s prikolico 30 Din.
Vsak vozač se mora ravnati po predpi« sih javno«varnostnih zakonov in je za vsak tak prestopek sam odgovoren. Za vsako nezgodo civilne in kazenske odgovornosti ima vsak sam odgovarjati, Motoklub »Slo« venija« odklanja vsako odgovornost.
Zvečer ob 8. sestanek pri Mikliču, hotel »Južni kolodvor«.
Juniorske tekme SK Ilirije. Seja med« klubskega odbora danes, v četrtek ob 20. uri v kavarni »Evropa«. — EL kolo tekem za tolažilno darilo se odigra v soboto, 28. t m. popoldne, finale v nedeljo 29. t. m. dopoldne. Žrebanje se izvrši danes. — Predsednik.
Kolesarska sekcija ASK Primorje. Se« ja odbora dne 26. t. m. ob 18.30 uri v re« stavraciji »Uran«. Tudi udeležba kolesar« jev obvezna. — Tajnik.
Najboljši tekači Evrope in svetovni rekorderji dr. Peltzer, Nurmi in Wide bo« do startali skupno na mednarodnem lah« koatletskem mitingu, ki ga priredi 1. sep« tembra v Berlinu Sportklub Charlottenburg — Tudi praška Slavija si prizadeva, da bi pridobila Nurmija, da bi nastopil v drugi polovici septembra v Pragi.
Gospodarstvo
Nazadovanje prometa v sušaškem pristanišču
Po statističnih podatkih sušaškega pristaniškega oblastva se promet v sušaškem pristanišču ne razvija razveseljivo. V prvi polovici t. L je zabeležil: izvoza 43.1945 tone in 51.8975 polnega kubičnega metra, uvoza 76.068.7 tone in 34.431.1 hektolitra. Skupno računano se je v prvi polovici t. L uvozilo okrog 100.000 ton, izvozilo pa okrog 75.000 ton. tako da dobimo uvoz za okrog 25.000 ton večji, kakor je bil izvoz. Celokup ni uvozni in izvozni promet ie torej dosegel kakšnih 175.000 ton.
Med izvoznimi predmeti zavzema lesprvo mesto; njemu slede kmetijski proizvodi, predvsem pšenica in turščica. Izvoz lesa je v prvi polovici t. 1. dosegel 51-897.5 polnih kubičnih metrov. Pri uvoznih predmetih je na prvem mestu fosfat; slede mu vino, premog, špirit, železniški mate r i j a 1 na račun reparacij, cement in kolonijalno blago. Uvoz fosfata je znašal 33.155 ton.
Največji je bil izvoz v mesecu marcu, ko je znašal 11.133 ton in 14.467 polnih kubičnih metrov raznega blaga. Uvozilo pa se je največ v mesecu aprilu, in sicer 20.425 ton in 3876 hektolitrov raznega blaga.
Ladijski promet beleži za prvo polovico t. 1. naslednje številke: v januarju 26 ladij, v februarju 19, v marcu 22, v aprilu 18, v maju 25 in v juniju 22, skupno 132 ladij proste ladjeplovbe, dalje 1053 ladij redne ladja-plovbe in 646 jadrnic. Celokupni ladijski promet v sušaškem pristanišču je torej v prvi polovici 1926. dosegel 1831 parobrodov in jadrnic. Od ladij proste ladjeplovbe je prometovalo s sušaŠMm pristaniščem 80 jugoslovenskih, 38 italijanskih. 5 grških, 5 nemških. 3 francoske in 1 angleška ladja.
Potniški promet v sušaškem pristanišču je znašal v prvi polovici t. 1. 50.287 oseb.
Ako primerjamo številke prve polovice t. 1. z enakim časom lanskega leta, vidimo ogromno nazadovanje. Dočim je v prvi polovici lanskega leta znašal u v o z v sušaško pristanišče okrog 195.000 ton, je dosegel letos, kakor rečeno, le okrog 100.000 ton, kar pomeni padec za okrog 50 odstotkov. Izvoz pa je nazadoval še znatno močneje. Dočim je v prvi polovici lanskega leta znašal okrog 374.000 ton, je letos v enakem času dosegel le okrog 75.000 ton. Ako primerjamo celokupni (uvozni in izvozni) promet, se nam pokaže naslednja slika: prva polovica 1925. okrog 569.000 ton, prva polovica 1926. pa okrog 175.000 ton, kar pomeni zmanjšanje prometa za okrog dve tretjini.
Tako ogromno nazadovanje prometa v sušaškem pristanišču, kjer se je mogel pričakovati le napredek, mora malo dvigniti pristojna mesta, da temeljito prouče vzroke nazadovanja in brez oklevanja store potrebne ukrepe.
Tržna poročila
Norosadska blagovna bona (25. t. m ). Pšenica: baška, 1.5 vagona 260; baška, 75 kg, 1 vagon 257.50; banatska, Tisa, 40 vagonov 272.50; baška, Tisa 270. Oves:: sremski, 2 vagona 143.50. Turščica: baška, 2 vagona 170. Moka: banatska, krušna, 2 vagona 355; baška, <8>, 1 vagon 130. Tendenca nespremenjena.
Zagrebški tedenski sejem (25. t. m.l. Dogon goveje živine obilen v slabših vrstah, dočim je prvovrstnega blaga bilo malo. Svinj je bilo največ domačih. Nekaj goveje živine se je nakupilo za Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Italijani so kupili tudi nekaj konj. Krme mnogo; cene slabši krmi oslabele Cene za kg žive teže: voli I. 8—9, II. 6—7, III. 5—550, bosanski II. 5—5.50, III. 4.50 do 5, krave domače I. 6—7, II. 4—5.50, III. 3—4, junci I. 5—6, II. 4—450, junice I. 7 do 8, II. 5—5.50, biki 5—7, teleta 8.50—9 (zaklana 8—10). svinje domače nepitane 10 do 11, pitane 12—13 (zaklane 18—14), sremske 12—13.50 f zaklane 14—1450) Din. Konji: vozni 4000—12.000 Din za par, jahalni 2000 do 4000 Din komad. Krma: lucerna 125 do 150, navadna detelja 125, seno I. 100—125, II. 60—100, otava 125, slama 75 Din za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (24. t. m.). Do-gon 12.952 komadov. Podražile so se me9ne svinje in težke angleške svinje za 20, prvovrstne debele, arednjetežke, stare debele in kmetske pa za 10—15 grošev pri kg. Notira-jo za kg žive teže: meene svinje 2—2.60, I. debele 1.90—2.05, srednje 1.90l_2.05, kmetske 1.80—2.10, stare debele 1.75—1.80, težke angleške 1.90—250 šilinga.
Dunajska bona za kmetijske produkte (24. t. m.). Glavno zanimanje se koncentrira že nekaj dni na rž, v kateri pa je ponudba mala. Cene rži so zato poskočile, dočim so cene ostalim produktom ostale nespremenjene. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 8750-88.75, potiska 42—43; rž: 25—26.25; Ječmen: L 34—38; turščica: 25—26; oves: madžarski novi 2450—2550.
= Dohodki centralnih carinskih blagajn v prvi dekadi t. m. so znašali 39,828.431 Din, in sicer beležijo: Beograd 9,444.875, Zagreb 9552.054, Novi Sad 6570.994, Ljubljana 4,015.759, Maribor 3,034.731, Dubrovnik 2,967.028, Skoplje 2,175.585, Split 1,337.310 in Sušak 1,130.095 Din. Skupno od 1. aprila t L do 10. t. m. so dali ti dohodki 625 milijonov 498.285 Din.
= Obiranje hmelja r Savinjski dolini. Is Žalca nam poročajo, da se je splošno obiranje hmelja pričelo v pondeljek 23. t. m. Letošnji produkt je sicer lažji, toda je lepe se-lene barve. Na nekaterih nasadih blago ni egalno zaradi obilnih nedoraslih kobul. V splošnem se lahko reče, da je kakovost boljša, kakor se je pričakovala spričo letošnjega 1
neugodnega vremena. Za novo blago ponujajo kupci do 75 Din za 1 kg.
= Carinsko prosto skladišče v I-jiibljanl.
Skladiščna in ekspedicijska tvrdka Javna skladišta. d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 33, je dobila od Glavne direkcije carin dovoljenje za carinsko prosto skladišče. Blago v tem skladišču sme ležati carine prosto najdalje eno leto. Pošiljatve, namenjene za to skladišče, morajo biti naslovljene na Javila skladišta. d. z o. z.. Ljubljana, glavni kolodvor.
= Pred ustanovitvijo enotne ivese pekov
v Jugoslaviji. V nedeljo se je vršil v Zagrebu kongres pekovskih organizacij Hrvatske in Slavonije. Zborovanju so prisostvovali tudi zastopniki iz drugih pokrajin države. Sprejel se je med drugim predlog, da se v svrho uspešnejšega zastopanja interesov pekovskega stanu ustanovi enotna zveza pekov za vso državo. Ustanovna skupščina se namerava sklicati v najkrajšem času.
= Praktična navodila za trgovanje s sadjem, povrtnino itd. Pod tem naslovom bo izšla v najkrajšem času knjiga, ki bo znatno pripomogla k razvoju trgovine s sadjem itd. Kot dodatek bo imela knjiga adresar trgovcev s sadjem in povrtnino iz vse države. Informacije o knjigi daje avtor sam: Ivo Dobržanski, Zagreb, Opatova št. 6118.
Borze
25. avgusta.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75.25—0, Vojna škoda 297—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—196, Ljubljanska kreditna 170—0 Merkantilna 90—0, Praštediona 865—8675, Slavenska 49—0, Kreditni zavod 165—176, Strojne 0—110, Vevče 108—0, Stavbna 58 do 65, šešir 104—104 (104). — Blago: Brez zaključka. Neznatno povpraševanje in malo ponudb. Povpraševalo se je po suhih tramih, hrastovih plohih, frizih in lanenem semenu brez ponudb. Laneno seme se je iskalo po 370—380 fco Ljubljana. Ponudbe bo bile v raznem žitu, otrobih, fižolu, krompirju in senu brez povpraševanja.
ZAGREB. Bančne vrednote ob slabem zanimanju nespremenjene. Od Industrijskih vrednot so zabeležili danes večje zanimanje Gutmann, Trbovlje in Šečerana, ki so dalje poskočili. Prav tako je čvrsta Slavonija. Za Vojno škodo je bilo malo zanimanja; minimalen promet; tečaj nespremenjen. — Devizno tržišče v Zagrebu brez večjih sprememb. Mednarodno tržišče prav tako ne beleži znatnejših sprememb v posameznih devizah. Pariz in Italija sta v Curihu zopet malo krepkejša. V Zagrebu je bil danes nekoliko večji promet v devizi na Italijo. Slkun-ni devizni promet 8 milijonov Din. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2275 do 2285, Dunaj izplačilo 799.25—803.25, ček 799.15—803.15, Berlin izplačilo 1350.7 do 1354.7, Italija izplačilo 18451—186.01, London izplačilo 275.23—276.43, ček 27523 do 276.43, New York ček 56.465—56.765, Paril 162.5—164.5. Praga ček 167.53—16853, Švica izplačilo 1094.8—1098.8, ček isto; valute: dolar 55.9—56.2; efekti: bančni: Eskomptna 100—1005, Litorale 0—8, Poljo 14—16.5, Sveopča 101—102, ffipo 56—57, Jugo 92—93, Ljubljanska kreditna 165—170, Praštediona 865—870, Slavenska 50—52; industrijski: Dubrovačka 305, Šečerana Osijek 370—385, Isis 51—54, Gutmann 250—270, Trbovlje 375—385, Vevče 108, Eksploatacija 10—12; državni: investicijsko 75—75.5, Vojna škoda promptna 297—298, za avgust 297 do 2975. za september 300—301, kasa 297 do 297.5.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 8005 do 800.75, Berlin 1350.5—1351.5, Bukarešta 26.5 do 28.5. Italija 185.25—185.75, London 275.6 do 275.65, New Vork 56.59—56.6, Pariz 163 do 163.5, Praga 167.9—167.95, Švica 1095.75 do 1096.25.
CURIH. Beograd 9.125, Berlin 123.425, New York 518, London 25.1525, Pariz 14.80, Milan 16.975, Praga 15.35, Budimpešta 0.00724, Bukarešta 2.5125. Sofija 3.7375, Dunaj 73.15.
TRST. Devize: Beograd 53.70—54.10, Dunaj 428—433, Praga 8950—90.25, Pariz 86.75—87.50, London 147.75—148.25, New York 30.25-30.50, Curih 582—586, Budimpešta 0.0425 -0.0435. Bukarešta 13.75—1450; valute: dinarji 5325—54. dolarji 30.10 do 30.40.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.455 do 12.495, Berlin 168.29—168.79, Budimpešta 98.96—99.26. Bukarešta 3.40—3.42, London 34.315—34.415, Milan 23.17—23.27, New Torfc 706.45—708.95, Pariz 20.22—20.32, Praga 20.955—21.005. Sofija 5.105—5.145, Varšava 78.55—79.05, Curih 136.37—13657; valute: dinarji 12.52—1258, dolarji 704—706.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.46, v Berlinu 7.39, v Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (24. t. m. po borzi) 1.76 in tri četrtinke.
najbolje, naj trpcžnejfe, Zfltonajcciujse.
Zgodovina kopali
Michelet, ki se rad krepko izraža, je izjavil, da se je ves zapadni svet v srednjem veku praskal, in sicer zastran umazanosti. Ce je starina zelo čislala kopeli, jim pa je bilo krščanstvo prej sovražno. Še v 17. in 18. stoletju je bilo kopanje kaj malo v navadi, kakor poročajo Negier, Calmettes in Marecha-lar v krasni izdaji «Les Bains a travers les Ages».
Grška in rimska kopališča so se do danes ohranila v obeh deželah kakor tudi po Galiji in drugod. Popolnoma opustila se niso nikdar, ali njih obča uporaba je še prilično mlada, še med sodobniki naletiš na starčke, ki se niso nikoli kopali. Dolgo se je štelo kopanje za lek, in sicer nevaren. V 17. veku je Renaudot pisal, da je — razen v zdravniške svrhe in v nujni potrebi — kopel ne samo odveč, ampak tudi zelo kvarna. V zadnjem stoletju se je vse to predru-gačilo. Za zdravje kopanje ni neobhodno potrebno, pač pa je prijetno, priča o spoštovanju do samega sebe in nudi prav koristno fizično silo.
V	srednjem veku je sv. Radegunda pripravljala kopeli za siromake vsak četrtek in vsako soboto. Pariz je imel v 13. stoletju 26 javnih kopalnic in potil-nic. Pozneje pa se je njih število skrčilo, ker so zdravniki zagotavljali, da širijo kugo, bogoslovci pa. da pospešujejo razuzdanost. Duhovniki so tega zastarelega naziranja še dandanašnji: pred nekaj dnevi sem videl na Bledu enega, ki se je zgražal nad Grajsko kopeljo, pozorno motreč tesne kopalne obleke. Kaj bi pač rekel na Ruskem, kjer se moški in ženske povsem goli skupaj kopljejo? Pri nas je sorazmerno še premalo javnih kopališč, dasi je n. pr. Ljubljana dobila v zadnjih letih dve taki napravi.
Komedija z madžarskimi faSzifikatorii
V	pondeljek je bila v Budimpešti zaključena vzklicna obravnava proti ponarejevalcem francoskih frankov. Razprava je bila silno zanimiva, ker nudi natančno sliko madžarske mentalitete, zlasti, kar se tiče madžarskih ireden-tističnih operacij.
Pri zasliševanju ni prišlo na dan nič posebnega, ker so se vsi obtoženci zagovarjali po natančnem načrtu. Nekateri so se pri tem obnašali zelo predrzno in izzivajoče. Državni pravdnik je ugotovil tehtno dejstvo, da so falzifikatorji ponaredili 25 do 26 tisoč francoskih tisočakov. Že to dejstvo samo na sebi zadostuje za kriterij zločina. Na drugi strani pa se ne more tajiti, da niso delali ponarejevalci samo iz egoističnih namenov. A stvar je taka, da sta zločin in domoljubje dva dosledno različna pojma.
Tudi Nadossy se je oglasil na koncu razprave in je dejal: «Izjavljam, da se čutim krivega, vendar ne v smislu zločina, kakor mi ga je naprtila obtožnica. Odločno ugotavljam, da nisem ponarejevalec denarja, niti falzifikator dokumentov. Proti takim obdolžitvam odločno protestiram, če sem kriv, naj najde sodišče sredstva, da me obsodi po pravici. Potem bom tudi prenašal svoje jetništvo z največjim mirom. Ce pa sodišče ne more dokazati moje krivde, naj me oprosti in pošlje domov.»
Sodišče je nato potrdilo za večino obtožencev prvotne obsodbe. Nekaterim se je kazen znižala, princu Win-dischgratzu in Nadossyju pa je bila prošnja za odpust iz ječe odbita.
Naj bo za nameček še konstatirano, da se je Nadossy zredil v zaporu za 6 kg. Tako mu diši ričet madžarskih
političnih kaznjencev . . .
«
V	zvezi s falzifikatorsko afero se poraja tudi zanimivo vprašanje, kdo postane novi madžarski vojaški škof. Za-dravec je težko kompromitiran, ker je dokazano, da je falzifikatorje zaprise-gal ter se aktivno udejstvoval pri sortiranju ponarejenih tisočakov. Sodišče je škofa Zadravca sicer oprostilo, hoteč v tem preprečiti kompromitacijo madžarske armade in cerkve. Toda kot vod-
ja vojaške škofije je Zadravec vseeno posta! nemogoč in ga je treba odstraniti. Odpust sicer oficijelno še ni pro-veden, toda kakor javljajo poročila iz Budimpešte, vodi agende vojaškega škofa že par mesecev Zadravčev namestnik, frančiškanski pater Pij Szabo, dočim Zadravec ne sme več prestopiti praga škofijskih uradov. Pij Szabo bo imenovan za novega madžarskega vojaškega škofa, čim dospe pritrdilo kom-petentnih cerkvenih oblasti in priorja frančiškanskega reda. A Zadravec — ali bo držal besedo, da pojde za misijonarja med afriške zamorčke?
Tako oživljajo prebivalci Helsingora spomin na stare čase in se navdušujejo
za tradicije svoje domovine.
Petstoletnica Helsingora
Dansko mestece Helsingor, znano predvsem iz Shakespearejevega «Ham-leta», slavi letos svojo petstoletnico. Sicer pa je Helsingor star že sedemsto let. 200 let, preden je postal mesto, je bil neznatna ribiška naselbina in šele pred 500 leti je dobil značaj trdnjavske-ga pristanišča. Kralj Erik mu je dal vse privilegije.
Še v XVI. stol. so čuvali Helsingor in njegovo okolico topovi. Posebno trdnjavi Kronborg in Fort Hamlet sta bili močni: ladje, ki so vozile skozi Sund, so morale poslušati voljo tedanjega danskega kralja in plačevati tribut. V nasprotnem slučaju jih ie zadela materi-jelna kazen.
Neko sporočilo pravi, da je Shakespeare spoznal Helsingor na krovu ladje, ki je vozila skozi te kraje. Izstopil je v Helsingoru, kjer je slišal iz človeških ust zapleteno zgodbo, kateri je dal pozneje obliko svojega «Hamleta». Sploh pa je Helsingor kakor ustvarjen za mračne in fantastične motive. Grad Kronborg, kjer se je prikazal Hamletu očetov duh, je naravnost obdan od pravljičnih kombinacij. Še danes kažejo domačini tujcu kasemate, v katerih je ležal Ogier, ki pa je takoj, ko je slišal o nevarnosti, ki preti domovini, skočil pokonci, raztrgal verige in hitel svojim na pomoč. Tudi stoji še danes osme-rokotna soba, v kateri je umrla kraljica Karolina Matilda radi svojega ljubezenskega razmerja do ministra Struensea. V tem starem gradu se sedaj vrše samo svečanosti. Uprizarjajo se Shakespearova dela, držana strogo v stilu starih bakrorezov. Obhodi in veselice se vrše v danskih narodnih nošah. Vitezi nastopajo v popolni'bojni opremi, dvorjani in dame z dvora pa nosijo obleke preteklih stoletij. Družabno življenje je zelo pestro, na takih prireditvah vidi človek tudi menihe in lancknehte ter helsin-gorskega župana. Mož je sicer socija-list, toda v svečanih prilikah se obleče, kakor veleva šega, v obleko bogatega meščana iz XVI. stoletja V Kron-borgu se vrše turnirji, pri katerih izklicujejo heroldi boje in zmagovalce.
Filmski igralec Rodoifo Vaientino,
ki je, kakor smo že včeraj poročali, v pon» deljek umrl na posledicah operacije na slepiču.
Viljem na nemški meji
Svetovni listi sedaj preklicujejo vesti, da je Viljem zbolel za težko influenco. Bivši kajzer se je le neznatno prehladil in si je pregnal nahod s prav enostavnimi sredstvi. Ker pa ga je baš tiste dni obiskal nizozemski zunanji minister, so se raznesli glasovi, da Viljem ne more nikamor iz Doorna in da se bo moral radi svoje bolezni preseliti drugam.
Berlinski časopisi poročajo še o drugi novosti. Dopisnik lista «Berliner Zei-tung am Mittag», ki se je peljal v Doorn, da se osebno prepriča, kaj je zViljemom, je javil svojemu šefu, da je v Doornu vse pri starem. Viljem je zdrav in se sprehaja, svoja priljubljena dela pa opravlja kar naprej. Včasi ga zamika kakšen kraj in tedaj se pelje na izlet v avtomobilu. Nedavno ga je preganjala radovednost, kako je na nemški meji. Šofer je zapeljal tik do pograničnih straž in Viljem je izstopil. Ce bi bil hotel, bi lahko prestopil mejo, toda se je raje premislil ter hodil nekaj časa sem in tja. Obmejno prebivalstvo, ki je izvedelo, kakšnega možaka ima v svoji bližini, se je brž zbralo, da vidi nekdanjega vladarja. Na nemški meji je prišlo skupaj kakih 20 do 30 ljudi, ki so Vilje-

Samo ie danes se predvaja originalna salonska družabna igra
Pot k mladosti
s pomočjo operacije dr. Voro-nova Eleonor Boardman Adolf Menjon.
Napeto! Zabavno1 Velezanimivo!
JUTRI v ČETRTEK:
Contance Talmadge in Ronald Co man v pikantni veseloigri , Njena romantična noč"
Predstave ob: 4., pol 6., pol 8 in 9.
Opozarjamo Vas. na našo novo mo derno ventilacijo!
ELITNI KINO ^SATiCA, najudobnejš' kino v L.ubljani. — Teletoa 124.
mu priredili ovacije. Viljem je bil zelo zadovoljen s tem počaščenjem in je obljubil, da si bo še kdaj ogledal nemško ravan z Mont Fernanda. Nato se je vse-del v avtomobil in se odpeljal nazaj v Doorn.
X Hladnokrvnež. Dramatik O. E. Ha rt« leben je bil vzor hladnokrvnosti. Ko so
prvič uprizorili eno njegovih iger, je sedel v krčmi. Nenadoma priteče nekdo izmed igralcev in vzklikne: «Za Boga, zakaj pa vas ni v gledališče?® — «Kako pa je kaj?» — «Sijajen uspeh! — »Dobro! Natakar, še eno steklenico!®
X Čudno. Perutninar: <cTile piščančki so se izlegli v umetni valilnici!® Gospodič» na iz mesta: «Ali res? Saj so videti kar pravi piščanci!®
Mussolini v klasični pozi rimskega imperatorja pri kiparju Dungu.
Po slovanskem svetu
— M inister dr. Beneš o položaju Češkoslovaške. Na zboru legijonarske župe v Tren-čanskih Teplicah na Slovaškem je govoril tudi minister zunanjih del dr Edvard Beneš. Svoj govor je zaključil z velevažno enuncijacijo. Rekel je: cMnogo lažje je iz-vojevati neodvisnost, kakor si jo ohraniti. Še vedno je cela vrsta nerešenih vprašanj, težkoč in nevarnosti. Boj za ohranitev neodvisnosti bo v bodočnosti zelo težak. Ne zrem na to pesimistično, pravim pa: Naša država mora imeti boljšo vojsko in boljšo diplomacijo, kakor jo je imela monarhija. Interesi države morajo biti nad interesi po-samnih oseb in strank. Vsak današnji krik z leve ali desne je samo malenkost proti temu, kar smo preživeli med vojno. UvažuJ-te, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi se bila revolucija ponesrečila, in kakšen bi bil položaj na Slovaškem. V osmih letih, odkar obstoja republika, smo postali splošno znan narod in naša država igra v evropski politiki ulogo, ki ji je bila namenjena v smislu Masarykovih predstavk. Če premotrite krik in vik v zadnjem času — ki ne more ničesar pomeniti vzpričo veličine dogodkov, saj je to brezmočno kričanje in nesposobno go-bezdanje, — morate uvideti, kaj se je dogodilo, zato tudi lahko z mirom in upom zrete na bodočnost. Ni malo ne dvomim, da bo se nam posrečilo ohraniti našo državo ln da bo narod izpolnil zgodovinsko ulogo, čim usmerimo življenje v smislu idej, s katerimi smo si izvojevali zmago.> — Beneševega izvajanja so vzbudila splošno pozornost ra bi zaslužila, da bi jih uvaževali tudi naši državniki in politiki.
_ <Masaryk je program !> Tako je vzklik
nil na svojem shodu v Plzni predsednik češkoslovaškega senata Vaclav Klofač in izvajal: cBližajo se volitve prezidenta republike. Združujejo se vsi, ki sovražijo napredek. Dasi še ni prišel mesec volitev, vendar so nekateri že jeli potuhnjeno delovati in agitirati. Stranka češkoslov. socijalistov stoji zvesto in v vseh slučajih za Masary-kom. Stala je za niim takrat, ko je deloval v inozemstvu v naših legijah in seveda tuli takrat, ko se je z legij?mi zmagoslavno vrnil v domovino. Kakor stojimo za Masarykom, tako stojimo za Benešem, zakaj Masaryk ln Beneš sta ena ideja. Za nas je Masaryk ln Beneš program, program in program . . . Smo najbolj narodni pokret v celem narodu, smo duša in vest naroda. Mi smo narodni in smo bili taki vsikdar. Dokazali smo to v najtežjih dobah in če bi se ti težki časi znova povrnili, bi bili naši somišljeniki zopet v prvih vrstah. Mi smo stranka usmr-čenih Kotkov, legijonarjev, ki so žrtvovali vse za svoj narod. V našem ljudstvu je 6ila, ki se je javljala v legijah 1. 1918. in 1919.> — Ta govor voditelja stranke češkoslovaških socijalistov pomenia, da bo ta stranka ob volitvah prezidenta 1. 1927. kot en mož šla v boj za dr. Masaryka.
_ Jugoslovensko - češki list v Južni
Ameriki. V Južni Ameriki so, kakor je znano, močne jugoslovenske in češke naselbine. Doslej med temi kolonijami ni bilo ožjih stikov, sedaj je tudi v tem oziru nastal pomenljiv preokret. Zastopniki Juaoslovenov in Češkoslovakov so se jeli sestajati ln so imeli že več konferenc, na katerih so razpravljali, kako bi se dalo poglobiti medse-
bojne stike- Prvi plod teh konferenc in dogovorov je, da je jel izhajati skupni Hst »Gospodarstvo, ki bo priobčeval članke a spise v srbohrvatskem, češkem in španskem jeziku. List se v kratkem izpopolni, ko dobi uaše in češke črke, sedaj se namreč tiska s španskimi črkami.
—	Bolgarska .v znamenju kongresov. V nobeni državi menda ni toliko kongresov, kakor na Bolgarskem. Zlasti sedaj v avgustu se vrsti kongres za kongresom. 15. t m. 90 imeli v Sofiji kongres operni in dramski umetniki, ki so združeni v močno organizacijo, ki ji predseduje Sarafov. Isti dan so imeli v Vami kongres bolgarski esperanti-sti. Kongresa se je udeležilo 300 delegatov.
V	Plevnu so se preteklo nedeljo sestali na kongres tudi skauti iz plevenskega, trnovskega, videnskega in vračanskega okrožja. Skautov je bilo 2000, za goste pa so Imeli Madžare iz Pešte. — Dne 18. in 19. je imel v Plovdivu svojo triletno skupščino tSajuz na provincijalnitje žurnalisti> (Zveza provinci jalnih žurnalistov). Dne 28., 29. in 30. t. m. ima v Kazanliku svojo skupščino Zveza bolgarskih vegeterijancev, v Sozopolu pa organizacija bolgarskih ribičev.
—	četrtstoletnica organizacije bolgarskih profesorjev. Zveza bolgarskih gimnazijskih profesorjev slavi 28. t. m. četrtstoletnico svojega obstanka. Jubilejno skupščino priredi tega dne ob 10. v salonu cSlavjanske besede».
_ Zlet bolgarskih «Junakov» bo 28., 29., 30. in 31. t. m. v Slivnu. Na tem zletu bodo tudi razpravljali o vprašanju, da li se naj cjunaška> organizacija spremeni v sokolsko.
V	bolgarski javnosti je velik odpor proti tej reformi, kakor smo že poročali, zato Je tnalo nade, da bi cJunakb sprejeli sokolsko Ideologijo in sokolski telovadni sistem.
—	Sodba o govjetskem režimu. V berlinskem ruskem dnevniku <Rul> priobčuje bivši ruski komunist J. Badjan, ki Je pred kratkim utekel iz Rusije, članek, v katerem pravi med drugim: «0 vsem, kar sem od začetka preteklega leta doživel, sem prišel do prepričanja, da je režim v Rusiji poguben za vse človeštvo. Zgodovina še nfc pozna takih mahinacij, kakršnih se poslužujejo boljševiški voditelji v Rusiji. Nikdar se še ni človeštvo tako varalo, kakor varajo sedaj ruske delavce in kmete. Borba, ki se doigrava sedaj za vlado v Moskvi, je zadnja kaplja v prenaDolnjeni čaši. Grozno je, ako pomislimo, koliko krvi je bilo zaman prelite in koliko je še bo v bodočnosti . . .» Tako Badjan, ki potrjuje samo to, kar eo ugotovili vsi, ki imajo vpogled v rusRe razmere. Najnovejši dogodki kažejo, da se T>olj-ševištvo nahaja v težki krizi. In če ne preboli te krize? Ves svet bi si oddahnil!
—	Bivši državni poslanec Josip Bukraj umrl. Iz Piska poročajo, da je tamkaj umrl višji sodni svetnik Josip Bukvaj, bivši poslanec češke agrarne stranke v dunajskem parlamentu. Poslanec je bil od 1. 1907. in je igral ugledno ulogo med slovanskimi parlamentarci na Dunaju. Bukvaj je zastopal agrarno stranko med vojno tudi v Naroi-nem odboru in se udeležil vseh priprav za revolucijo. Bil je navdušen Čeh, prepričan Slovan in dober prijatelj Jugoslovenov. Slava njegovemu spominu!
Fran Albrecht:
Malo važni zapiski*
Blazna naglica je karakteristik on tega mesta. Strašno se mudi živeti tem 'judem. Vse bega, se prehiteva, drvi za zaslužkom, za kruhom, za bogastvom, za slavo, za naslado in užitkom. Sedeš v kavarno ali restavracijo, natakar te postreže v hipu, z malomarno odur-nostjo, mimogrede; kar ti prinese, jev naglici napol skuhano, posoda napol umita in oznažena. Sedeš v teater: besede ti frče z odra bliskoma, v omotični naglici, da jih jedva dohaja uho. Naglica pod zemljo in na nji. v trgovini in v kupčiji — povsod. Ko stopiš pr\ič na to razpaljeno, vulkansko zemljo, ti bruhne v dušo val omotijte hitrosti, razvihari ti provincialne živce ta stopnjevani, besni, razžarjeni ritem, da skloniš glavo in se mu izročiš pokorno in vdano. Padel si v vrtinec; zdaj te nosi okoli v zmerom hitrejših kolobarjih, vedno hitreiših.
Tako se nam naš dnevni red določi sam po sebi: ob dveh zjutraj v posteljo, ob osmih dopoldne iz nje. Naš edini posel pa je: gledanje.
Dnevi so posvečeni predvsem muzejem in galerijam. To je nekaj obligat-
nega za vsakega potnika, ki pride v tuje mesto, nekaka dolžnost in nima zato zame tiste privlačnosti in mikavnosti, nego brezskrbno in brez čuta nujnosti pohajati po mestu, motrti življenje, udajati se mu, sodoživljati. soustvarjati. Name učinkujejo vedno komično tiste številne skupine Angležev, ki jih vidiš tod na vsak korak, sedeče, natrpane kakor sardine v ogromnem avtobusu in verno poslušajoč svojega cicerona, ki docira z dolgočasnim, naučenim glasom: To palačo, gospoda, je sezidal Karel Veliki, za časa Ludvika IX. je pogorela skoro do tal, Ludvik XIII. pa jo je zopet sezidal... In Angleži in Angležinje — pridni učenčki — poslušajo odprtih ust, nekateri vneto pisarijo, drugim pa se pozna, da sproti memorirajo. In to gre ves dan od ranega jutra do poznega večera in temu se pravi: Pariz v osmih dneh. Kakšna glupost!
Zakaj človeku, ki ima nekaj fantazije, govori svojo zgodovino vsaka hiša, vsak kamen. Človek sam ji piše njeno zgodovino, jo obda z bleskom in sijajem preteklosti in jo prepoji z lastnim vročim in resničnim življenjem. Samo tako potem zares oživi pred njim, postane neločljiv del njega samega ^ nikdar pa ne, če mu njeno zgo-
dovino diktira suhoparni papagajski glas kakega cicerona. Ti ciceroni so skoro vsi na las podobni onemu profesorju zgodovine, ki je ljubezen do svoje vede vtepal v butice svojih učencev s tem, da se je sam od besede do besede nagulil par poglavij iz Zehe-tove Zgodovine in potem svojim pod-ložnikom tiransko diktiral to svojo papagajsko modrost.
Tak papagaj je tudi vodnik v Pan-theonu. »Tukaj počiva kardinal X., ki si je pridobil za domovino nevenljivjh zaslug. Rojen je bil leta 1820. in umrl leta 1890«, govori s pridušenim, votlim in ubitim glasom, z glasom, ki sam sebi ne veruje. Ne, za tega vodnika kardinal X. ni živel nikoli; a kaj, to se njega ne tiče. No, jaz se poklonim pogumnemu duhu Emile Zola, velikemu pisatelju in umetniku, ki je kljub vsemu našel mesto med temi državno priznanimi. veličinami: no jaz se poklonim poleg Zole ležečemu, nič mani neu-ustrašenemu duhu Jeana Jauresa, strastnemu in iskrenemu miroljubu, meni osebno najbolj simpatičnih političnih ljudi pred vojno; poklonim bujnemu in aktivnemu duhu Vfktorja Hugoja, avtorju pretresljive epopeje »Bedni«.
Veliki podzemeljski prostor, slabo razsvetljen, je s svojimi oboki zelo po-
doben katakombi. S sten diha plesen in vlaga. Krste so shranjene v posebnih kapelicah, nekatere aristokratsko osamljene, druge v prijetni druščini po dve in dve. Na krstah prepereli venci, zbledele trikolore. V katakombi je še nekaj prostora za bodoče veličine, sankcionirane od republike.
Nad grobnico je prostorna, svetla in zračna kapela, ki priklene gledalca posebno s svoiimi stenskimi freskami. Te freske so različne provenience in zato seve različne kakovosti, snov vseh pa je vzeta iz starofrancoske zgodovine. Zame najzanimivejše so freske mojstra Puvisa de Chavannesa. Zunanjost Pantheonova učinkuje mogočno s svojimi starohelenskimi stebri in monu-mentalnim tempelskim slogom. Kadarkoli me nanese pot tod mimo, , mi je pogled nanj nekaj potešljivega, plemenito mirnega, kakor vsa ta resna, dostojanstvena, ubrana poslopja okrog Sorbone.
V kavarni Rotondi se zvečer seznanim z ruskim pisateljem Iljo Ehren-burgom. Predstavi me Poljanski, ki je iznajdljiv možak. Ehrenburg me zanima, ker je on danes morda najmar-kantnejši zastopnik sodobne ruske »boljševiške« proze. Strasten delavec
more biti, kajti vzlic temu, da je relativno še mlad, je napisal že celo skladnico knjig. Obvestim ga, da sem priobčil v lanskem letniku »Ljubljanskega Zvona« v prevodu Preobražen-skega njegovo krepko novelo >-Mercur ; de Russie d. d.«, kar ga očividno zani-; ma. Prosi me, naj mu pošljem dotično ! številko lista ter me izprašuie o Jugo-! slaviji, o Slovencih.
Da ne bi zamenjal Slovencev s ; Slovaki, mu najprej podam kralek geografski načrt. Nato mu pripovedujem o kulturnem stanju Slovencev: politike se ne dotaknem niti z besedico.
On posluša z zanimanjem in. upira vame svoje rjave, otožne oči. Njegov široki koščeni obraz je bled; v kotu obritih ust mu visi kratka angleška pipica. Ostre poteze njegovega lica ne morejo zanikati svojega židovskega izvora.
Ko ga prašujem o sedanjem ruskesti slovstvu, me opozori na svoj članek, ki je prav te dni izšei v Les nouvel-les litteaires. Nato mi pripoveduje o sebi: on živi že petnajst let v Parizu; vsako leto se za en ali dva meseca i odpelje v Rusijo, v Moskvo. Prav te l dni ie spet namenjen tja.
(Nadaljevanje sledi)
Dijaško življenje
Kongres CIE v Pragi
Dne 18. t. m. Je bil otvorjen osmi kongres Mednarodne študentske konfederacije (Cnf£d6ration Internationale des Etudiants) v Pragi Organizacija nacijonalnih zvez vi-iokošolce» si je izbrala tekom svojega ob-»toja (ustanovljena je bila tik po prevratu po Študentih Velike antante in aliiranlh držav) letos že drugič zlato slovansko Prago za mesto svojega letnega zbora. Sestalo se je preko 230 delegatov iz več nego 36 držav.
Delegacija jugoslovenskega študentstva je sestavljena iz šestih članov: trije Beograjčani, dva Zagrebčana in en Ljubljančan. Beograjsko univerzo zastopa v inozemstvu fe od nekdaj pravnik gosp. Zivančevič, bolj radi dobrih zvez pri odločilnih mestih v prestolici kot pa po pooblaščenju visokošolcev. Ostale delegate Beograda imenute običajno rektor (kako je bilo v našem sedanjem slučaju, še ne vemo), ker se pač študenti navadno ne zedinijo sami. iz katerih društev naj bi bili delegati. Do skupnega stalnega predstavništva vseh slušateljev pa 6e študenti prestolice še niso povzr>eTi. Malo bolie je v Zasrrebu. Tu obstop Podporno društvo, v kojem je včlanjen «!rer samo del (daleč pod polovico!) visokošol-.^v, kier pa neorganizirani molče oriznavain stalno zastop?*vo celokupnega visokošolskega dijaštva v imenovanem Podpornem društvu. Predsednik za-gTebškegti Podpornega društva je sedaj agll-ni n red sednik SDS akademskega kluba <Ju-gosIavi<'a» pravnik s. Bruiič. Na najboljšem 90 vsekakor slušatelji ljubljanske univerze, ki imajo od pretekle jeseni svoje stalno najvišje predstavništvo v demokratsko izvoljenem r Svetu slušateljev ljubljanske univer-
Na praškem kongresu zastopa že tretjič nd lanske jeseni ljubljanske študente na mednarodnem dijaškem forumu SSLU. Prvi «-. je udeležil v imenu naših akademikov podpredsednik SSLU pravnik gosp. Ciril Goloub v družbi dveh odbornikov _ Akad. kluba za Društvo narodov meseca aprila t. i. kongresa balkanskih akademskih klubov za Društvo narodov v Beogradu. Drugi delegat SSLU je bil njegov tajnik II. pravnik gosp. Vekoslav Iskra na kongresu ^Mednarodne študentske pomoči» julija in avgusta t. 1. v Sremskih Karlovcih. Danes pa zastopa ljubljanske študente na praškem kongresu CTE lajDik 1. SSLU «1. gosp. Mirko Schenk. Prvič se je pripetilo to pot, da financira kakor ostale delegate Jugoslavije tudi ljubljanskega ministrstvo zunanjih poslov, v katerem sicer SSLU ni nič kaj dobro zapisan in ki je že resno nameravalo preko notranjega ministrstva razrrastiti to občo koristno institucijo ljubljanskih visokošolcev.
Da preidem na praški kongres, v kolikor že poročajo o njem praški listi. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel češkoslovaški minister prosvete dr. Krčma?, ki je v sredo 18. t. m. pri otvoritvi v svečani dvorani mestne posvetovalnice osebno v imenu vlade ČSR pozdravil zborovalce. Za mesto Prago je izrekel dobrodošlico primator dr. Baxa, za univerzo pa rektor Karlove univerze dr. Križenecky. Sledili so otvoritveni govori članov srezidija CIE. Odličnim zastopnikom oblastem se je za zborovalce zahvalil letošnji (1925./26.)'predsednik CIE Poljak gosp. Jan Balinski - Jundzill, ki je izražal svoje veselje, da nastopa zopet v Pragi, kjer se je že pred petimi leti mudil kot član poljske delegacije na kongresu CIE. V teku teh petih let so se izvršila velika dela na izpopolnitvi te velikopotezne študentske organizacije Njena glavna naloga je skupno delo, ki se pričenja s prijateljskimi zvezami študentov različnih držav. Vsaka država ima lastne študentske nacijonalne organizacije, ki pošiljajo delegate v CIE. Poslednja (CIE) ima to dobro stran, da utrjuje čut odgovornosti, kajti delegati morajo izražati prepričane tovarišev, ki iih zastopajo, študentsko sodelovanje ima drugačen značaj kakor o stal p mednarodne organizacije, ki imajo mnogo konkretnejši cilj. Mi. predstavniki najrazličnejših pokrajin, zastopamo različna mnenja. Kljub temu pa se naša mišljenja ne ločijo preveč drugo od drugega. Glavna zasluga kongresa pa je, da se izobliči skupni nazor, skupna formula, ld zadovoljuje vse dežele. Govornik nadaljuje o. težkočah, ki se pojavljajo in ki ovirajo mladino pri tem ajenrm cilju. Toda mladina je voljna in junaška do-
volj, da pride preko vseh ovir. Tu je treba predvsem spoštovanja pred mišlienjern drugih, ld edino more zbuditi veliko mednarodno prepričanje, vzajemno delo na tvorbi miru. tVeselim se tudi kot Poljak, da sem zopet v Pragi. Prihod mnogobrojne delegacije je dokaz, da se vedno bolj in vedno uspešneje dela na utrditvi orijateljskih zvez s češkoslovaško mladino. Prxea postaja vedno bolj mednarodno središče. Vseh osem kongresov se je vršilo v različnih mislih. Dejstvo, da se vrši letošnji kongres že drugič v Pragi, je dokaz, da se je vsem udeležencem Praga najboli dopadla.>
Kongres, ki bo trajal do t. m., ima po časopisnih vesteh odločati tudi o sprejemu grškega in ameriškega študentstva v CIE. Izčrpno se sicer 1 delu kongresa prvih dni ni nikjer poročalo. Vendar 'mami :z nadvse skopih in še to zafrldnvih jjoročil nemških novin ta vtis, da se še tudi letos ne bo sklepalo, oziroma da po event. ski znanju še vedno ni pričakovati spre;em« \emcev v CIE. Kar pa se tiče naše državp itnmo. da bo vodja delegaciie gosp. Živn"~ ;č objeli-tivneje in usr>e5nie nastopal, ke' "na poleg sebe letos tudi ' --ntska in sir- -'tega delegata.
Na prvi delovni seji konfederacije je v četrtek 19. t. m. prikazal zastopnik ameriškega študentstva gosp. Fos razvoj Študentski''' organizacij v Ameriki. O deli' CIE sta poročal* predsednik gosn Balinski in podpredsednik g. J. C. Macfld^m. Ntuni noročili soglašata v tem. da se kaž" vedno več:e zanimanje s struni velikih mednarodnih institucij do CIE. Nov član ;e nostala Južna Afrika. Nfčelo, ki se ie srreielo na s=vi ČTE v Stutorartu da so v diskusiji vsi jeziki enakovredni. da pa je oficije.ini in za razlago pravil merodajni jezik francoski, je kongres sprejel na znanje. Odklonjen pa je bil pred-log nemški^ študentov, nai se pravila v toliko spremene. d» sp dovoli zn jezik noga-lanj tudi nemščina. Formalno ie namreč ne mogoče, da bi nečlan CTE predlagal spremembo pravil. Vendar bo o tej zadevi še enkrat covora v prvi komisiji.
V	Detek so napravili udeleženci kongresa dvodnevni zlet v okolico Prage Obiskali so Jičin in Hradec Kržlovč. Povsod so iih pozdravili oredstavitelii oblastev in društev, ki so jim razkazali mnoge znamenitosti v mestu in naravne krasote okolice.
V	pondeljek 23. t. m. ie razpravljal izvršilni odbor nod nredseds+vom rosp. Balin-skega o pri i'vi študentske zveze Severne Amerike v CTE. Po izčronem poročilu o organizaciji severna m eriške zveze, je odbor sklenil, da-bo CTE čim tesneie sodelovala 7 zvezo, da se ona tako laže iznopolni.
V	torek dopoldne je bila na dnpvnem redu r>rve komisiie razprava o potovanjih in o razmerah gledp potnih listov v posameznih državah. Obširneje ie noročal v debati tajnik komisije za mednarodno intelektualno sodelovanje g. Ornescu. Za Čehe je po ročni g. Jan Mertl. Tzmed gostov na «o se udeleževali debate: zastonnik tajništva Društva narodov g. dr Sla vik. zastopnik med narodnega urada dela. dalie zastopnik visokošolske federacije za Društvo narodov g. ar. Preiss in pa za Pas Romana g. Orlikov ski.
Drugi komisiji je bila poverjena razprava o budžetu centralnega urada in o znanstvenih filmih.
Tretja komisija se je. pečala z organizacijo ameriških študentskih ekskurzij.
Člani pete komisije so si ogledali praške sociialne ustanove. Obiskali so »-Kolegij ^vehlnss »Kole^ii Hlavka*, nemški študen'-ski dom. Koloniio študentov na Letni, novo zgradbo Masar^rkovesra kolegija ter razstavo za študentsko preskrbo, ki je nameščena na pravni fakulteti nasproti parlamentu.
Šesta komisija je posetila Tyršev dom in praškega Sokola.
š— Junijske štipendije so končno tu. Izplačuje jih gosp. Rozman v kvesturi dnevno od 10. do 11. dopoldne. Štipendisti naj se javijo pri njem po možnosti že danes v četrtek ali vsaj še ta teden.
š— Visoknšolci in uradniška menza. Radi prevelikega števila članov uradniška menza v zadnjem času študentov ni snrejpmala na hrano. Pred dnevi pa je odboT imenovane menze ponovno sklenil pripustiti visokošol-ce med članstvo, oziroma goste menze.
Dopisi
DOMŽALE Godbeno društvo zida svoj dom, ki naj bo ponos Domžal. Tega se tr-žanl dobro zavedajo, zato so se rade volje j odzvali povabilu za dovoz vsega materi-jala. V nedeljo 23 avgusta so pripeljali prvo polovico opeke. Ob 8. zjutraj so se začeli zbirati okrašeni vozovi in med svi-ranjem godbe je odrinila kolona proti Mengšu Lep pogled se je nudil gledalcu aa Mengeškem polju. Kolona 56 okrašenih voz se je z sodbo na čelu pomikala proti opekarni Jenčlč. Opeka le bila naložena v 2 urah in to 30.000 komadov, v najhujši vročini. V tem se kaže velika požrtvovalnost vrlih Domžalčanov Gradbeni odbor se tem potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k dovozu opeke, posebno pa g. Jeačiču, ki !e daroval 3000 komadov opeke.
CERKNICA PRI RAKEKU. Preteklo nedeljo je priredil »Sokol« svoj javen telovadni nastop, združen z veliko vrtno vb-selico. Nebo Je bilo Jasno ln že v prvih", popoldanskih urah so prihajali Sokoli in naši prijatelji iz bližnjih in daljnjih kTajev. Posebno v veličastnem številu Je bil zastopan vrii borovniški Sokol Točno ob 3. se Je razvil mogočen sprevod Sokolov skozi cerkniški trg Pnvo-ki na čelu Je koraka la marljiva domača zodba »Gasilnega društva« pod vodstvom kapelnfka Andreja Zu-Haaa. Po slovesnem obhodu, pri katerem so domačini na mnogih krajih navdušeno pozdravljali sokolske čete ta jih obmetavali s cvetjem. Je kremi sprevod na telo-vadišče. Nekaj po 4. uri se Je pričela tb-lovadba, pri kateri so v posebno obilnem številu nastopile članice ta deca. Lega t6 Iovadišča ie bila precej neprfkladna, vsled česar izvedba prostih vaj nI bila taka. kakor bi lahko bila sicer. Tem izvrstneiše Je pa služil prostor kot vesellčni prostor. —-Najpreciznejše je izvajala vaje ženska deca. Proste vale Sanic so bile mnozo boli-še pri generalk! kot pri nastopu. Člani la gojenci so se tudi dobro odrezalL Orodna
telovadba na droju ln bradlji je kazala mnogo življenja ta prožnosti; bilo je doka] lepih izvedb Za vse tečke so želi telovadci kot telovadkinje burno priznanje, zlast! pa je bila aplavdirana ženska deca Po tb-lovadbi se je razvila prisrčna zabava Priznati pa Je treba, da se je za dobršen de. tega prazničnega razpoloženja zahvaliti neumorni domači godbi, ki se je v teku svu-iega kratkega življenja tako izurila, da me je v obilni meri izneiadila. Izvajanje posameznih plesnih komadov, osobito pa ne ravno lahkih telovadnih točk je bilo tako popolno in sigurno, da se nisem mogel dovolj načuditi Brar Drejček-kapelnik, le tako naprej in zadoščenja polno bo tvoje st-ce nad tako lepimi uspehi! Plesno razpoloženje je nenadoma pretrgal s svojim U. vrstnim Izvajanjem domači pevski krožek pod vodstvom br. dr. Kraševca Priznati moram, da je vlil pevovodja v srca pevcev vso ono lepoto in milino, ki jih izražajo koroške narodne pesmi. Zbor ima vse polno dobrih glasov v svoji sredi. Treba bo pač nadaljevati z intenzivnim delom, pridobiti si potrebnega teoretičnega znanja a glavna stvar: več volje s strani nekaterih pevcev čudno se mi pa zdi, da nimamo v Cerknici mešanega zbora! Saj je vse polno mladih deklet s svežimi in naravnost izvrstnimi glasovi. Tedaj- izpopolnitev zbora z ženskim materijalom bodi v bodočnosti prva naloga društva. To so vtisi, ki sem jih dobil! Društvu kličem: vztrajno po začrtani poti!	E Š.
GORJE PRI BLEDU. Gasilno društvo v Gorjah vabi na veselico, katero priredi v nedeljo, dne 29 avgusta, na travniku poleg Gasilnega doma, kjer bo preskrbljeno kat najbolje za zabavo in želodčno potrebo. Na sporedu je velika tombola, katere giavm dobitek le dobro ohranjena pokrita kočija, ki jo je podaril društvu z Valentin Pretnar, veleposestnik na Lazih; drugi dobitek sod pristnega vina, tretji lepa ovca, četrtt vreča moke in še mnogo drugih lepih dobitkov. Dalje streljanje divjega kozla zla-toroga za krasno darilo. Na veselfčnem pro-
storu bo ordinlral slavni amerikanskt zdrav nik dr. Triglavstoa, špedjalist za srčne bo lezni, na katerega naj se obrnejo posebno
mladi ljudje. Istotako bo na razpolago indijski čarovnik Šurigari, ki je v veliko pomoč starim in mladim z zagovarjanjem ite. Plesišče pod milim nebom. Pri veselici igra domača društvena godba in iz posebne prijaznosti sodeluje tamburašk' zbor »Planln-ka« iz Lesc.
POLZELA. V preteklem društvenem tu si je nabavilo naše sokolsko društvo več novega orodja. S tem se je tudi živijo nje v telovadnic! poživelo. Da pa se pokaže uspeh tega dela, priredi naš Sokol v nedeljo dne 29. t ra. javen telovadni nastop na lastnem letnem telovadišču pod kolodvorom. Pričetek ob 3- popoldne. Z ns>-stopom je zvezana tudi veselica na Istem prostoru. Ker so železniške zveze nadvse ugodne, se poleg domačinov vabijo tudi naš! prijatelji.
Svarilo!
Fotograf Jos. Turin, doslej zaposlen pri tiskarni «cA2BE» v Mariboru je samovolj« no zapustil službo. Odslej nima nikake pravice, da nastopa v imenu tiskarne ali sprejema kakoršnakoli naročili za naše podjetje. Za vse njegove eventuelne neko« rektnosti tiskarna ne odgovarja. 1185
Maribor, 24. VIII. 1926. 1185	Tiskarna «A2BE».
Izletniki, prizanašajte planinski flori!
Sokol
^Ljubljanski Sokol» neznanja, da prii« ne z redno telovadbo moške dece v pon» deljek dne 6. septembra; telovadilo se bo vsak pondeljek in petek od 5. do pol 7. po» poldne; redna telovadba ženske dece pa se prične v torek dne 7. septembra ter se bo telovadilo vsak torek in soboto od 5. do četrt na 7, popoldne. Vpisovanje tako mo« Ske, kakor ženske dece bo od pondeljks 30. t m nadalje v društveni odborovi sobi v »Narodnem domu« (pridičje levo) dnevno med uradnim urami do 7. zvečer. Zdravo! Prednjački zbor.	1184
Sokolsko društvo v Velikih Laščah. V
prav dobro stari vrsti iz Kočevja in Ribni« ce. Enake vežbe bi bilo želeti v vseh dru» štvih. Pred nastopom se je vršila po priho* • ■ - - - - -......kit •
du društev iz Sodražice, Kočevja in Ribni« ce po trgu povorka z dvema praporima in preko 60 članstva v krojih ter z godbo So« kola L na čelu, ki je svirala nato pri telo«
škega okrožja prav dobro. Želeti bi bilo, da b: društvo nastopilo v bodoče z večjim število svojih lastnih vrst in oddelkov, predvsem se je pa tudi pogrešal domač na» raščaj. Nastopilo je 16 moške in ženske domače dece s prostimi vajami iz 1. 1925, dočim je nastopilo 27 dece iz ostalih dru« štev s praškimi prostimi vajami. Prav do« bro je izvajal praške vaje ženski naraščaj (11) in moški naraščaj (18) z Ribnice, So« dražice in Kočevja. Prav lep bil tudi na« stop 8 naraščajnic iz Sodri, ce v zelenih oblekah s prostimi vajam; «Žabe». Pri orodni telovadbi je nastopila domača vr« sta na bradlji in ribniška vrsta na drogu. Takoj nato je pa nastopila vzorna vrsta Sokola L iz Ljubljane, ki je izvedla prav izborno ob velikem navdušenju občinstva po dve vaji na bradlji in drogu. Za tem je pa nastopilo 21 članov in 27 članic s pra« škimi vajami, ki so bile izvedene dobro, le kritje bi bilo lahko boljše. V popolno xa« dovoljnost vseh navzočih sta pa nastopili
vadbi. Po javnem nastopu se je vršila prav prijetna domača zabava. Le žal, da je mo« rala godba prekmalu oditi radi zgodnega odhoda vlaka. Z veseljem je beležiti dej« stvo, da se društva v ribniškem okrožju re« Io medseboino podpirajo, ter so vsled te« ga vse prireditve prav lepo uspele. Vse so imele lep moraien in upam tudi gmoten uspeh. Pri pr: id:tvi je zastopal župno sta« rešinstvo br. S'sne Flegar.
OBLEKE
lastnega izdelka Vam nudi	67
HHICENEJE
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3.
IS
znosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
Knjigoveznica K. T. D.
črtatalca n tvornica poiloraih knjig v Ljnbljani,
Kopitarjeva nlloa 6/11.
iumumuiiu£
■ ■
i ■
■ ■ ■
I
Otvoritveno naznanilo.
Podpisani naznanjam cenj občinstvu, da sem otvoril
iastno tapetniško n dekoratersko delavnico v Selenburgoii ul ci štev. 6.
Kot večlemi kvalificirani delavec in vodja v priznano odličnih takih dela^n cah morem vsakomur jamčiti, da bodo vsi i2de'k' tako v kvaliteti kakor v izvišitvi prvovrstni ter najnižji
v ce.iah.
Prevzemal bom vsa naročila kakor tudi popravila, ki jih bom izvrševal c< no in najso idneje.	6227
Za cenjena naročila se priporoča
SVAN OSREDKA R, tapetnik In dekorater,
Ljubljana, »eienburgova ul. 6.
3
Dobro in po
162
brezkonkurenčni ceni
nabavite si vsa moška oblačila, osobito za šoloobvezne
edino le v detajlni trgovini konfekciske tovarne
FRAN DCRCtiDA & Cie.
Gradišče, nasproti dramskega gledaliSča.
felelon 980
pisalni stroj je dosegei svetovni sloves nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi Zastopstvo: LUDVIG BARAGA, LJUBLJANA
Šelenburgova uL 6 01 27 a	Telefon S80
Prometni zavod za premog, d. d.
v LJUBLJANI
prodaja premos
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celili ragonib po originalnih cenah premogovnikov z« domačo oporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste In vsakega izvora ter prip* roča posebno prvovrstni češkoslovaški ta angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog ia brikete
Naslov: Prometni zavod za premog, t i v Ijljanl
Mlkloftlfteva eesta štev. IS/I.	70*
škuš ~
LJUBLJANA, Mestni trg IS
izdelovatelj dežnikov
Na drobno I	Na debelo'
Zaloga sprehajalnih palic Stan derciki sa nanovo oreobi»te:o.

'v f t
stek:enice	.
/.a <oiizeivirann saaia in povitnu. >/seh velikostih tei vse druge pr tikline in Zupančevo knjigo: K on 'ervlranje sadia n povtnir ima v zalog1 tvrdka
Lovro Petovar, Ivanjkovc
I51-a Ceniki s<- nošl-eio na zahtevo
Zahvala.
Najprtsrčneišo zahvalo izrekamo ■ sem. ki so ob piezgodnii smrti naše nepozabne soproge in matere, gospe
Franje Apih
zkazali tolažllno seču je, darovali cvetje in soremliali predrago na posle dnji poti Posebna hvala g. župniku Kukoviču in g. kaplanu Vrbniaku iz Dobrne, ki sta se potrudila k pogrebu v Celje.	62i3 j
Celie. dne 21 avgusta 1926.
Flor lian Apih. soprog.
Vilko n Milko, sinova.
družno hranilnico
res. pos. In sosp. zadruga z o. z.
Ljubljana Sv- Petra cesta 19 Ljubljana
daje posojila na	Poseben oddelek
vknjižbo ter proti "/	za prodajo srečk
zastavi vrednostnih Ij L	Državne razredne
oapiriev. Obrestuje	loterije ter prodajo
viose na knjižice brez	srečk ratne štete po čistih odpovedL na obroke
<u smemo državno investicijsko poaoliio ter ostale državne papirje.
Zahvala
Ker nam ni mogoče zahvaliti se vsakomur posamezno za mnogobrojne zraze izkazanega nam sožalja, poklo-njene vence in cvet e, ter mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti, našega nad vse ljubi enega s na
Josipa Morauca
stavbenega tehnika
se tem ootora prav prisrčno zahvaljujemo vsem skupaj, kateri so nam na katerikoli način lajšali našo težko bol.
Ljubljana, 24. avgusta 1926.
Žalujoče rodbine: Morauc, Tepiy, Schurarz, K&stl.
+
Zapustila nas je, previdena s tolažili sv. vere. na žalost vsem sorodnikom in znancem, naša iskreno ljubljena mama in stara mama, gospa
Po dolgem in mučnem trpljenj'u jo je poklical Vsemogočni k večnemu počitku.
Pogreb se bo vršil dne 26. t. m. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Črnomlju. Vsem v blag spomin!
V Črnomlju, dne 25. avgusta 1926.
Žalujoči ostali: MUllefjevi - Levstikovi in GostiSevL
Oevre Richter Frich:
22
Rdeča megla
Roman.
Še sreča, da je ostalo vreme milo in letno. Čeprav je bilo sredi meglene dobe, se je vendar zdelo, da nima megla nikake prave oblasti več. Ob jasnih solčnih dnevih je sedela na vrhu otoka in zrla na morje. Nikoli ni opazila ničesar, kar bi bilo podobno ladji. Nekega večera je začula iz dalje trobljenje sirene. Planila je iz koče, toda megla je stala nad vodo kakor zid. In tožni glas sirene je kmalu utihnil...
Nikoli ni mislila na to, da bi morala ostati dolgo na tem samotnem otoku. Zanašala se je, da ji usoda, ki je bila toli usmiljena z njo, tudi poslej ne odreče svoje pomoči.
Toda dnevi so minevali, a pomoči ni bilo od nikoder. Miss Evy je postajala vsak dan bolj nestrpna. Ali mar golob ni priletel da ljudi? Čeprav ni mogla označiti kraja, kjer je bila, je vendar vedela, da bo dala ameriška vlada na njeno sporočilo preiskati vsak košček novofundlanskih obal.
Najbolj čudno je bilo to, da ji je začelo ugajati na otoku. Telesno delo ji je prijalo. Sekati drva je bilo bolj prijetno in zdravo kakor igrati tenis in kuhati sok bolj zabavno nego plesati v »Cafe Riclie< s kakim krivonogim častilcem iz Južne Amerike.
Vsekako je bilo to prisiljeno bivanje v umazani, siromašni koči na samotnem otoku zdravilen in blagodejen lek zoper naveličanost, ki jo je upropaščala. Njene oči niso zre nič več tako trudno. Vsak dan iznova se je uverjala, kako koristno je za človeka, ako si mora pomagati sam s svojo lastno močjo in z delom svojih lastnih rok.
Nekega dne se je lotila celo pomivanja koče. Naporno klečanje na tleh in drgnjenje s staro krpo jo je utrudilo da nikoli tega. Toda
pogled po koči je bil drugi dan tako prijeten, da se je čutila obilno odškodovano za svoj trud.
Tako je minilo štirinajst dni njenega robinzonstva na novofundlanskih peščinah.
XXVII. Posledna cigareta.
Hladen veter je pihal z jugozapada. Valovi so se rušili na peščine kakor padajoči stolpi. Čedalje više in više so pljuskali po rahlem pologu obale.
Toda otoček se je dostojanstveno branil in je odbijal trdo s trdim. Že tisočletja se je boril z jezo morja. Valovi so mu likali boke in neusmiljeno dušili bedne bilke v razpokah njegovih skal. Toda besnenje vode ni moglo otoku do živega. Pena se je dvigala nadenj kakor glorija in posamezni najvišji valovi so se vzpenjali prav do njegovega vrha. Tam pa so vsi izgubljali svojo moč in le onemogli brizgi, ki so neprestano padali na streho kočice, so prišali o silah, ki so se zaman prizadevale, da bi jo razdejale.
Evy Westinghouse ni nikoli slutila, da bi moglo morje tako besneti. Vse okoli nje je vrelo in puhtelo. Ob burnih dneh ni mogla nikamor izpod strehe. Vihar je tulil okoli koče in grozil vsemu, kar se je upiralo, s smrtjo in uničenjem.
Trije dolgi tedni so bili minili, odkar jo je vrglo na gostoljubni otok. Njena skrb je postajala vsak dan večja in duševni odpor, ki ji je pomagal, da je vztrajala, je začenjal slabeti. Nič več ni mogla prenašati samote. Večkrat je po cele ure govorila sama s seboj o najbolj brezpomembnih stvareh.
V omari, ki je bila v kočije našla marsikaj koristnega, toda duševne hrane ni dobila prav nikake. O knjigah ali časopisih ni bilo niti sledu. Morala se je zadovoljiti s tem, da je glasno čitala navodila na konservnih škatlicah. Bog zna kako zabavno čtivo to ni bilo, a bilo je vedarle bolje ko nič.
Zelo se je razveselila, ko je našla v svoji ročni torbici razen zr-calca in čopka za pudranje polno zaklopnico cigaret. Bilo jih je natanko štiri in dvajset. Navadila se je, da je vsak dan popušila eno. Tako je obenem štela dni. Začela je prvi dan po tem, ko jo je vrglo na kopno. Kadar je ležala po kosilu na postelji in v previdnih, skopih dimih uživala svojo cigareto, je bil zanjo največji praznik. Edino to jo je še spominjalo sveta, ki ga je zapustila.
Toda prišel je dan, ko je vzela poslednjo cigareto iz zakiopnice. Skrbno je prebrskala torbico, da vidi, ali nima vendar še kje katere; toda vse iskanje je bilo zaman. Zdelo se ji je, da drži med prsti svoje poslednje orožje zoper brezup, ki je zavratno silil v njeno srce.
Ali se res ne vrne več v življenje, med druge ljudi? Ali bo res počivala na tem zapuščenem končku zemlje? Ali bo umrla, ne da bi mogla opraviti svoje poslanstvo?
Vrgla se je na trdo posteljo. Burja je žvižgala skozi vse razpoke. Evy je bila kakor brez čuvstev. Neprestano tuljenje vetra ji je že čisto potrlo duha. Obup ji je strmel naproti, kamorkoli se je ozrla ...
Glej, ta cigareta, ki je ležala na težki, surovi mizi kakor eleganten ženski črtveljček na kupu cap, je bila poslednja. Vzela jo je in jo prižgala s pobožnostjo, kakor da okuša poslednjo radost svojega življenja. Ta cigareta je bila prispodoba njenega položaja. Še nekaj minut užitka — in potlej sama siva žalost, nemara celo skorajšnja smrt...
Oh, kako ji je dišala! Bilo ji je, kakor da poteka v teh vijugah, ki so se vzpenjale pod črni strop, tudi njeno življenje. Nikoli se ni učila potrpljenja. Nikoli ni imela prilike, da bi se navadila prenašati, česar ni mogla izpremeniti.
Strahu ni poznala. Bila je hči Harryja VVestinghousa, ki ga je poznalo skoro pol sveta, da je mož drznega, brezobzirnega, nepremagljivega poguma. Toda samota, ki se ji je zdela izprva tako mikavna, jo je zdaj dolgočasila, Ubijala ji je dobro voljo in življensko moč.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I •—, Najmanjši znesek Din 19'—v
mm&ig
Dijakinjo ali gdč.
sprejmem v vso oskrbo na Gosposvetski cesti 12/1 — levi zvonec.	24464
Društvo «Sejmarjev za Slovenijo«
priredi v nedeljo, dne 5. septembra t. 1.
vrtno veselico
na lepem senčnatem vrtu gostilne pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti 85. Spored: godba, srečolov, Šaljiva pošta, ples itd. — V slučaju slabega vremena se vrši veselica v vseh notranjih prostorih.	24518
Pozor!
Kam nameraval dragi prijatelj v nedeljo, dne 29. avgusta? — Odgovor: Vem, da Ti je znano, da je v nedeljo komarjeva v Sp. Biški in da je ondotno gasilno društvo tekom leta iireifilo dobro pitanega komarja, kateri bo nudil dobro pečenko na vrtni veselici, katero priredi gasilno društvo v gostilni gosp. Petra Stopica. — Cenjeno občinstvo «e cajvludneje vabi na mnogobrojen obisk — Odbor.	24500
Frizerko
za damski salon sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod značko ♦Frizerka 31».	24548
Štamplljke
ln vse potrebščine priporoča 8. Petan, Maribor, nasproti glavn. kolodvora 158
£ Pečate ^aV /• 0r«ver.tvoI
[SITAR 4 SVETE*'
Vi LJUBLJANA
Vulkanizira
vse vrste gumija parna vulkanizacija P. S k a f a r v Ljubljani, Rimska e. 11.
270
Zobotehniki!
licem dobrega delavca, ki bi se hotel učiti operativnega dela. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »SaJu« 100».	24503
Veliko delavnico
oddam v najem. Pripravna je za vsako obrt, kakor tudi za skladišče, 5 minut od Železnice pri drl. cesti. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	24499
(dobe)
Kontoristlnjo
zmožno srbohrvaščine (cirilice), nemSčine, po možnosti tudi italijanščine — dobro strojepisko, sprejme takoj tovarna na deželi. — Ponudbe • sliko In zahtev, kom mesečne plače na poštni predal 152 — Ljub. ljana.	2443«
Krojače
za veliko, boljSe delo spr me oblačQnlca »C e h»
Ponikve-Trebnje. 24432
Strugarja
dobrega in hltref. delavca sprejmem v tovarno na deieli. Ponudbe z zahtevkom tedenske plače na poStni predal 152, Ljubljani 24485
Trg. sotrudnika
sprejmem kot samostojnega ▼odjo trgovine > Špecerijskim blagom ln deželnimi pridelki. — Prednost imajo vojaščine prosti, neomenjeni ter da jim je okolica Kranja znana. — Pogoji: prosto stanovanje, mesto pate provizij, od prometa, sa vložiti je kavcijo e. 80.000 Din. Ponudbe b. oglasni oddelek «Jntra» pod »Vodja melane trgovine*.
SMS
Kuharico
starejšo, pošteno, snažno, vajeno samostojnega gospodinjstva, šivanja in vrtnega dela, sprejme boljša tričlanska rodbina na deželi. Plača po dogovoru Ponudbe pod »Stalna 28» na oglasni oddelek «Jutra». 24528
Več mizarskih pomočnikov
sprejme Matija Perko. mizarska tvornica v Šiški.
23940
Prodajalko peciva
v starosti 14—16 let, sprejmem takoj za veliko restavracijo. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra».
24539
Pridnega učenca
z dobrim šolskim spričevalom, ki govori tudi nemško sprejme tvrdka A. Berdajs. veletrgovina z meS. blagom in semeni, Maribor. — Stanovanje v hiši.	24535
Fotografa
dobrega za pokrajine tako! sprejme tiskarna «Ažbe» Mariboru, Koroška c. 39.
24547
Kuharico
pomožno, za boljši hotel v Mariboru sprejmem takoj. Naslov v upravi »Jutra* Mariboru.	24546
Učenca
dobrih in poštenih staršev sprejmem v trgovino z mešanim blagom. — Prednost imajo oni, ki bi imeli tudi veselje do vrezavanja šip, ali pa da so v istem že nekoliko izurjeni. Vsa preskrba v hiši. Ponudbe na: Ferd. Hlebš, Kranj. 24445
Natakarico
ki bi znala tudi Šivati na stroj ter pomagala pri gospodinjstvu sprejmem takoj — 50 p. od litra in vsa oskrba v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
24478
Žagovodja
prejemalec lesa in skladiščnik z večletno prakso, prvovrstnimi spričevali, znanjem jezikov, išče mesta. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na naslov: Ivan M o d i c, Fojnica, Bosna.
24337
Kuharica
priprosta. priletna, vajena v gospodinjstvu, išče mesta na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 24530
Absolvent
slov. trg. šole s prakso, vojaščine prost, ki se razume tudi nekaj na gospodarstvo, išče nameščanja. Ponudbe pod »Vesten in zanesljiv 36» na oglasni oddelek »Jutra*.	24536
Mesar, pomočnika
dobrega in poštenega iščem S 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».
24522
Brivske obrti
kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši se želi učiti 14 let star deček. Ladislav Berfič, Sp. Hrušica št. 25.
24509
15—!7ietno dekle
?a domačo kuhinjo in osta-jo postrežbo, v lepem kraju na deželi. 11 č e nujno samski uradnik s 1. septembrom. Ponudbe z zahtevki do takrat na oglasni oddelek »Jutra* pod 45507
Pohištvo
Opravo za spalnico (medeni posteljnaki) in kuhinjsko opravo, event. tudi posamezne kose prodam radi odpotovanja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
24439
Zvon
dobro ohranjen, iz L 1876., katerega je uredil in izdajal J. Stritar na Dunaju, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
24380
Polovnjake
in majhne sode ▼ dobrem stanju po ugodni ceni prodam v Celju, Kralja Petra
cesta St. 20.
Pohištvo
in razne druge stvari ceno prodam. Naslov v oglas-
nem oddelku »Jutra*.
24542
Pianino
Srvovrsten, naprodaj. — aslov v oglasnem oddelku »Jut.ra*.
(Samec 42».
Učenca
poštenega in zdravega iščem za trgovino z mešanim blagom za takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Florjan Gajšek v Loki pri Zusma.
24479
Prodajalci
za množlnski predmet (Mas-senartikel) za Ljubljano in druge pokrajine se naj javijo na Velesejmu v Ljubljani.	r 24553
Za entlanje
sprejmem takoj spretno, prvovrstno moč. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra*.
24552
iščejo Železninar
mljaSa moč, vojaščine prost, vešč slovenskega, hrvatskega in nemškeea jezika, z daljšo prakso, Išče službe Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Samostojen prodajalec 55».	24466
Trg. pomočnik
mlajša moč, star 19 let, izučen v mešani stroki, izurjen v manufakturaem blagu. pri železnini in špece-rifl, zmožen slovenskega in ■emikeg. jezik, v pisavi in govoru, leH službe. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24456
Natakarica
išče mest. v boljši gostilni Izurjena tudi popolnoma v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra»pod »Takoj 26».	84436
Mesarji!
Kdo rabi poštenega, zanesljivega in dobro izvežba-nega mesarskega pomočnika v sekanju mesa, kakor tudi nakupovanju živine. — Nastop službe po dogovoru Ozira se le na boljšo in stalno službo. Naslov pri podružnici »Jutua* v Celju 21641
Lesni strokovnjak
z večletno prakso ? prevzemanju in oddaji vsakovrstnega lesa. išče službe. Gre tudi v provinco. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod <Zmožen 44*. 24444
Drva
hrastove in bukove odpadke od parketov ter mehka drv. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V Scag nettl v Ljubljani, za gorenj skim kolodvorom Pri odvzemu večje množine znaten popust.	193
Hrastovih parketov
večjo množino, ima vedno v zalogi ter jib oddaja po ugodni ceni tudi na manjše količine A Kano. lesna industrija. MengeS	185
Posestvo
v lepi legi, arondirano, v Spod. Voličini. sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah, z zidano hišo in zidanim gospodarskim poslopjem, je naprodaj. — Posestvo meri ca. 27 oralov, obstoja iz njiv. travnikov, pašnikov in gozdov. Cena po dogovora. Točneje informacije daje dr. Milan Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu.
24461
Sveže slive
prešne, namizna jabolka, krompir, hmeljevke, dobavljam po konkurenčnih cenah. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »Izkušen trgovec 97». 24397
Pisalni stroj
«Mignon». popolnoma nov, prodam za 1500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>.	24413
Vila
15 minut oddaljena od Celja, naprodaj. Poleg vile lep sadni vrt in 2 kabini ob Savinji. Stanovanje je takoj na razpolago. Dopisi pod »Vila 46» na podružnico »Jutra» v Celju.
24488
Tri večje vile
v Mariboru
prva pripravna za veletrgovino, druga za restavracijo in tretja z velikim parkom, kakor tudi manjša lepo ležeča vila ugodno naprodaj. — Naslov: Marstan, Maribor, Rotovški trg št. 4 24544
Za tiskarne!
Brzostroj 45 X 70, dobro ohranjen »Tigel», ugodno naprodaj. Naslov: Marstan, Maribor. Rotovški trg .4.
24545
Bencin motor
4 HP, proda za 3000 Din Josip Prusnik v Kamniku.
24504
Ročni voz
(c i z o) dobro ohranjeno, prodam za 100 Din v Štu-dentovski ulici štev. 11/11.
24434
Flauto
zelo dobro ohranjeno, prodam. Na ogled pod Bolnikom štev. 7, I. nadstropje.
24498
Polovnjake
in male sode, v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Celie, Kralja Petra cesta št! 20.	23943
Več mizar, orodja
in 4 mizarske mize poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. f 24491
Cerkveno uro
krasno, kompletno, kakor tudi starinsko sobno uro proda Ivan Kuhar, Ljubljana, SlomSkova ulica št. 27.
24483
Borove štuke
50 mm od 16 cm naprej, paralelne, suhe in nekaj re-meljnov prodam proti takojšnjemu plačilu. Sattler, Dražavas, p. Loče. 24477
Enonadstropno hišo
r vrtom ts gozdom, v najboljšem stanju, ob glavni cesti v trgu Sevnica, prodam za 30.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24531
Pšenične otrobe
srednje debele dobavlja franko postaja Jarše-MengeS po Din 1.25 valjčni mlin Ivan Nastran, Radomlje.
24474
Bukova drva
suha, metrska, kupujem v vsaki množini Ponudbe na U Seisera M K. Ugovizza-Friuli. Italia	205
«Odol» steklenice
gazne. kupuje drogerija sac. Židovska nI. 187
Les
Kupim večjo množino bra stovih neobrobljenih plohov 90 110 l»i min itetie le ter hrastove podnice, obrobljene 43 krat 265 in 53 krat 285 Ponudbe pod »Izvoz it 396» z navedbo cene za kubični meter franco vagon nakladalna postaja	24313
Zlato, srebro
in 6rebrne krone plača oo najvišjih - cenah
F. Čuden, Ljubljana
PreSernova olica Itev 1.
41
Ofic. jahačji pribor
s bok sedlom in malo sedlo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pribor*.	24455
Pisalni stroj
z brezhibno pisavo, skoraj čisto nov, prodam za Din 1300. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24898
Krojaški šiv. stroj
naprodaj za 700 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24457
Damski filc klobuki
v najnovejših oblikah in barvah po nizki ceni pri modistki Mil. Hntter, Dunajska cesta 6/H. 24427
Črno jedilnico
kompletno ali posamezne dele prodam. Ponudbe god »Jedilnica* na podružnico »Jutra* v Celju. 24487
Veliko posestvo
v bližini Kranj., obstoječe iz hiše. gospodarskih poslopij in mlina, pripravno za vsako podjetje, posebno za vinsko ali lečno trgovino. t« 60 oralov arondl-rane zemlje (gozdi, polj. in travniki) vsled starosti prostovoljno pro'laro skupno ali posamezno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24473
Enovprežn! voz
polpokrit, popolnoma dobro ohranjen kupi Anton Cven-kel, St. Peter v Savinski dolini.	24333
Dinamo stroj
za enosmerni tok. 220 voltov, 3—5 KW, kupim. — Ponudbe z označbo tvornice, Številom obratov na minuto, naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dinamo*.	24527
Artielerieunterricht
za 15 cm Skod&havbico ii za poljgki top, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Skoda 19».
24519
Opremljeno sobo
zračno, bolj majhno, iščem za mirno gospodično, ki je cel dan odsotna, za 1. september. Cenjene ponudbe na A. Gjud, damski salon. Kongresni trg 6. 24459
Gostilno
na prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe s podatki pod »Zmožna 59* na oglasni oddelek »Jutra» 24431
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom išče s 1. oktobrom gospodična. Ponudbe pod »Visokošolka 25» na oglasni oddelek ■Jutra..	24425
Stanovanje oddam
v novi vili pri Vrtači. Isto sestoji ii 3 sob in pritiklin. Najemnina za 1 leto naprej Ponudbe pod »Stanovanje takoj* na oglasni oddelek »Jutra..	24417
Zračno sobo
novi vili, s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo in novim pohištvom — pričetkom poti v Rožno dolino oddam. Naslov pove lasni oddelek »Jutra*
24497
Stanovanje
3 sob, kuhinje ln pritiklin v m. nadstr. zamenjam za manjše — sobe in kuhinje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24516
Solnčno stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin oddam zaščitenemu s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
24517
2 pisarniški sobi
prazni, oddam s 1. septembrom na Aleksandrovi c. št. 8/n, v palači Pokojninskega zavoda. Pismene ponudbe na poštni predal št. 4 24506
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu blizu glavnega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24395
Dijaka
sprejmem na stanovanje « vso oskrbo. Lepa in zračna soba z elektr. razsvetljavo, na željo pomoč v učenju. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	24367
Na stanovanje
in hrano sprejmem dva srednješolca in enega sostanovalca. Naslov ▼ oglasnem oddelku c Jutra*.
24256
Za 1500 Din
mesečno oddam s septembrom solnčno ln suho stanovanje v vili: 2 veliki sobi, poselska sobica, kuhinja, pritikline. souporaba kopalnice in pralnice. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Ljubljana 82.	24232
Prazno sobo
lepo, centralno ležečo, oddam za pisarno Naslov t oglasnem oddelku »Jutra.
24210
Stanovanje
kompletno, obstoječe it i do 6 sob vzamem v najem za dobo 2—3 tet Plačam event tudi naprej Prednost imajo lepa stanovanj« v Ljubljani Posredovalci dobe provizijo Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stanovanje 3» 24024
Opremljeno sobo
s popolnoma posebnim vhodom oddam e 6. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24550
Gospode
sprejmem kot sostanovalce na stanovanje v Florijanski ulici 13.	24551
Dijaka
Sprejmem na stanovanje in hrano v bližini realke in tehn. srednje šole. Elektr. razsvetljava. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
24508
Sobo
separirano. z vso postrežbo event. tudi 6 hrano, v mirni legi mesta, iščem Ponudbe pod »September 14* na oglasni oddelek »Jutra* 19914
Dva dijaka
sprejme na stanovanje in hrano boljša obltelj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24490
Uradniška rodbina
sprejme eno ali dve mlajii dijakinji v lepo In zračno sobo z vso oskrbo, v svrho skupnega učenja z domačo hčerko. Bližina Uceja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24489
Opremljeno sobo
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
24510
Vreče
v5ake vrste bale od riža, sladkorja kupuje vedno in v vsaki množini firma J. Kušlan, Kranj, Slovenija.
24521
Slamoreznico
srednje velikosti, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Slamoreznlca 500*.
24494
ČešpeU
za Iganjekuho kupim ve« vagonov. — Ponudbe n. oglasni oddelek »Jutra, pod »Češplje 76».
Dijakinjo (a)
sprejmem na hrano in sta novanje. Naslov v o?la5-nem oddelku «Jutra*. 24543
Dijaka
»prejme na stanovanje ln hrano boljša družina poleg glavne pošte. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
24526
Dva dijaka
nižješolra, sprejme učiteljska družina sredi mesta. — Elektr. luč. klavir, po potrebi inštrukcija v hiši — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	24524
Dva dijaka
sprejmem v neposredni bližini srednje tehn. šole v celo oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
24501
2 dijakinji ali dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje po 600 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24492
Stanovanje
sobo in kuhinjo s pritikli-nami ter elektriko, oddam s 1. septembrom. Naclov v oglasnem oddelku »Jutra*.
24512
Dijaka
sprejme družina višjega državnega uradnika v novi, zračni vili. — Poučuje sin osmošolec real. gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku « Jutra*.	24496
Za dijaka
iščem stanovanje in hrano
v Celja aH bližini. Ponudbe na oglasni oddelek « Jutra* pod «Dijak 80*.
24480
Abonenti na hrano!
Učitelji-^e, dijaki-nje ter Eploh vsem, nudi spodaj podpisana »Brezalkoholna restavracija* zdravo, svežo, dvakrat dnevno mesno hrano, to je kosilo in večerjo, skupaj za 10 Din. Ne bo Vam žal, ako se prepričate Brezalkoholna restavracija, Ljubljana, Pred Igriščem — Borštnikov trg.	24481

10 % provizije
plačam tistemu, ki mi preskrbi posojilo 25.000 Din proti visokim obrestim. garancijo v zavarov. policah in poroštvu za dobo 2 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod Šifro »Provizija 10».	24538
10.000 Din posodim
za dobo treh mesecev podjetju proti garanciji. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Din 10.000 takoj.. 24484
10.000 Din posodim
dobro Idočemn podjetju moti dobri garanciji lo obrestim. Pismene ponudbe pod »Garancija 100. na oglasni oddelek »Jutra*. £4483
Mlad uradnik
kruto .prevaran v zakonu, prikupljive zunanjosti, želi znanja s simpatično damo, lepe postave, ne čez 25 let staro Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro
__. MUn, Marljiv in vesten. Najemnina takoj. Nizka cena 1149, Oskrba 2, Okrogli-ce. Obrtnik in posestnik, Odsoten, Orjunaf ali Sokol. Premoženje 82, Prosto stanovanje, Priden mizar. Pomlad 17. Preprosta, Poštena, Plavolasa, Praksa, Plačilni, Poštena 20, Pošteno, Prodajalka, Periferija. Pod Rožnikom. Ljubljana 48, Pianino 49, Prvovrsten 85, Priden ln pošten, Prosto stanovanje. Pavlica, Pridna 15, Perfektna 23. Postaja Vodmat, Počitnice, Poštena 20, Piocvitajoče podjetje 99, Posestvo Pohorje. Resnost 21815, Resna bodočnost. Razočarana 59. Resna kupčja. Roman L, Rolf 17, Redka prilika. Resnost in harmonij«, Sreča 82. Stanovanje takoj. Stalen lep zaslužek. Samostojna in spretna. Stenografinja I, Stenografinja 16. SreSna jesen, L september 1926, Samostojna kuharica. Sob. 57, Sigurni kapital. Spasa-vajte duše. Sigurnost, So-darski vajenec. Soba 37, Stanovanje konfort, Skladišče. Samostojen žagovodja, Stalno mesto T6. Sorodna duša 40, Sezija 47. Sodelo-valec Šefa, Stalni dom 77, September 18, Štajersko, Šofer 14, Trgovina južna Srbija^ Taioj 64. Takoj 86. Trgovk. 15, Trgovin. 83, Tatjana, Takoj 11, Točen plačnik, Takoj Vn. Trami 60, Takoj 48, Takoj 50, Ugodnost 21, Učenka 59, Uradnik 23, Udobno 4, Ugodna in zanesljiva, Več ustmeno. Vestnost. Vzgojiteljica, Volk, Vrtnarstvo, Vijerna 56, Vrnitev zajamčena 45, Vestna, Veselje, Volk 1926, Zobotrebci, Za-»topstvo 56. Zdrava. Zmo-žen 5, Zakonski par 50, Ženitev, 24389. 24, 883, 8538, 105.000, 23810-a, 24263 in 10.000.
Poročim
starejšega gospoda. Dopis, na oglasni oddelek »Jutra> pod »Srednja £5».
»Polo 35».
24422
Minka — Matica!
Sem odsoten. Dvignite takoj pismo. Pozdrav Franjo.
24537
Oreh
Prisrčno pozdravljam ln se z radostjo veselim skorajšnjega svidenja. 24475
V oglasnem oddelku «Jutra»
naj se dvignejo sledeča pisma
Antikvitete, Analisa, Agentura, Almič, A. B. 2, Bodočnost 150, Bukovina 8000, Bukova drva. Blizu sodni-je 38, Boljša bodočnost, Blijrn domobranske vojašnice, Brezhibno, Cel dan odsoten, Delnice 154 Dom 77, Dekle za vse. Dobro idoča gostilna, Dobro srce, Dobra gospodinja 34, Dobro vpeljan, Dobra prilika. Daljnogled, Dobro posestvo, Do 100 vagonov. Hotelski sluga itd., Hišica 71, Izkušen trgovec 97, Izvoz 396. J. B., Inteligenten uradnik. Kuharica 24. Kontoristinja 53. Konfekcija 100, Kavcija 9L Lepa bodočnost 87, Les. Marljiv 30.537, Mirna
'fij Odlikovane Tovarne jjlllll—fjjjjjjjniiil
Gostilno
dobro idočo, v sredini mesta, na prometnem kraju takoj oddam radi izselitve onemu, ki odkupi ves inventar. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra, pod šifro »Dobro idoča gostilna*.
24467
Dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24532
Opr(—r—ro sobo
snažno, s posebnim vhodom lz stopnlSia, v bližini kolodvora ln pošte, z event. uporabo kopalnice, iščem za Ukoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Električna luč». 24540
Opremljeno sobo
za 1 ali S gospoda, po želji tudi s hrano, dam v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jntra.,	24513-s
E. Frette e C,
Monza
(Italla)
I
Sobico
priprosto in snažno, s po- I sebnlm vhodom, Išče kroj. j pomočnik, ki je ves dan odsoten. Plača najmenlnn : naprej. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek . »Jutra, pod »Miren stano- ; valeč.	24511 I
I ijij Tkanin« ^jllijsKjgnfnig^
1 pj:j;::::::::::::i::::3 PTteililie Milili ilflii^kj^g^ Perilo | ji jI Oprema	.......................
jj ;jL;aajyZa dom ijllijilllllj|jjj;jj|jji
| Dobave za hotele, restavracije io zdravilišča ]

:;| OBRNITI SE NA PODRUŽNICO
TRSTU
V
;:jl	VIA MAZZINI, 3Q
Foksterrier
2 prava mladiča po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
24498
Nemške resavce
2 ii meseca stare, od čistokrvne poice »Lede., oddam po 700 Din. Mati 7nano dobra lovka ln aporterka Vprašanja na: Ferd. Hlebš, 24446
Damski dežnik
rjav, sem našel v nedeljo zvečer pri gor. viakn — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	24520
Restaurant «Alle Viole.
Trieste, Via o. Carducci J priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib. izhorna vina terana. Istrijana. fri-jule^ vipavea. chianti — Lastnik. Franceschini & Al-legretto.	200
Nekaj prekajenih parkljev
sem našel danes opoldne na Emonski cesti. Lastnik naj se zglasi 25. avgusta v čevljarski delavnici Ma, her & drag, N. mirju št. 2.
24523
Vsakovrstno
zlato kupuje
pD najvišjih cenah
Černe, juvelir
LJubljana Wolfova nI
JOŠKO SERAINIK
šol upravitelj
GELI VRHOVČEVA poročena
Dovje • Mojstrana Ljubljana, 26. avg. 1926 62*2
(4 sedežni manjši tip) :-: proti gotovini :-: |
Ponudbe z navedbo najskrajnejše cene in tipa pod ,Trgovec' na oglasni oddelek .Jutra'
Mandeljne
dalmatinske, sladke, oluščene prvovrstne kg 40 Din
razpošilja v pošt. paketih s povzetjem
Božo Petrič, Trorir,
(Da maci.aj
trgovina z žitom, moko in izvoz praška proti mrčesu, mandeljnov, smoiiev in rožičev.	6174 a
nainmnnR
Pohištvo |
elegantno v iormi	|
najfinejše v kvalitet	|
zmerno v ceni	■
priporoča	s
A. AMANN, Tržič,
tovarna cohištva. wa

Urejuje Franc Puc, Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnik ar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiakarnirj. Fran Jczcriek. Za inaeratni del je odgovoren AiojaU Novak. Vsi v Ljubljani.