Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 15.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Šesta topna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo so popust.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> <T>. ari zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravniŠtvu:
za celo leto6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta lgld. 50 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za čotrtlota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 104.
V Ljubljani v petek, 4. julija 1884.
Tečaj I.
Deutsclier Schulverein — Orts-gruppe Laibach; — »Narodni dom“ v Ljubljani.
Es gibt keine schiefe Ebene, auf der es iveniger Aufent-haU gibt, als die: die Wahr-heit zu sagen. — Wer sich in disse Oefahr begibt, steigt in die Uefe, — der Richter tcird ein Opfer der Gerech-tigkeit.
Zakaj smo si ta-le napis izbrali? — Odkritosrčno rečemo, zato, ker se nam dozdeva, da Deutscher Ortsschulverein — Ortsgruppe Laibach — več dejanske požrtvovalnosti najde v beli, slovenski Ljubljani— nego »Narodni dom“. Blizu 400 udov ima ljubljanska Ortsgruppe (nad 1000 gld. skupili so pri zadnji veselici na kazinskem vrtu); — koliko jih ima »Narodni dom“ sploh — koliko v Ljubljani in koliko donašajo njemu v korist prirejene zabave? — Toda uže jih slišimo naše novodobne narodnjake: »Kamnjajte ga, izdajalca naroda! Zopet brezozirno odkrije živo rano našega narodnega navdušenja!“ Da! navdušenje z besedami! pri kapljici sladkega „ vinčkau!
—	Kako lepo se tu da govoriti! — ves svet je premajhen za veliko slovensko idejo — pri kapljici sladkega »vinčka" ! — ali potem, ko ubogi nabiralec s pušico pride — za slovensko idejo?— The rest is — »Narodni dom". Na srci nam je bilo, to enkrat slovenskemu občinstvu prav jasno povedati.
Ideja »Narodnega doma" je gotovo plemenita in skoz in skozi narodna; pa ne samo, da je plemenita in narodna, ona je tudi obče koristna, kajti z »Narodnim domom" se bode pomnožilo imetje »Matice Slovenske", in to imetje bode služilo ustanovam za domače dijake in slovenske umetnike; »Narodni dom" ima tedaj namen, širiti napredek in omiko med Slovenci — narodni napredek in narodno omiko. Bela, slovenska Ljubljana bi vrhu tega lepo monumentalno poslopje dobila,
Listek.
Povest očeta Alekseja.
Ruski spisal Ivan Turgenev, poslovenil K.Štrekelj.
. . . Dvajset let ho tega, kar mi je bilo
—	kot, zasebnemu pregledniku — obhoditi vsa dovolj mnogoštevilna posestva svoje tete. Župniki, s katerimi se mi je bila dolžnost seznaniti, kazali so se mi precej enolične osebe, sešite tako rekoč po eni meri; vender naletim naposled, skoraj na zadnjem iz vseh posestev, kar sem jih pregledal, na duhovnika, kateri svojim tovarišem ni bil podoben. Bilje to jako star, skoraj onemogel človek; in da ga niso zadrževale siljene prošnje svojih furmanov, kateri so ga vsi ljubili in spoštovali, davno uže bi si bil izprosil pokoj. Meni sta se zdeli zanimivi na očetu Aleksčju (tako so ga klicali) dve posebnosti. Prvič, on ni samo ničesar prosil za samega sebe, ampak je celo na ravnost povedal, da ničesar ne potrebuje; drugič pa nisem jaz še na nobenem človeškem obrazu videl bolj otožnčga, po polnem neob-čutnega, — kakor pravijo — »ubitega" iz-
in narodna društva dobila bi prijetno zbirališče, kjer bi vladalo spodobno vedenje, umetnost in znanstvo.
Kakor se pa kaže, se ne moremo mi Slovenci dejansko navduševati za to idejo — in rajše prepuščamo, da se zanj in mestu nas navdušujejo naši brati Čehi in Hrvati, kajti od tistih smo do sedaj izdatne podpore dobili, med tem, ko se mi jezimo nad nemškim »Schul-vereinom" in nad velikim številom njegovih udov, nad drznostjo tega društva, katero v osredji slovenskih dežel toliko denarja nabira
—	za ponemčevanje slovenskih in slovanskih otrok.
Enkrat je bila neka banka[, recimo v Honolulu ali kjerkoli želite, ta je obetala, predno jo je zadela božja šiba, deluičarjem zlate gradove; hajd! kako so se gnjetili narodnjaki, da so denar polagali na altar domovine— za obetane zlate gradove; hajd! kako so se trgali, da bi odborniki tej banki postali in kako so ti odborniki — iz golega domoljubja pridno v sejah sedeli — za 10 gld.
»prezenčnih mark". Vse je šlo rakom
žvižgat: banka, zlati gradovi in »prezenčne marke" — ostali so le poparjeni delničarji in obliti odborniki. — To je tam bilo nekje v tihem oceanu ali v deveti deželi, natančno tega ne vemo, samo to nam je znano, da je nek neprevidnež začel govoriti »o molzni kravi" narodni — tega reveža so obesili.
Sevčda »Narodni dom" delničarjem nič druzega obetati ne more, kakor točno izvrševanje jako potrebne in narodu koristne lepe ideje, in odbornikom tudi ničesar plačati ne more, temveč jih le nakaže za požrtvovalni njih trud na narodno hvaležnost.
To je zares malo za subjektivno navdušenje; pa vender, ko uže toliko kričimo, ko pri druzih zmeraj trsko v jajci iščemo, ko uže toliko se pritožujemo o nemškem nasilstvu — bi vender enkrat kazalo, da nehamo kričati, da dejansko enkrat kaj storimo za se — za svoj narod; naj bi se vender vsaj od Nemcev ali od Čehov naučili, da obstoji delo za na-
raza. črte tega obraza so bile navadne, kakor jih kaže kmečki tip: čelo zgubano, očesca mala in siva, nos debel, brada v podobi klina, koža pa rjava in zagorela ... Ali izraz! . . . izraz! ... V motnem njegovem pogledu je komaj tlelo življenje, — in še to žalostno; tudi glas bil mu je nekam mrtev in ravno tako moten. — Obolel setn in legel za nekaj dni; oče Aleksej zahajal je k meni zvečer — ne razgovarjat se, ampak igrat, na karte. Kakor se je videlo, zabavala je taka igra njega še bolj nego mene. Ko jaz enkrat sredi igre nekoliko postanem (Čemur se je oče Aleksej ne malo veselil), navedem govor na njegovo preteklo življenje, na tiste bridkosti, ki so ostavile na njem tako viden slčd. Oče AleksGj se s prva dolgo upira, ali konča s tem, da mi povč svojo zgodbo. Najbrže sera se mu kako prikupil, sicer bi ne bil z mano tako odkritosrčen.
Trudim se, da podam njegovo povest tudi ž njegovimi besedami. Oče Aleksbj govoril je zelo prosto in jasno, brez nobenih seminarskih in provincijalnih posebnosti in zavijanj v besedi. Opazil sem ne prvič, da se vsi ljudje, ki so kdaj bili silno potrti, pa so se pozneje
rodno stvar ne le v tem, da se vedno pritožujemo, da vedno od vlade mogoče in nemogoče reči zahtevamo in da se zmeraj za zatirani narod proglašamo.
Potem bi vender kazalo — pravimo, — da ponosni postanemo, ter iz lastnih močij si snujemo take narodne zavode, kateri bi svedočili poznim rodovom o naši narodni zavednosti in našem požrtvovalnem delovanji. Taki zavodi postali bi prave trdnjave narodnega navdušenja nasproti naskokom naših nasprotnikov. Nekdaj pod Napoleonovim na-silstvom je nek francoski poslanec v zbornici vzdihnil: La liberte comme en Autriche! mi pa recimo, le toliko požrtvovalnosti in navdušenja med Slovenci za »Narodni dom", kolikor ga imajo naši nasprotniki za nemški Schulverein — in potem bo možno v kratkem to hišo zgraditi, ki je poklicana, da slovenskemu imenu čast dela, kakor češko narodno gledišče češkemu narodu. Ne pozabimo gesla na narodnem gledališči v Pragi: »Narod sobč!"
Če pa tega doseči nismo v stanu, če se do take višinje narodne čestilakomnosti vzdigniti ne moremo, — potem, da potem je bolje, da mirno gledamo, kako se nemški Schulverein v deželi širi, in da prav pohlevne molčimo, — kajti potem nam vsaj nikdo ne bo mogel očitati, da smo postali — smešni.	Y
»Ljubljanski List“ — pred sodnijo.
Proti našemu glavnemu uredniku, prof. Šukljeju, je vložil dr. Iv. Tavčar tožbo pri tukajšnji delegirani sodniji po § 496. Skliceval se je na naš uvodni članek: Indignatio fecit (štev. 71, z dne 24. maja t. 1.) in na lokalno notico v štev. 82, z dnč 4. junija t. 1. Mož si je po svoji običajni možatosti izvolil dokaj varno pot; čakal je namreč tako dolgo, da ga prof. Šuklje ni mogel več pobijati z jednakim orožjem, ker od onega časa, v ko-
pomirili, naj bodo iz katerega koli kroga ali stanu, izražajo ravno tako.
—	... Imel sem dobro in česti vredno ženo, — tako prične on; — ljubil sem jo iz vse duše — in porodila mi je osem otrok; ali skoraj vsi so pomrli v mladih letih. En sin postal je škof ter je, ni še davno, umrl v svoji škofiji; o drugem sinu — Jakoba smo ga klicali — hočem vam zdaj pripovedovati. Dal sem ga v semenišče v mesto T . . . .; kmalu dobival sem o njem same vesele vesti': v vseh predmetih bil je prvi! Tudi doma, ko je bil še otrok, se je odlikoval sč svojo pridnostjo in skromnostjo; časi — po ves dan ga ni slišati . . . vedno vam kje sedi s knjižico v roki in bere. Nama z ženo ni delal nikoli niti najmanjše preglavice; bil je pohleven. Samo časi je postajal zamišljen, proti svojim letom, in zdravja je bil slabotnega. Enkrat se prigodi ž njim nekaj čudnega. Izginil je bil z doma
—	ravno pred Petrovim — rano ob zori; izgubil se je bil skoraj za vse jutro. Naposled se vrne. Midva z ženo ga sprašujeva: Kje si bil? »V gozd", pravi, »sem se šel sprehajat in srečal sem tam nekega zelenega starčka, ki se je mnogo razgovarjal z menoj; — dal mi
jem je dr. Tavčar na dosedaj v slovenskem novinarstvu nečuveni način grdil in psoval osobo političnega protivnika, prof. Šukljeja, je uže potekel kratki obrok sedmih tednov, in tedaj bi bila eventuelna tožba našega urednika uže zastarela. In tudi to mu je ugajalo, da po § 496. toženi urednik ni smel nastopiti dokaza resnice. Zavarovan tedaj v tem oziru naznanil je svojo tožbo delegirani sodniji, in danes ob 9- uri zjutraj se je vršila obravnava, katera je toliko zanimiva, da jo po polnem objavimo svojim čitateljem. Sodijo naj sami!
Na vprašanje sodnika g. Cuč eka izjavlja prof. Šuklje, da je sam spisal dotični članek in navedeno domačo vest, da pa tudi rad prevzame vso odgovornost za dopis iz Notranjskega v štev. 71, kakor sploh za vse, kar prinaša »Ljublj. List“. Dr. Tavčar hoče odstopiti od tožbe, ako zatoženi v svojem listu prekliče dotične izraze ter plača 5 gld. globe. Naravno, da je naš urednik odločno odbil to propozicijo! Ker dr. Tavčar ničesar ni znal povedati, da bi utemeljil obtožnico, je sodnik besedo dal prof. Šukljej u, kateri se je zagovarjal blizu tako-le:
„Gosp. dr. Tavčar se čuti razžaljenega po nekaterih krepkih izrazih, katere sem v svojem listu rabil proti njegovi osobi. Vložil je proti meni tožbo po § 496. Jaz sem sicer še dandanes — in to bolj nego kedaj — uver-jen, da mu nisem storil nobene krivice, daje on v popolni meri zaslužil vse te priimke; toda iz mnogih raz-sodeb najvišje sodnije mi je do dobrega znano, da pri § 49 6. se ne d& nastopiti dokaz resnice. Tedaj mi ne preostaja nič druzega, nego dokazati, da izrazi, katerih sem se posluževal, niso psovke v smislu § 4 9 6. Predenj pa da nastopim svoj dokaz, bodem genetično razvil izvir one polemike, katero je „Ljublj. List“ imel proti dr. Tavčarju. Iz mojih izpeljav prepričal se bode tudi g. sodnik, da nisem jas pričel te polemike, da mi jo je vsiiii g• tožnik sam ter da so najkrepkejše besede z moje strani le slaboten odmev onih osobnih napadov in surovih psovk, s kojimi je g. Tavčar sam napadal mojo osobo, moje prijatelje in sodelovalce, ob enem pa vlado, katere načela imam čast zastopati v svojem listu.
Njegovi napadi datujejo še iz one dobe, ko »Ljublj. Lista" niti bilo ni. Povod jim je bil moje postopanje v mestnem zboru o priliki, ko sem se protivil nezakonitemu in škodljivemu predlogu o vpeljavi slovenskega jezika kot obligatnega predmeta tudi za neslovenske dijake na tukajšnji realki. V prav stvarnem članku sem v »Slovencu" razložil slovenskemu občinstvu svoje nagibe. Na to objavil je dr. Tavčar, ne da bi se imenoval, osoben članek v »Slovanu" št. 5, v katerem me je ostro napadal ter me med
je tako okusne oreške!" — Kakšen zelen starček? sprašujeva midva. — „Ne vem“, pravi, — do zdaj ga še nikoli nisem videl. Majhen starček, z grbo, pa z nogami vedno melje in smehlja se, — in ves je zelen, kakor list.“ — Kaj, praviva midva, — tudi obraz mu je zelen? — »Tudi obraz, in lasje, da, celo oči." — Naš sin ni nikoli lagal, ali tedaj počela sva z ženo sumneti. — Kaj še, ti si gotovo kje v gozdu zaspal, na kaki prisoji, in bi videl tega starčka samo v sanjah. — „Jaz nisem spal", pravi, „ves čas ne; no kaj", pravi, »vi ne verujete? — Glejte, v žepu mi je še ostal en orešek." Jakob vzame tisti orešek iz žepa ter ga nama pokaže . . . . Malo jederce, kakor majhen kostanj, ali po polnem neravno; našim navadnim orehom ni bilo podobno. Shranil sem je, da bi je lahko doktorju pokazal, če bi bilo treba ... no izgubilo se mi je . . . in pozneje ga nisem več našel.
— Oddali smo ga tedaj v seminar — in razveseljeval nas je s6 svojimi vspehi, kakor sem vam uže razložil! Tedaj sva sč ženo mislila, da postane iz njega še možak! Kader prihaja domov na počitnice, ga je kar veselje
drugimi laskavimi izrazi primerjal „zakotnemu pisaču". Članek je bil chifFriran s tvrdko —r.; jaz sem pač znal, da je pred leti dr. Tavčar pod to chiffro dopisaval v »Slov. Narod*, tudi pisava spominala je nanj, ali odkrito rečem, da je bila vsa argumentacija tako vodena, tako nejuridična (dr. Tavčar: »Obtoženi me ne sme žaliti tukaj, izrazov „vodena argumentacija" itd. ne trpim." —Sodnik: »Gospod profesor se le zagovarja in te pravice mu ne smem kratiti"), da ga niti na sumu nisem imel, da bi bil on pregrešil tak nelogični nestvor. Tedaj se v svojem odgovoru: Sapienti sat, niti z jedno besedico nisem zaganjal v njegovo osobo. Tem bolj sem bil iznenaden, ko ravno isti gospod, ki se sedaj kaže tako nervozno občutljivega, prijavi v „Slov. Narodu" brez-merno surovo »Poslano", s kojirn je mojo čast žalil tako občutljivo, da sem bil primoran, uložiti proti njemu tožbo pri porotni sodniji. Iz tega »Poslanega" navedel bodem le naj bolj markantne izraze. Gospod zasebni tožitelj je pital mene, narodnega zastopnika, s priimki, kakor: »iz reptilienfonda plačani postranski profesor," dejal je, da nosim pod srcem „vladni revolver" ter me tako posredno prišteval zaničevanim »revolveržurnalistom" itd. Imel sem neovržne dokaze v rokah ter jih imam še do dandanes, da je bila T. izjava čisto priprosta laž, golo obrekovanje; g. dež. predsednik sam je bil pripravljen, pred sodnijo pričati v tej zadevi. Da so izrazi v istini bili razžalilui, potrdila je tudi graška nadsodnija, katera je odbila priziv dr. Tavčarjev.
Z 28. febr. začel je izhajati „Ljubljani List". Prizadeval sem se kot urednik, skrbno izogibati se vsakemu prepiru, vsaki osebni polemiki. Toda baš dr. Tavčar tega ni dopustil! Uže v 9. štev. »Slovanovi" debutiral je dr. T. s svojimi napadi in psovkami na mojo osobo.
Gradivo je v tem oziru tako obilno, da hočem navajati le nekoliko posebno markantnih izrazov, ali bolje rečeno: psovk Uže v 9. štev. tega tednika pravi, govoreč o moji malenkosti: »Politični ministrant in profesor vihti kadilnico, da se od samega dima ničesar ne vidi." Mnogo huje zbada v 13. štev. »Slovana" »Ljublj. List" in njegovega urednik.*; tu pravi: Nevarno je to z vladnim grošem plačano kričanje samo zategadelj, ker se s njim bega naša mladina. In ako bodete še dalje na široko odpirali usta, imate pač poroštvo, da bodete še kdaj smeli v fraku in beli kravati klečeplaziti pri znanih „soarejah“, in konečno očita meni in mojim somišljenikom direktno izdajstvo narodne stvari, rekoč: „Se-daj, ko imamo še grofa '1 aaffeja na vladnem krmilu; ko imamo v deželi zastopnika, kateremu je všeč žvrgolenje teh političnih vra-bičev, sedaj izdajajo slovenski jezik še samo v teoriji; ako pa se politične razmere spremene,
gledati: tako je pohleven, nobene drznosti ni na njem; — vsem se dopada, vsi nam o njem čestitajo. Samo telo mu je še vedno slabotno in na obrazu ni uajmanjše rudečice. Uže mu je nastopilo devetnajsto leto — skoraj bo učenju konec! Ali tedaj dobimo nenadoma od njega pismo. Piše nam: »Oče in mati ljuba moja, ne razsrdita se na me; dovolita mi, da stopim v posvetno življenje; moje srce me ne vleče k duhovskemu poklicu; bojim se odgovornosti, strah me je greha — v meni porodile so se dvojbe! Brez vajinega roditeljskega odločila in blagoslova se nočem obrniti nikamor, — le to vama povem: samega sebe se bojim, — ker sem začel mnogo premišljevati." Povem vam, milostivi gospod, to pismo me je silno užalilo, — prav kakor s6 želom me je zbolelo v srce, — kajti videl sem: na svojem mestu ne bode mi naslednika! Starši sin je — menih; ta pa želi po polnem stopiti iz svojega stanu. To me je bolelo tudi zastran tega: skoraj sto let živeli so v naši župniji samo duhovniki iz naše rodovine! Ven-der si mislim: proti trnu se ni upirati; to je pač njegov nagon. Kak pastir pa bi bil to, ki se je udal dvojbam! Posvetujem se z ženo
in ako pošlje grof Taaffe morda v deželo zastopnika, kateri ne bode imel potrebe družiti se s takimi značaji, potem bodo izdajali slovenski jezik tudi — v praksi!11 In svoje napade je potenciral v 14. štev., v kateri — jaz se poslužujem le njegovih izrazov — mi pritisne »na resno nagubančeno čelo pečat narodnega izdajstva," me počasti s častnim priimkom »narodni Efialt", to je izdaji ca v najgršem pomenu; mene in moje prijatelje apostrofuje z naslovom: »prijatelji klečeplazi," »vitezi klaverne postave" ter se konečno oblastno odreže z besedami: Navado imajo, da kličejo pri vsakem nasprotniku po „vizitniciu; če jim pa pokažeš „vizitnieou, zateko se pred porotnike, češ, ker te mi ne moremo, bodete pa Jcrvavou sodišče! Nas torej ti junaški zajci nikakor ne morejo osebno šaliti! (Sodnik: „Pa zakaj niste tožili po istem paragrafu?" — Profesor Šuklje: »To ni žurnalistična navada, novinarji ne smejo biti tako občutljivi.")
Ne bodem nadaljeval tega neprijetnega ekskurza. Navedel sem menda dovelj, da bode g. sodnik po polnem uverjen, da je g. tožnik, kateri bi vender kot jurist moral poznati pomen in pravne posledice svojih psovk, pričel z napadi, kateri do sedaj nimajo para v slovenski žurnalistiki. Čudim se le njegovi drznosti, da se upa, sklicati se na § 496., katerega je ravno prej tolikokrat žalil in prelomil nasproti istemu možu, proti kateremu se danes drzne nastopiti tožno pot.
in se eno, g. sodnik! Baš v številki, katero sem ravnokar citiral, se norčuje g. tožitelj z menoj, ker sem jaz pri sodniji iskal pomoči zoper njegove napade. Tu je oblastno pristavil: »Nas torej ti junaški zajci nikakor ne morejo osebno žaliti." In danes ta obravnava! V istini, jaz ne vem, ali je dr. Tavčar uže zares po polnem pozabil, kar je bil pisal in tiskati dal pred tremi meseci, ali se je takrat lagal meni ali se pa dandanes norčuje z visoko sodnijo.
Jaz s svoje strani sem kaj malo reagiral na Tavčarjeve osobnosti. Resno odgovarjati takemu osebnemu protivniku_ se mi nikdar ni vredno zdelo, le ko se je zaganjal v moža, kateremu sem udan kot prijatelj ter katerega hvaležno spoštujem kot narodnjak, prijel sem za pero ter sem povedal nekoliko gorkih resnic dr. Tavčarju. Te resnice se nahajajo v mojem članku: Indignatio feeit in v lokalni notici štev. 82. Na podlagi teh člankov uložil je dr. Tavčar tožbo, s katero se bavi denašnja obravnava.
Vender se nadejam, da bodem dokazal, da v celem, sicer ostrem članku nisem rabil niti. jed n e psovke. Privatni tožnik navedel je sicer izraz b 1 a t o b 1 j u v n i k. Ali vsak nepristranski presojevalec mi bode takoj moral
ter mu odpišem v tem le zmislu: »Sin moj, Jakob! Dobro si premisli, — desetkrat primeri, enkrat odreži; nadlog najdeš v posvetni službi veliko, in mraz in glad, še cel6 zaničevanje našega stanu! In znaj za naprej: noben ti ne bo podal svoje roke v pomoč; glej, da potem ne boš drugim pripisoval svoje krivde. Moja želja, kakor sam veš, bila je zmerom ta, da bi stopil na moje mesto; ali če si se zares udal dvojbam in si se omajal v veri, — tedaj te ne smem zadrževati. Gospodnja volja se zgodi! Midva z materjo ti ne odrekava svojega blagoslova." Jakob mi odgovori s6 zahvalnim pismom: »Razveselil si lr.e, hvala ti, oče moj; namera mi je, posvetiti se učenemu poklicu — in protekcije imam tudi; stopil bom v univerzo in doktor bodem; kajti za vedo čutim v sebi veliko ljubezen." Jaz preberem Jakobovo pismo in se še hujše razžalim; ali svojih bridkosti nimam več s kom deliti; kajti moja stara se je bila silno prehladila in je umrla, ne vem — ali zastran tega prehlada, ali pa, ker jo je Gospod iz ljubezni vzel k sebi. Jokam in jokam, jaz vdovec sirota, ali kaj storiti? Tako pač mora biti. Rad bi bil zlezel pod zemljo ... ali ta
pritrditi, da ta izraz sploh ne meri na nobeno posamezno osebo, tedaj tudi ne na dr. Tavčarja. Ta izraz je zgolj tropičen; in beseda »blatobljuvnik" (Schlammvulcan) ne zadeva nobene osebe; to se razvidi uže iz konteksta; sicer pa ne bi nikdar toliko časti izkazal dr. Tavčarju, da bi inu pripisal eruptivno moč, kakor jo ima naposled vender le vsak vulkan, če je prav le »blatobljuvnik". Sicer pa še jedenkrat ponavljam, da je ves ta odstavek le jedna podoba, le jedna metafora, da ne meri na nobeno posamezno osebo, in tedaj ne razumim, kako je mogel zadeti baš dr. Tavčarja.
Nič bolj podprta ni pritožba gledč ostalih izrazov. Dr. Tavčar sigurno ni znal, kaj da pomeni »ikonoklast" (Bilderstilrmer). Vsak šestošolec bi ga lehko poučil, da je bila to neka verska sekta v grškem cesarstvu, katera se je protivila verskemu običaju, častiti svete podobe. Vsi drugi kristijani bili so »ikonoduli". Verski sekti »ikonoklastov" pripadali so časi celo cesarji in cesarice, med njimi taki, kateri se prištevajo boljšim vladarjem bizantinskim — izraz sam na sebi tedaj strogo označuje le neko konfesijo in ni nič bolj žalilen, nego če bi dr. Tavčarja bil imenoval »Anglikanca" ali »pravoslavnega*.
Drugi priimek, katerega sem privoščil dr. Tavčarju, slove: Ilans Dampf in allen Gassen. Hotel sem s tem stigmatizovati njegovo znano prenapetost in nepremišljenost. Toda tudi ta izraz ni nobena psovka. To je naslov neke Zschokkejeve novele, katero tudi čestokrat bero naši gimnazijalci, in junak te novele ni nikakor ne tak značaj, da bi njegovo ime moralo služiti kot žalilni izraz, kot psovka.
Da beseda „razposajenec“ nikakor ni Schimpf-ivort, psovka, pritrdil mi bode vsak, kateri je sploh slovenščine zmožen. Njeno nasprotje je »postavni mož“, in »razposajeuec" ne pomeni nič druzega nego, kar Nemec imenuje : ein muthioiiliger, junger Mensch. V tem pa nikdo ne more videti znamenja § 496.
O priimku »Thersites" sicer sam priznavam, da ta beseda ni poseben kompliment. Med vsemi Homerjevimi junaki je Therzit sigurno najmanj simpatičen, ali psovka ta izraz vender le ni. Therzit res ni bil uzor grške lepote — in morda je primera iz tega uzroka užalila gospoda doktorja — ali da bi bil zaničevanja vreden človek, tega vender še nikdo ni trdil. Da se je mož rad umaknil junaškemu boju, da je bil bojazljivec, tega mu gotovo najmanj dr. Tavčar ne bode zamerili. Jezik je imel pač hud in tudi zabavljal je rad boljšim možakom nego je bil on (dr. Tavčar:
bescheiden!) — ali to je tudi vse, in jaz vP>'ašam g. sodnika, kje da se najdejo v takem značaji one kriterije, katere utemeljujejo pre-stopek p0 § 496?
Isto velja o besedi »političen buffo". 'sak, kdorkoli le mrvico razume o gledališči,
je trda ... ne odpira se. Sam torej pričakujem sina; kajti naznanil mi je: »preden odidem v Moskvo, pripeljem se domu.“ In zares: prišel je v očetov dom — ali preživel je le malo časa v ujem. Vidno ga je nekaj mučilo; zatorej je, kakor se je kazalo, tako rekoč na perotih odletel v Moskvo, na tisto ljubeznivo svojo univerzo! Pričnem ga izpraševati o njegovih dvojbah — kaj je neki njih vzrok? Ali velikih razgovorov žnjim ni slišati; le eua misel se mu je vtepla v glavo in sicer P« polnem vtepla! Bližnjemu, pravi’ hočem pomagati, bel je torej od mene proč, — ali, mislite si, niti groša ni vzel sabo, razen nekaj malo obleke. Samemu sebi je uže mnogo zaupal! In ne po krivici. Skušnjo je opravil izvrstno, stopil je v študente, našel si je lekcij v zasebnih hižah  Posebno trden je
bil v starih jezikih! In ali si morete misliti? Na um mu pride, celo meni pošiljati denarjev. Jaz se tega nekoliko razveselim — ali ne zastran denarja — kajti vrnil sem mu ca in si to celo prepovedal; ali razveselim se zato ker spoznam, da se sme kmalu od njega kaj pričakovati. Moje veselje trajalo je le malo ^asa-	(Dalje prihodnji«.)
pozna njen pomen. Meyerjev Conversations-Lexilion definuje ta izraz na sledeči način: Buffone (Buffo) ist jeder Stinger, uielcher in der Icomischen Oper oder im Intermeeeo der Italiener die Icomischen Charakterc darstellt. Jaz sicer uže dolgo opazujem neprestane poskuse g. doktorja, priti do veljave v našem političnem gibanji, no, da so ti poskusi do sedaj le komičen utis mogli napraviti name in na marsikoga, to naposled vender ni moja crivda, temveč le dr. Tavčarjeva.
Priimek »Orlando furioso“ tudi ni psovka, temveč baš nasprotno, »epitheton ornans“ za g. tožnika, kajti s tem sem ga primerjal jed-nemu naj glasovitejših junakov romantičnega srednjega veka; odkrito rečem, da se mi ta primera mnogo prelaskava vidi za g. tožitelja. »Cojlus" tudi ni razžalilen izraz, to je ime necega učenjaka, kateri je bil slučajno drugega mnenja o Homerjevi slavi, nego je drug olikani svet. Beseda »radikalec" pa — (dr. Tavčar: »Te besede nisem navedel r obtožnici, to je častni priimek v sedanjih razmerah!" — Prof. Šuklje: „Saj je od Vaše roke pisano v obtožnici. Gosp. tožnik po tem takem sam ne vč, zarad česar da toži; danes mu je častni jriimek, kar mu je bilo pred jednim tednom še psovka." — Dr. Tavčar si ogleda obtožnico, izgovarjaje se, da bi se imelo glasiti: »Orlando furioso" radikalne stranke", da je pa izpustil po pomoti zadnjo besedo, ter da je »radikalne" tako pisano, da je sodnik mogel napačno čitati za ,,radikalec.“)
In tedaj mi le preostaja en izraz, zarad katerega toži moj nasprotuik, namreč da sem imenoval njegovo trditev v onem »Poslanem" neosnovano laž. Ne treba biti juristom, da se sprevidi, da je dejanje, storjeno s tem, takor rad priznavam, žalilni m in za doktor Tavčarja sramotnim izrazom, kaz-njivone po § 496., temveč po § 491., oziroma § 493. Jaz tudi dandanes še ostaj‘am pri tej svoji ostri besedi, poudarjam in naglašam, da je dr. T. vedoma neresnico govoril, tedaj se lagal grdo in nesramno; seboj sem naprosil dve priči, g. prezidijalnega tajnika viteza Sclivvarza in tiskarja g. Bamberga, katera bodeta s prisego potrdila istinitost moje izjave, ako namreč g. sodnik dopusti, da se zaslišita v tej zadevi. Sicer pa vprašam g. sodnika, katero sredstvo da ostaja možu poštenjaku, ako obrekovalcu nasproti imenuje obrekovanje in laž s pravim imenom, in le ta, mož jurist, se potem potuhne za § 4 96., ker zna, da baš pri tem paragrafu ni dopuščen dokaz resnice.
Jaz sem pri kraji, g- sodnik. Za trdno pričakujem od Vaše razsodnosti in Vašega pra-vicoljubja, da ovržete neopravičeno obtožnico, da odbijete tožitelja ter mene oprostite obtožbe."
Gosp. dr. Tavčar, katerega je zatoženi označil v svojem zagovoru, niti besedice ni odgovarjal. Priči niste bili zaslišani, ker ste prišli nekoliko minut kasneje, ko je profesor Suklje uže govoril. Na to objavlja sodnik g. Čuček razsodbo, v kateri obsoja urednika prof. Šukljeja na deset gld. globe, oziroma 48 ur zapora. Kot olajševalno okolnost omenja med drugim, da je bil prof. Šuklje napaden in izzivan od dr. Tavčarja, kot obtože-valno, da so se psovke rabile v dveh slučajih.
Prof. Šuklje naznanja takoj priziv na višjo instanco; potem se je pritožil tudi dr. Tavčar.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Danes vršč se volitve za deželni zbor ilolenjeavstrijski, in sicer v kmetskih občinah, ki volijo 21 poslancev. Danes volijo tudi mesta in trgi na Moravskem. Do sedaj nam rezultat še ni znan.
Včerajšnja »Wiener Zeitung" objavlja mi-nistersko naredbo, vsled katere je zabranjeno uvažati in prevažati cunje, stare vrvi, ponošeno obleko, perilo in posteljino z Francoske, Algira in Tunisa. Naredba postaue daues pravo-močna.
»Gazeta Lwowska" poroča, da je c. kr. vlada dovolila v podporo po povodnji poškodovanih v Galiciji 100 000 gld. Nadvojvoda Albreht podaril je 1000 gld.
Kakor uže znauo, izročili so srbski poslanci v lirvatskem saboru predlog o avtonomiji Srbov v cerkvenih in šolskih zadevah. Irvatski članovi odbora, kateremu se je predlog izročil v pretresanje, priporočajo saboru, naj se po mogočnosti ozira na želje srbskega prebivalstva na Hrvatskem. — Sa-3or zaključil se bode dne 10. julija, 110 sklical se bode še meseca septembra, predno se bo razpustil. Nove volitve vršile se bodo še le meseca novembra. Stranka Starčevičeva za-djučila je, postaviti kandidate v vseh volilnih okrajih.
Na Ogerskem stopila je reka Temes preko bregov ter poplavila mnogo polja in njiv. Ceste in železnice so tako poškodovane, da se je promet moral ustaviti.
Tuje dežele.
Zaključki nemškega državnega zbora predali so se včeraj zveznemu svetu v konečno odobrenje. V včerajšnji seji odobril je zvezni sv6t zakonsko osnovo o osiguranji proti nezgodam. Misli se, da bode zvezni sv6t svoje delovanje v teku prihodnjega tedna završil.
Na Portugalskem vršile so se predvčerajšnjem volitve poslancev. Vladna stranka ima za 35 glasov večino. Volitve vršile so se mirno.
Na Irskem so nemiri še vedno na dnevnem redu. Zadnjo nedeljo prišlo je med oran-gisti in nationalisti do krvavega sukoba. Jeden je usmrten, mnogo ranjenih.
Iz Kaliire se poroča, da postaue doslej egiptovsko mesto Assuan na obrežji rudečega morja od 1. septembra počenši, svobodna luka. Ob jednem se javlja, da je kralj abisinski dovolil, da se egiptovski vojaki v Sudanu smejo jreko njegovega kraljestva vrniti v domovino.
V Tonkinu imajo francoski vojaki mnogo trpeti; mori jih tropična vročina in mrzlica, katera zahteva mnogo žrtev.
Kitajska vlada je izjavila, da je gledč prelomljenja ugovora s francosko ne zadene nikakova krivda. Oficirji, kateri so sukob zakrivili, izročili se bodo vojnemu sodišču.
Dopisi.
Iz Gorjan 2. julija. (Izv. dop.) V nedeljo je pri nas predaval g. Pirc o gnoju in živinoreji. Do 60 mož se je zbralo pri tej priliki v šoli ter z vidnim zanimanjem poslušalo jasno razpravo gospoda govornikav. Pohvalno je omenjal g. Pirc namero g. J. Žirovnika, gorjanskega nadučitelja, ki hoče uže to jesen dodelati drevesnico »Bralnega društva", iz katere bodo lehko Gorjani dobivali do 500 dre-vesec na leto, ter je obljubil, pri slavni c. kr. kmetijski družbi na to delati, da dobimo izdatne podpore v ta namen. Naši možaki so bili kaj hvaležni g. Pircu za njegove dobre navode, ter so ga prosili, naj kmalu zopet počasti nas s svojim pohodom. Pri kozarcu vina se je še potem marsikatera pametna in koristna beseda o kmetijstvu rekla. — Prihodnjo nedeljo pa nameravajo naši fantje — pevci na večer na Bled iti, ter tam po jezeru vozč se popevati v mraku.
Razne vesti.
— (Glavna vojna luka Pulj.) Cesar in cesarjevič podasta se v nedeljo v Pulj, kjer bo-dota prisotna manevrom naše mornarice in si mislita oglodati novo vtrjeno luko. Uže Štiri leta popravljajo razno forte, ki jo obdajajo, in sedaj se delo bliža koncu. Vsled teh naprav postane Pulj jedna izmed najbolj vtrjenik morskih trdnjav Evrope. Posebno zanimivi so tudi velikanski topovi firmo Kruppove in razne druge varnostno priprave. Vsa oprava luke vredna je nad 500 milijonov goldinarjov!
— (StraSna nevihta v Bukovini.) Dn6 28. junija razgrajala jo strahovita nevihta v ii-hodnji Bukovini. Posobno nad želoznično progo
Černovice-Kuczmare bučal je silen vihar in ž njim se je vsula tolika ploha, da ni moč popisati te elementarne sile. Na progi je delalo 8 delavcev in jedna ženska, ko se je vihar pričel. Možje so skočili v neko bližnjo dolinico, meneči, da bodo tam bolj varni. A izpod neba so pridrle tolike mase vodovja, da je bila dolinica v malih tre-notkih podobna jezeru! Ko je nevihta nekoliko ponehala, prihitel je posebni vlak z zdravniki nesrečnim delavcem na pomoč, a nobenega ni našel več živega; vse je bila nevihta usmrtila!
— (Strah pred kolero.) Iz Alassije, mesta na zapadnem bregovji genuoškega zaliva, poročajo listi:	Župan je dobil 28. junija zjutraj
poročilo, da je prišla iz Toulona v Alassijo neka družina, ki ima za kolero bolne ljudi pri sebi. Župan je vkazal, da se takoj pripravi star neobljuden samostan sredi mesta za bolno družino, kjer naj bi se zdravila po polnem osamljena. Ko so to meščani zvedeli, hiteli so k županu in burno terjali, da družino spravi kam drugam, ne v sredino mesta; drugi pa so v silnem strahu kričali, da bi najbolje bilo, ko bi se samostan zažgal, potem bi ne mogli vanj naseliti bolnikov. Drli so proti poslopju,	vlomili cerkvena vrata in	začeli plat
zvona biti! Dolgi, zategnjeni glasovi starega zvona vzbudili so po celem mestu strašno razburjenje. Iz vseh hiš so drli ljudje, silno prestrašeni in večinoma oboroženi z vilami, noži, puškami itd., a ne vedo kaj pomeni to zvonenje. Dolgo je trajalo, da so se duhovi pomirili in da se je posrečilo bolj hladnokrvnim elementom pogovoriti razdražene meščane. Ko se je zopet povrnil mir, zvedelo se je, da je bila ona novica o koleri po polnem	— izmišljena! Najbrže	je	napravil	kak
neprevidnež slabo šalo z vbozimi meščani. So-daj ga pa pridno iščejo in pravijo, da se mu ne bode dobro godilo, ako mu pridejo na sled.
— (Političen umor.) Na glavnem trgu mesta Sinigaglia v Eomagni pripetilo se je minoli teden sledeče zločinstvo: Zvečer ob polu 10. uri začula	sta se na trgu	dva strela;	ljudje so	priskočili	k možu, ki jo	streljal,	a predenj so	bili
pri njem, zgrudil se je na tla in umrl. V prvem trenotku so mislili, da se je sam usmrtil, a kmalu so zapazili, da ima mrtvoc prebodena prsal Stro-ljal je pač on, a le za svojim morilcem, ki ga jo bil nagloma napadel z bodalcem. Zločinec je všel, vender so ga kmalu zasačili. Sedaj trdi, da je izvršil umor zaradi političnega sovraštva.
— (Prijeten gost.) V neko peštansko gostilno je prišel nedavno neznan mož in vkazal vrček pive. Kar nenadoma pa je potegnil svoj nož in začel — klati pivce po dvorani! Jednega je hudo ranil, tri druge pa je nekoliko manj poškodoval. Komaj so ga potem gostjo vkrotili in povezali. Ko so ga pripeljali na policijo, videli so, da jo zločinec po polnem pijan in zato ga niso mogli takoj izpraševati.
— (Čuden bolnik v kopelji.) V kopelji Schmiedeberg nahaja so letos čuden bolnik. Afri-kanski cirkus Merkel, ki je o binkoštnih praznikih bil v omenjeni kopelji, imel je seboj velicega slona. Ko so je cirkus odpravljal, jele so debolo-kožcu otekati noge in zato ga jo moral lastnik pustiti v kopelji, kjer ga zdravijo. Žival se je uže do dobrega privadila gostov. Otroci mu nosijo slad-čic, zato jih pa hvaležni bolnik nežno popriino z rivcem in jih posadi na svoj široki hrbet ter jih nese na sprehod.
—. (Zopot gledišče pogorelo.) Kraljevo gledišče v Edinburgu vnelo se je v nedeljo in v kratkem jo do tal pogorelo. Škoda je velikanska, a ljudij se ni nič ponesrečilo.
Domače stvari.
—- (Podirati) so jo začelo Francovo nabrežje za štajerske oskomptne banke (nekdaj Aihol-cerjevo) hišo. Mestni magistrat je odredil, da se breg podprt s koli, kateri se imajo zabijati v strugo Ljubljanice.
— (Poškodoval) se je včeraj 14 let stari krojaški učenec Miha Okorn (Gruberjeve ulico št. 4), kor ga je sunil mesarski pomočnik Lovro A. po hribu doli in jo obtičal na drevesu, tor si zadrl košček veje pod brado. Ker nima doma zdravniške pomoči, odvedli so ga v b6lnico. Poškodba sama na sebi jo lahka.
— (Goljufija.) Kondukt^rja južne železnice Jakoba Doliča iz Vodmata št. 36 ogoljufal je mizarski delavec Lovre G. iz Stanec pri Št. Vidu nad Ljubljano, kateri je bil pri njem v službi, za pred-plačo 6 gld. 80 kr., za črno suknjico, vredno 4 gld.; za srajco, vredno 1 gld.; za črni klobuk, vreden t gld., in za srebrno uro z dvojnim prikrovom ter jo je popihal.
— (Surovost.) Predvčeranjem popoludne udaril je hlapec necega trgovca na sv. Jakoba nabrežji 51etnega sina starinarja Janeza Kebra z roko tako hudo, da je ;fantič padel na tla in se z glavo udaril ob kamen, tako da je krvavel. Razdraženi oče pričel je glasno kričati, tako da se je v kratkem na obeh bregovih Ljubljanice nabralo na stotine radovednega občinstva. Surovi hlapec bode kaznovan.
— (Zgubil) se je zlat prstan s temnim kamnom, vreden 12 gld,
— (V dunajski akademiji znanostij) predložil jo generalni tajnik, dvorni svetnik prof. dr. Siegel, dve razpravi, poslani od slovenskih učenjakov. Prva, katero je spisal znani naš indolog, prof. dr. K. Glase r, ima naslov: Der vedische Študent ter je dovršena po Ghryavutras in Dhar-m&satras. V drugi razpravlja naš rojak profesor Dav. Nemanič svoje študijo o čakavskem narečji pod naslovom: čakavisch-croatische Studien. Oba pisatelja prosita akademijo, naj sprejme njijine razprave v poročila akademičnih sej.
■t-v i
Št. VII. objavlja te spise: 1.) Gorazd: Tuji pevec. Balada. — 2.) Dr. Iv. T a v č a r : Mrtva srca. Povest. (Dalje.) — 3.) J. T r d i n a : Bajke in povesti o Gorjancih. 20. Zagovorniki. (Konec.) — o.) J. S tarč: Vinko I. — 6.) S. R u t a r : Akvileja IV. — 7.) L. Pesjakova: Popotni spomini I. — 8.) Narodne stvari: Narodna pesen iz celjske okolice; G. Križnik: Pripovedka od fanta, ki je z muCkami oral. — 9.) F. G. P.: Čemu? Sneg. Tujki. Pesni.—10.) J. Trd in a: Vinska modrost. (Dalje.) — 11.) J. Kersnik: Gospod Janez. Novela. (Dalje.) — 12.) K. Št rekel j: Jan Ernst Smolčr f. — 13.) Slovenski Glasnik.
»Ljubljanski Zvon“
stoji pol leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr.
Telegrami ^Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 4. julija. Prof. theol. Zschokke je imenovan rektorjem dunajskega vseučilišča.
Toulon, 4. julija. Včeraj po dnevi umrlo 5 osob za kolero. Položaj se je zboljšal.
Marseille, 4. julija. Včeraj od opoludnč do osmih zvečer uikedo za kolero poginil.
Kahira, 4. julija. Vest, da so ustaši z naskokom vzeli mesto Debbah ter poklali posadko, se uradno dementuje.
Kečkemet, 3. julija. Pri denašnji državnozborski ožji volitvi propadla sta dva antisemita; zmagal je jeden liberalni in jeden neodvisni kandidat.
Rim, 3. julija. Vest o jednem slučaji kolere v Livorni se zanikuje.
Pariz, 3. julija. Zbornica je zavrgla amendement k revizijskemu predlogu, ki je zahteval, da se odstrani pravica razpuščenja zbornice.
Pariz, 3. julija. V Marseillu so v zadnjih 24 urah umrle 4 osebe za kolero. „Vol-taire“ zanikuje novico listov, da so včeraj tri osebe zbolele v Parizu za kolero. Vsako poletje se pripetijo posamezni, natanko omejeni slučaji. Zdravstvene razmere so do sedaj vgodne.
Toulon, 3. julija. Noč je bila boljša; sinoči od 7. ure so umrli trije za kolero.
London, 3. julija. Financijalni veščaki konference imajo v nedeljo zvečer sejo; do takrat bode pretresavanje dotičnih vprašanj dovršeno.
London, 3. julija. „Daily News“ poročajo iz Assuana: Čuje se, daje 12 tisoč vstašev zasedlo Debbah; poklali so 3 tisoč vojakov garnizije in prebivalce mesta.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 4. julija.
8I(1-
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.................80 • 60
»	»	»	»	srebru.........................81-40
Zlata renta.............................................102-45
5% avstr, renta..................................  .	95-70
Delnice ndrodne banke................................. 852-___
Kreditne delnice....................................... 299-80
London 10 lir sterling..................................121-90
20 frankovec............................................ 9-675
Cekini c. kr............................................. 5-76
100 drž. mark...........................................59-55
Uradni glasnik:
z dnč 4. julija.
Razpisane službe: Pri c. kr. vodstvu idrijskega rudnika služba glavnega blagajnika s dohodki VIII., ozir. blagajnika s plačo IX. razreda, kavcija v obsegu plače. Molbenice tekom treh tednov l-udnijskemu vodstvu.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji ljubljanski za katastralno občino Grosuplje; poizvedbe dnč 17. julija; — pri c. kr. okr. sodniji litijski za katastralno občino Št. Lambert; poizvedbe dnč 9. julija.
Titjci.
Dnč 2. julija.
Pri Maliči: Schulte, tovarniški vodja, s soprogo; Bel-lina, Wolf, Rothel in Titz, potovalci, z Dunaja. — Kohn, potovalec, iz Prage. — Eisl, potovalec, iz Gradca. — Serenyi, profesor, iz Šopronja. — Her-taus, c. kr. vrhni poštni vodja,~ iz Trsta.
Pri Slonu: Beck, potovalec, z Dunaja. — Močnay, trgovec, s soprogo, iz Zagreba. — Frohlick, župnik, iz Vel. Lašič. — Petrič, župnik, iz Blagovice.
Pri Bavarskem dvoru: Strum, montanist, iz Johan-nesthala. — Štolfa, lesni trgovec, iz Sežane. — Goljevšek, lesni trgovec, iz Kanala. — Zvvirner, natakar, iz Beljaka.
Pri Avstr, carji: Glatzl J., c. kr. rač. oficijal, in Glatzl E., c. kr. feldvebelj, iz Celovca. — Pimpl, nožarski fabrikant, iz Trattenbaclia. — Skofic in Nilvass iz Podbrezja. — Jekovec, učitelj, iz Zid. Mosta.
TJmrli so:
Dnž 2. julija. Walter Deu, sin odvetnika, 2'/„ 1., Dunajska cesta št. 13, sušica. — Janez Stajer, delavec, 46 1., umrl na Marije Terezije cesti za vodenico med prenosom v bolnico.
Dnč 3. julija. Andrej Šarc, želez, konduktir, 65 1., Poljanski nasip št. 14, srčni mrtvoud.
Srečke
z dn6 2. julija.
Brno: 87	74	50	82	54.
Meteorologično poročilo.
	§ o	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tompe- mtura	Votrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	t ■ >—■» co	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-02 735-68 736-18	+17-8 -(-26-4 +18-4	zpd. sl. vzh. sl. bzv.	s. js. d. js. p. obl.	1*70 dež
Omarine napise
z a trgovce
imata vedno v zalogi
Kleinmayr & Bamberg ^
Kongresni trg.
Vi
'	sr^^K
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj e.
Tiskata in nalagata Ig. v. Klointnay r & F e d. Barab org v Ljubljani.