naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Slovenska vojska postavila začasni montažni most v občini Ljubno Teden Društva upokojencev Mozirje otvoriii v znamenju kulture STRAN 5 STRAN 12 BENCINSKI SERVIS LETUŠ Oglasi LJUBNO 2013 I 2 Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 Iz vsebine: Tema tedna: Z novim letom se obetajo višje cene za komunalne storitve..........................................4 Občina Gornji Grad: Zaključen razpis za izvajalca del v zbirnem centru odpadkov Podhom..................................4 Zdravstvo: Usoda zgornjesavinjskega zdravstva v rokah mozirskih svetnikov...............................6 Občina Rečica ob Savinji: Ob regionalki namestili prikazovalnik hitrosti.............................................7 Intervju: Srečko Prislan, predstavnik nevladnih organizacij v RRS RASR......................................8 Govedorejsko društvo ZSD: Podelili priznanja najboljšim rejcem...............9 Ljubno in Rečica v Ljubljani: Predstavitev krajev z običaji, kulinariko in pesmimi.........................................13 Tretja stran Iz policijske beležnice: Trčil v tovorno vozilo....................... . 22 Odprt lov na višje cene komunalnih storitev S prvim dnem novega leta bo začela veljati vladna uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Uredba omogoča povsem prosto oblikovanje cen za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih voda ter odvoz odpadkov, v svoji metodologiji pa ne določa kriterijev, kateri stroški so upravičeni pri izvajanju posamezne komunalne dejavnosti. Računsko sodišče opozarja na nevarnost neupravičeno visokih dvigov cen in poziva vlado, naj ponovno zamrzne cene komunalnih storitev, dokler se to strokovno področje ne uredi v normativnem in nadzornem smislu. Cene komunalnih dejavnosti so bile dolga leta nadzorovane. Za njihov dvig je bilo potrebno soglasje pristojnega ministrstva, kar je skozi čas povzročilo nesorazmerje med stroški zagotavljanja obveznih javnih služb po posameznih občinah, na drugi strani pa tudi subvencioniranje različnih vrst komunalnih storitev. Zaradi tega so postale cene po občinah praktično neprimerljive, razlike so namreč tudi desetkratne. Predsednik računskega sodišča dr. Igor Šol-tes meni, da prosto oblikovanje oziroma sprostitev cen komunalnih storitev predstavlja resno tveganje, ker niti pristojno ministrstvo (za kmetijstvo in okolje) niti občine nimajo zadostnih kadrov za izvajanje nadzora nad določanjem cen javnih gospodarskih služb, zato »bodo razprave pri odločanju o dvigu komunalnih cen na občinskih svetih prej politične kot strokovne«. Kaj lahko na tem področju pričakujemo prebivalci Zgornje Savinjske doline, pišemo v tokratni temi tedna, zadnji v letu 2012. Že naslednji teden začnemo s štetjem s trinajstico. Kaj nam bo prinesla ta, po prepričanju nekaterih nesrečna številka, v tem trenutku še ne moremo vedeti. Negotovosti na ekonomskem in političnem področju je namreč toliko, da najbrž tudi ključni akterji ne vedo, v katero smer se bodo odvijali dogodki. V času, ko poštni in elektronski nabiralniki »pokajo« od preobilice lepih in prijaznih voščil, so me v anketi lokalne radijske postaje vprašali, kaj si želim v letu 2013. Odgovoril sem z dvema besedama: pravno državo. S tem nisem mislil več zakonov in predpisov, teh imamo še preveč, ampak njihovo izvajanje - pravično in dosledno za vse - pravne subjekte in posameznike. Šele ko bo (znova) delovala pravna država, bomo v naši družbi lahko (znova) vzpostavili medsebojno zaupanje, ki je pogoj za deblokado družbenega sistema. Želim vam torej pravno in pravično 2013! Cvetke in koprive: Iz gozdarjeve torbe ............ .24 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 52, 28. december 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com „ . . , ..!,-„„„, , -r Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 3 Tema tedna, Aktualno NOVA UREDBA JE DOLOČANJE CEN KOMUNALNIH STORITEV PREPUSTILA OBČINAM Z novim letom se obetajo višje cene za komunalne storitve Vlada je 15. novembra sprejela Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. S tem je prenehala veljati Uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev, katero je leta 2010 sprejela prejšnja vlada. Ta predpis je praktično zamrznil cene komunalnih storitev od avgusta leta 2010. Podoben predpis je sprejela aktualna vlada avgusta letos, ki pa je veljal le do sprejetja uredbe. Z novo uredbo bodo komunalna podjetja v Zgornji Savinjski dolini s 1. januarjem lahko uveljavila višje cene za oskrbo s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda, ki so jih sprejeli občinski sveti že pred zamrznitvijo teh cen. Cene odvoza in ravnanja z odpadki bodo ostale nespremenjene. CENE IZ PREJŠNJEGA TISOČLETJA Po besedah direktorja Komuna- le Mozirje Andreja Ermenca je bilo zadnje povišanje cen leta 2003. Takrat je šlo za usklajevanje cen z inflacijo, vendar ta uskladitev ni bila ustrezna dejanskim višanjem stroškov poslovanja. Samo od leta 2003 do danes so se stroški pogonskih goriv zvišali za 160 odstotkov, cene, ki jih zaračunava mozir-ska Komunala, pa datirajo še v prejšnje tisočletje. V tem času so se sprejemali predpisi, ki so uvajali nove nor- mative in standarde za vse komunalne storitve. Novi predpisi so komunalnim podjetjem nalagali nove dejavnosti in obveze, ki so pomenile višanje stroškov poslovanja. Teh komunalna podjetja niso smela pokrivati z višanjem cen svojih storitev, zato so bila prisiljena v iskanje notranjih rezerv v poslovanju. OBČINSKI SVETI POTRDILI NOVE CENE Storitve oskrbe s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda in čiščenje odpadnih voda na našem območju izvajata Komunala Gornji Grad za občino Gornji Grad in Komunala Mozirje za preostale občine, razen občine Solčava. Obe komunali sta že pred zamrznitvijo cen pripravili nove cene teh storitev v skladu s tedaj veljavnim Pra- vilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Predlagane cene so že pred sprejetjem uredbe o zamrznitvi cen sprejeli lokalni občinski sveti. ZNESKI NA POLOŽNICAH BODO VIŠJI Z uveljavitvijo novih cen bo poleg višjih zneskov obstoječih postavk na računu tudi omrežnina. Gre za strošek najema obstoječe infrastrukture, ki ga bodo plačevali odjemalci, bo pa to prihodek občin. Nova postavka bo namenjena za investicijsko vlaganje v infrastrukturo. Če bo obveljala sedanja uredba, odjemalce čakajo bistveno višje cene komunalnih storitev. Uredba namreč omogoča, da se že spreje- ZAKLJUČEN RAZPIS ZA IZVAJALCA DEL V ZBIRNEM CENTRU ODPADKOV PODHOM Podražitev za gospodinjstva po vzpostavitvi sistema Janez Herodež, direktor podjetja Pup Saubermacher, konce-sionarja za zbiranje in odvoz odpadkov na območju občine Gornji Grad, je na seji občinskega sveta predstavil najbolj ključne poudarke poslovnega načrta podjetja za prihodnje leto. Dejal je, da pričakuje, da bodo v prihodnjem letu postavljeni pogoji, na osnovi katerih bodo lahko pričeli delati po novem standardu. V najboljšem primeru bo zbirni center za odpadke v Podhomu, za katerega je sedaj zaključen razpis za izvajalca del, s strani občine narejen do konca pomladi. Takrat bo koncesionar pristopil k opremljanju, obveščanju po terenu in informiranju o načinu zbiranja odpadkov po novem standardu. Po trenutnih načrtih naj bi do tega prišlo v mesecu juniju. Odvoz mešanih komunalnih odpadkov v posodah in odpadkov v rumenih vrečah (plastenke, pločevinke ...) se bo odvijal izmenično vsakih 14 dni. Pri bolj oddaljenih gospodinjstvih bo zbiranje le en- krat mesečno za vsako vrsto odpadkov. Na ekoloških otokih se ne bo več zbiral papir. Ko bo zbirni center v Podhomu zaživel, bo možno tam brezplačno odlagati tako kosovne odpadke, gradbene odpadke kot posamezne frakcije, razen mešanih komunalnih in bioloških odpadkov. Gospodinjstva bodo s potrdilom o zadnjem plačilu dokazovala, da plačujejo odvoz odpadkov in bodo tako lahko v zbirnem centru odlagala brez dodatnega plačila. Podjetniki bodo odložene odpadke plačali po teži, za gradbene odpadke je Herodež priporočal, da jih odložijo ločeno (les, kritina, steklo). Kritino, ki je težak material, bodo po dogovoru z občinami zmleli. Cena za podjetnika bo precej nižja, občine pa bodo material porabile za razne sanacije. Nov način zbiranja odpadkov bo pomenil za koncesionarja veliko terenskega dela, obveščanja in predstavljanja novih pravil. Ko bo sistem vzpostavljen, bo to pomenilo podražitev te storitve za go- Direktor podjetja Pup Saubermacher Janez Herodež je povedal, da si želijo organizirati zbiranje kosovnih odpadov na klic. (Foto: Štefka Sem) spodinjstva. Župan Stanko Ogradi je dejal, da se projekt zbirni center res zelo vleče, predvsem zaradi birokracije. Pred dnevi so prejeli gradbeno dovoljenje za protipoplavno ureditev, javni razpis za izvedbo protipo-plavnih ukrepov in izgradnjo zbirnega centra Podhom je zaključen, izvajalca pa bodo izbrali v kratkem. Svetnike je zanimalo, ali bo kakšna sprememba glede zbiranja kosovnih odpadkov, saj razni drugi pobiralci poleg odloženih odpadkov radi odtujijo tudi kakšen povsem uporaben predmet v okolici hiš. Zanimala jih je še možnost uporabe manjših posod. Herodež je odgovoril, da si želijo uvesti pobiranje kosovnih odpadkov na klic, ampak ta sistem v prihodnjem letu še ne bo zaživel. Omenil je možnost brezplačnega odlaganja kosovnih odpadkov v zbirnem centru, ko bo ta odprt. Ob uvedbi novega sistema bodo 240-litrske posode zamenjali za 120-litrske, po nekaj mesecih delovanja sistema pa bodo gospodinjstva s samo dvema članoma lahko na osnovi prošnje zaprosila za 80-litrsko posodo in s tem zmanjšala stroške odvoza odpadkov. Štefka Sem 4 Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 Tema tedna, Aktualno Andrej Ermenc, direktor Komunale Mozirje: »Največja napaka v preteklosti je bilo zadrževanje cen komunalnih storitev. Kljub predpisom, ki so uvajali nove standarde in nalagali nove obveznosti in dejavnosti komunalnim podjetjem, le-ta niso smela višje stroške poslovanja pokrivati z višanjem cen storitev. Tudi sicer so se stroški dejavnosti višali, cene večine komunalnih storitev, razen za ravnanje z odpadki, pa datirajo v prejšnje tisočletje. Edino povišanje je bilo v letu 2003, pa še takrat je šlo le za delno uskladitev z inflacijo. Zneski na položnicah so se višali zaradi novih postavk, ki so jih po zakonodaji komunalna podjetja morala zaračunavati, vendar so jih odvajala v državni oziroma občinske proračune. Sedaj se poleg višjih cen obstoječih postavk obeta nova, in sicer omrežnina, ki bo bistveno prispevala k višjemu znesku na položnicah. Dejansko bo denar odtekal v občinske proračune in bo namenjen za investicijsko vzdrževanje vodovodne infrastrukture. Komunala Mozirje kot izvajalec komunalnih storitev bo dejansko pri povišanju cen udeležena le pri višjih cenah vodarine, odvajanja odpadnih vod in čiščenja le-teh, kar pa ne bo niti polovica celotnega dviga cen. Če bo ostalo pri sedanjih določilih Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, bodo cene bistveno višje. Podražitev bo boleča prav zaradi zadrževanja cen v preteklosti.« te cene storitev s 1. januarjem prihodnje leto uveljavijo. V popolnosti pa se morajo novi uredbi v roku 15 mesecev prilagoditi občinski splošni akti, izvajalci javnih služb bodo morali pripraviti nove kalkulacije cen, ki jih bodo potrdili pristojni občinski organi. Kljub temu da nas po novem letu čakajo podražitve nekaterih komunalnih storitev, je dobra novica dejstvo, da se zaenkrat pri Komunali Mozirje ne bodo višale cene odvoza odpadkov in ravnanja z njimi. Roman Mežnar OBČINA MOZIRJE OBČINA LJUBNO Vojska postavila začasni montažni most V četrtek, 20. decembra, so pripadniki Slovenske vojske na cesti Ljubno ob Savinji-Rastke preko Ljubnice postavili začasni montažni most. Občina je pred tem morala pripravili betonske opornike, montažni most pa je dobila v najem od Uprave RS za zaščito in reševanje. Montažni most stoji v neposredni bližini Pažetovega mostu, ki ga je novembrska povodenj dodobra poškodovala. Rešitev z montažnim mostom je začasna, saj bo obči- Veliko služnostnih poti za vodovod že urejenih na na tem mestu zgradila novega. Če bo država potrdila sanacijski program po poplavah, naj bi po besedah direktorja občinske uprave Blaža Presečnika z gradnjo novega mostu začeli že v prihodnjem letu. Projektno dokumentacijo imajo pripravljeno. Montažni ali pontonski most je sedaj drugi take vrste v Zgornji Savinjski dolini. Prvega so dobili v Lu-čah po poplavah leta 1990 in še vedno služi svojemu namenu. Marija Lebar Slovenski vojaki so na Ljubnem ob Savinji postavili montažni most. (Fotodokumentacija Občine Ljubno) Matej Dolinar je predstavil tri variante Za izboljšanje vodooskrbe v porečju Savinje so občine Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Gornji Grad in Šmartno ob Paki pristopile k projektu obnove in širitve vodovodnega omrežja Letošč. Projekt vodi Občina Mozirje in svetniki so na zadnji seji potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP). Potrditev dokumenta s strani vseh občin, ki sodelujejo v projektu, je pogoj za pridobivanje sredstev iz kohezijskega sklada. Projekt je predstavil direktor podjetja Stratos Matej Dolinar, ki je pripravljal dokument. V imenu projektanta je spregovoril Andrej Božič iz Projektivnega biroja Velenje. Razlog za investicijo je zagotavljanje stalnosti in zanesljivosti pitne vode v okviru javne službe, zagotavljanje kvalitetne pitne vode ter omogočanje priključitve na javni vodovod novim odjemalcem. Doli- izvedbe projekta. (Foto: Štefka Sem) nar je predstavil tri variante izvedbe projekta. Na osnovi medobčinske pogodbe za omenjeni projekt bo Občina Mozirje za sofinanciranje aktivnosti projekta pokrila med šestimi občinami največji delež. Vse sodelujoče občine bodo zagotovile dobrih 28 odstotkov celotne vrednosti projekta, državni proračun bo kril 72 odstotkov. Kljub temu bo mozirska občina za investicijo namenila enajst odstotkov vrednosti naložbe, to je 2,4 milijona evrov v obdobju 2012 - 2016. Vrednost projekta je 21 milijonov evrov. Izvajal se bo do leta 2016. Trenutno se zbirajo soglasja, do kohezijskih sredstev pa bodo občine upravičene, ker bo s širitvijo in posodobitvijo sistema na omrežje priključeno najmanj 10.000 gospodinjstev oziroma priključkov. Štefka Sem Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 5 Zdravstvo USODA ZGORNJESAVINJSKEGA ZDRAVSTVA V ROKAH MOZIRSKIH SVETNIKOV Župani stavijo na argumente, razum in dogovor med občinama Mozirje in Nazarje V prejšnji številki Savinjskih novic smo pisali o pogojih, ki jih mora izpolnjevati enota nujne medicinske pomoči (NMP), ne glede na to, v kateri zdravstveni postaji v Zgornji Savinjski dolini bo. Tokrat objavljamo, kakšno je mnenje vodje NMP Bojana Leskovška in županov. Na kolegiju so zgornjesavinj-ski župani v razpravi želeli pridobiti popolne informacije glede nujnih sprememb v enoti nujne medicinske pomoči, zlasti pa, kje bodo lažje zagotovljeni pogoji za obstanek enote B, kot jo imamo sedaj. Kot da ba v dolini slabša, prej, da bi bila boljša. Vseskozi pa se pojavlja razkol med občinama Nazarje in Mozirje glede prostora za NMP. Težave so se pokazale tudi pri sprejemu odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski Prostorske možnosti za širitev nazarske zdravstvene postaje so zagotovljene. (Foto: Štefka Sem) ni dovolj že pomanjkanje zdravnikov in vedno manj denarja za zdravstvo, se v dolini občine ukvarjajo še s tem, čigava volja bo zmagala in ali bomo obdržali vsaj to, kar imamo. POTREBEN BO RAZUM Koordinator kolegija rečiški župan Vinko Jeraj je omenil, da na kolegijih redno razpravljajo o zdravstvu, kajti nobeden od županov si ne želi, da bi bila zdravstvena oskr- Enoto B sestavljajo tri osebe: zdravnik, zdravstveni tehnik in voznik reševalec. Vsi naj bi bili na isti lokaciji in naj bi v nujnem primeru skupaj odšli do bolnika ali poškodovanca. Temu v primeru naše doline ni tako, saj ima služba NMP prostore v mozirski zdravstveni postaji, kjer so dopoldan in v času dežurstva, ob popoldnevih pa je reševalna ekipa v eni od nazarskih ambulant, ki deluje v popoldanskem času. Zahtevan pogoj je, da je tako ekipa NMP kot zdravnik na eni lokaciji. Enota A šteje le dva člana, zdravnika in medicinsko sestro, po pravilniku pa izvaja službo NMP na območju zdravstvenega doma. Enota A mora biti opremljena z osebnim urgentnim vozilom s popolno opremo, ki stane 60 tisoč evrov. Na območju enot A opravi nujni prevoz ekipa pristojne enote B, kar bi v našem primeru pomenilo, da bi po bolnika prišlo reševalno vozilo iz Velenja. like investicije, je pa rešitev s strani stroke najbolj na strani gradnje prizidka v Nazarjah. Kot občina so dolžni zagotavljati sredstva za svoje občane in ne za celo dolino. Objekt in urejeno službo NMP potrebujejo vsi prebivalci in je ne more zagotoviti le Občina Nazarje. Razpisov, s pomočjo katerih bi pridobili sredstva za gradnjo, ni, bodo pa razpisana sredstva za opremo v prihodnjih dveh letih. Župane je opozorila na možne posledice, v kolikor ne najdejo skupnega jezika. Prav ta- ležila direktorica občinske uprave Nada Brinovšek. Dejala je, da so se v pričetku leta pričeli pogovarjati o novem odloku in pristali na spremembo sedeža. Težavo je kasneje povzročil 28. člen odloka o ustanovitvi zavoda, ki govori o tem, da vse občine financirajo gradnjo prizidka v Nazarjah. Glede na to, da je mozirska občina največja v dolini, bi to pomenilo največji finančni vložek, s čimer se niso strinjali. Zato vztrajajo na tem, da so objekti v lasti občine, kjer se gradijo, in zdravstveni dom Nazarje, katerega so v prvotni obliki sprejele vse občine, razen mozirske, po novelaciji s strani Lex localisa pa so se v Mozirju odločili, da niso za spremembo. Pri vsej zadevi bi moral prevladati razum in ne drugi interesi, je poudaril Jeraj. MNENJE NAZARSKE ŽUPANJE Nazarska županja Majda Podkri-žnik je povedala, da Občina Nazarje sama ni sposobna izvesti tako ve- Bojan Leskovšek, vodja enote nujne medicinske pomoči: »Moram priznati, da me je zelo strah za sistem, zdravje in zdravstvo v Zgornji Savinjski dolini, kajti o tem odločate vi, župani. Če želite upravičiti zaupanje vaših volivcev in občanov, izberite možnost prizidka v Nazarjah. Kajti, če se zgodi, kar nam preti, da nam zaradi neizpolnjevanja pogojev odvzamejo enoto B in nas degradirajo v enoto A, ne bomo izgubili le na kvaliteti storitev, izgubili bomo tudi po finančni plati. Letno bomo dobili 150 tisoč evrov manj, sledilo bo odpuščanje zaposlenih. Ko sem prišel službovat v Nazarje, je bilo stanje na področju NMP nezavidljivo. Preživetje je bilo zgolj naključje, sreča ali oboje skupaj. Sedaj je naša ekipa strokovno izobražena in usposobljena. Za informacijo lahko povem, da smo bili lani pri reanimacijah zelo uspešni, uspelo nam je oživiti vsakega drugega pacienta. Samo strokovnost pa tokrat ni dovolj, organizacijske težave so druga plat. Mi vseskozi zagovarjamo boljšo rešitev, to je gradnja prizidka v Nazarjah, tako meni tudi stroka, in v kolikor bi se leta 2007, ko smo izdelali projekt, izvedbe tudi lotili, bi ta prizidek že stal. Seveda, če ne bi nekateri držali fig v žepu. Če ne boste župani nekaj storili in rešili zgornjesavinjsko zdravstvo propada, boste za to tudi odgovorni. Pozdravljam načrt mozirske občine za obnovo zdravstvene postaje, toda, če ste menili, da boste z nadstreškom, fasado in pozidavo rešili organizacijski problem v tej dolini, potem ste se motili. Bojim se, da v tem problemu ne vlada moč argumentov, ampak argument moči, v tem primeru mozirski.« ko je omenila, da ne vztraja na tem, da se gradi v Nazarjah, možnost za ureditev ustreznih prostorov imajo vse občine, samo, da se težava reši. MOZIRSKO MNENJE Namesto mozirskega župana Ivana Suhoveršnika se je seje ude- gradnje niso pripravljeni sofinancirati, so pa pripravljeni sofinancirati opremo in aparate. SPORNI ČLEN ODLOKA Glede na sporni 28. člen je mozirski občinski svet potrdil, da gredo v rekonstrukcijo zdravstvene 6 Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 Zdravstvo, Gospodarstvo, Iz občin postaje in s tem zagotovijo pogoje za delovanje NMP. Prav tako so svetniki zadolžili župana, da stori vse, da sedež zavoda ostane v Mozirju. »Vse skupaj ni kaprica enega človeka, ampak odločitev občinskega sveta. Nam je cilj, da zagotovimo prostore po kriterijih,« je povedala Brinovškova in dodala, da so ravno iz tega razloga z idejno zasnovo odšli na ministrstvo za zdravje ter da želijo le njihovo pomoč, da zadevo izpeljejo, kot je treba. OSTALI ZUPANI DOKAJ ENOTNI Ljubenski župan Franjo Naraloč-nik je dejal, da je naloga vseh, da vplivajo na razumnost dveh glavnih akterjev. Po njegovem mnenju ni skrivnost, da večina podpira gradnjo prizidka v Nazarjah. Ker je enotna stroka in večina županov, je sedaj odločitev na mozirskih svetnikih, zato je bil sprejet sklep, da predstavniki ministrstva dejstva predstavijo le-tem. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi je dejal, da bodo zara- di teh zapletov težave občutili vsi prebivalci in tega ne smejo dovoliti, medtem ko je župan Luč Ciril Rosc, dejal, da upa, da bodo iz te situacije vsi izšli kot zmagovalci, ker bomo drugače vsi veliki poraženci. Solčavski župan Alojz Li-pnik je dodal, da zaupa v razum in pametno odločitev, odločitev pa naj temelji na strokovnih argumentih. PRVIČ TUDI LESKOVŠEK Vodja službe NMP Bojan Lesko- všek je izrazil veselje, da so ga povabili k razpravi, je pa imelo to veselje grenak priokus, saj so ga kljub temu, da se težave glede ureditve pogojev za nujno medicinsko pomoč vlečejo že dolgo, tokrat prvič povabili medse in mu dali besedo. Dobre odnose ima z vsemi župani, medtem ko sodeluje in kon-taktira z nazarsko županjo Majdo Podkrižnik, tudi s prejšnjim županom Ivanom Purnatom je bil redno v stikih. Štefka Sem OBČINA RECICA OB SAVINJI PEKARNA KRAMER IZ GORNJEGA GRADA Ob regionalki namestili prikazovalnik hitrosti V Spodnji Rečici, nekaj metrov niže od Brinečevega mlina, v teh decembrskih dneh, ki so z vidika prometne varnosti še posebej problematični, merilnik hitrosti voznikom kaže, s kakšno hitrostjo vozijo. Merilnik je dala namestiti občina, na tem mestu pa bo stal do konca januarja. V dvomesečno izposojo je občini merilnik dalo podjetje Interma-tic, ki se med drugim ukvarja s sistemi za nadzor prometa. Izposoja je brezplačna, občina je imela s postavitvijo in zavarovanjem prikazovalnika le minimalne stroške. V do- Prikazovalnik hitrosti na cesti v Spodnji Rečici (Foto: Marija Lebar) V nekaj minutah, ko smo fotografirali merilnik, je mimo pripeljalo lepo število vozil. Le dvema ali trem merilnik ni utripal v opozorilo. Najvišjo hitrost je v tem času dosegel voznik avtomobila, ki je vozil 86 km na uro. Z novimi vrstami kruha tudi v novi prodajalni govoru z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so merilnik namestili na območju Spodnje Rečice, kjer je hitrost skozi naselje omejena na 50 km na uro. Kot je povedal Rok Jamnikar z rečiške občinske uprave, bodo dobljeni podatki podlaga za statistiko in morebitno nadaljnje ukrepanje na tem območju. Sicer pa že sam merilnik deluje preventivno, saj se tako marsikdo zave, da vozi prehitro in posledično nekoliko zmanjša hitrost. Marija Lebar Kristjan Kramer bo prevzel vodenje domače pekarne z novim letom. Z novim letom bo vodenje pekarne Kramer prešlo v mlajše roke, istočasno bodo razširili dejavnost še na Ljubno ob Savinji. V prostorih nekdanje trafike na Placu urejajo prodajalno kruha in peciva, ki bo popestrila že tako bogato ponudbo v kraju. Ideja za odprtje prodajalne se je porodila Kristjanu Kramerju, ki bo vajeti v pekarni prevzel z novim letom, ko se bo njegov oče Janez upokojil. Ta mesec so pri Kramer-ju razdrli pogodbo z Zgornjesavinj-sko kmetijsko zadrugo Mozirje in od slej ne dostavljajo več kruha nji- hovim trgovinam. Ker so na Ljubnem zalagali dve zadružni trgovini in so bile stranke vajene njihove ponudbe, so se odločili, da jih oskr-bijo v svoji prodajalni. Poleg redne ponudbe v zadnjem času uvajajo nove vrste kruha, med temi je bučni, pirin, rženi, ovseni in krompirjev kruh, ter razne vrste peciva. Pekarna Kramer je zaživela pred 22 leti, ko je Janez Kramer po vrnitvi iz Švice najel prostore nekdanje Stare pekarne v Tratni-kovi hiši v Gornjem Gradu. Z ženo sta precej let pridno delala sama in si ustvarjala ime. Pri delu sta bila uspešna in kmalu vsega nista več zmogla sama. Razmišljala sta tudi o večjih, predvsem pa lastnih prostorih. Priložnost se je pokazala po desetih letih, ko sta od ZKZ delno odkupila, delno kompenzirala stavbo, kjer je bila nekdanja zadružna trgovina. Stavbo so adaptirali in jo preuredili v pekarno in prodajalno ter že leto kasneje v njej pričeli z delom. Po očetovem zgledu je peko kruha vzljubil tudi Kristjan, ki se je izšolal za peka in kasneje opravil tudi mojstrski izpit. Načrtov ima veliko, a z žalostjo ugotavlja, da vseh verjetno ne bo mogel uresničiti, saj časi niso ravno rožnati. Štefka Sem ^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 7 Intervju SREČKO PRISLAN, PREDSTAVNIK NEVLADNIH ORGANIZACIJ V REGIJSKEM RAZVOJNEM SVETU RAZVOJNE AGENCIJE SAVINJSKE REGIJE »Od naših pobud in programa je odvisno, kaj bomo imeli« Srečko Prislan (Foto: Štefka Sem) Na območju Upravne enote Mozirje je registriranih približno 240 nevladnih organizacij (NVO), od tega so tri fundacije in šest zavodov, ostalo so društva. V letu 2011 je bil sprejet nov Zakon o skladnem regionalnem razvoju (ZSRR-1) Slovenije. Poleg gospodarstva in lokalnih skupnosti so prvič dobile možnost sodelovanja pri izdelavi Regionalnega razvojnega programa (RRP) tudi nevladne organizacije. Za predstavnika teh organizacij v razvojnem svetu Savinjske regije je bil iz UE Mozirje izvoljen Srečko Prislan, ki je spregovoril o pripravi regijskega razvojnega programa. - Na čem temelji regionalni razvojni program za leta 2014-2020? Temelj razvoja Savinjske regije in Zgornje Savinjske doline (ZSD) v naslednjem sedemletnem obdobju bo razvojni program regije. Predvsem je pomembno, da smo tudi nevladne organizacije dobile besedo in možnost soustvarjanja programa razvoja regije in naše doline. - Katere občine so združene v Savinjsko regijo in kako je sestavljen regijski razvojni svet? Savinjsko regijo sestavlja 31 občin. Na osnovi zakona ima vsaka regija, teh je v Sloveniji dvanajst, regijski razvojni svet (RRS). Le-ta ima štiri delovne odbore, odbor za družbene dejavnosti in človeške vire, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, odbor za okolje, prostor in trajno-stni razvoj ter odbor za gospodarstvo, turizem in konkurenčnost. V vsakem odboru je devet članov in sekretar. - Kakšna je zastopanost nevladnih organizacij po področjih? V regijskem razvojnem svetu je dvanajst županov, dvanajst predstavnikov gospodarstva in šest predstavnikov nevladnih organizacij. V vsakem delovnem odboru sveta imamo po dva predstavnika. Nevladniki imamo tako prvič priložnost, da se čim bolje organiziramo in za skupne programe in projekte razvoja v regiji pridobimo nepovratne finančna sredstva iz EU in države. - Kateri so predstavniki NVO iz mozirske upravne enote? V odborih imamo kar štiri predstavnike iz UE Mozirje. V odboru za družbene dejavnosti nas zastopa Roman Čretnik iz Mozirja, za gospodarstvo Toni Rifelj iz Gornjega Grada, v odboru za kmetijstvo sta Lojze Gluk in Katarina Hriber-šek. V slednjem sta člana tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik in mag. Franci Kotnik. Pri delu vseh odborov bom tudi sam kot koordinator nevladnega sektorja regije aktivno sodeloval. - Kdo bo koordiniral delovanje odborov? Delo odborov koordinira regionalna Razvojna agencija Savinjske regije (RASR), ki jo sestavlja pet območnih razvojnih agencij. Znotraj tega moramo mobilizirati vse vire, vse potenciale, kajti gre za finančno perspektivo ali razvoj prihodnjih sedmih let. To je dolgo obdobje in kdor bo dobro pripravil program in projekte razvoja, bo lahko uspešen tudi pri črpanju finančnih sredstev EU in države. Finančna sredstva so eden od ključnih dejavnikov uspešnega razvoja. Za Zgornjo Savinjsko dolino je to izjemnega pomena. - Na kateri točki so sedaj aktivnosti? Država zaostaja za rokovnikom, zato tudi mi zaostajamo. Oktobra letos je bila ustanovna seja sveta, sprejeli smo program za pripravo razvojnega programa regije, v katerem so zapisane vsebine in časovnica - termini, v katerih se bodo določena dejanja morala opraviti. Na osnovi tega bomo pripravil regionalni razvojni program. - Kakšen doprinos k razvoju regije lahko prinesejo nevladne organizacije? To, da smo nevladniki prvič vključeni v razvojni proces, je ključnega pomena. Imamo ogromno znanja in sposobnih ljudi, ki so bili so sedaj v razvoj regije in doline premalo vključeni. Zato smo pričeli delati na tem, da se znotraj teh organizacij pričnejo pripravljati skupni programi in projekti razvoja. - Kakšni so vaši predlogi, kako pričeti z delom in doseči največ? Predstavniki NVO smo imeli že dva delovna sestanka, na katerih smo se dogovorili, da se v okviru štirih delovnih odborov oblikujejo projektni timi tudi na območju Zgornje Savinjske doline. Oblikovali bomo projektno jedro nevladnega sektorja, ki bo vključilo vse ostale deležnike razvoja in zagotovilo uspešen razvojni proces. Z dobrimi programi in projekti lahko pridobimo veliko evropskih sredstev, in to je naš cilj. - Koliko sredstev se pričakuje za Savinjsko regijo v naslednjem sedemletnem obdobju? V pretekli finančni perspektivi je bilo za Savinjsko regijo namenjenih približno 300 milijonov evrov, za novo obdobje bo številka lahko precej višja, če bomo uspešni pri pripravi razvojnega programa. Savinjska regija je bila pri črpanju sredstev EU do sedaj med najbolj uspešnimi v Sloveniji in naša velika želja je, da bo tako tudi v bodoče. - Na kakšen način boste prebudili NVO, da bodo prispevale svoje ideje, predloge, da se bodo vključile v pripravo programa? Odbor za družbene dejavnosti je že imel prvo srečanje. Udeležilo se ga je nekaj predstavnikov društev, žal pa je bilo zelo slabo vreme in je bila zato udeležba manjša od pričakovane. Navzoči so se seznanili s finančno perspektivo za naslednje obdobje in bili povabljeni k pripravi predlogov za pripravo programa. Idej in potreb ne manjka, zato je pomembno le, da se predstavniki udeležijo skupnih srečanj, ki bodo sledila. - Načrtujete kakšna večja srečanja, preko katerih boste čim bolj obvestili organizacije, da je od njihovega dela in truda ter predlogov odvisno, kaj vse bomo tudi imeli? Prav gotovo. Organizirali bomo delovna srečanja po posameznih področjih. Zato že sedaj vabim vse predstavnike društev, zavodov in fundacij Zgornje Savinjske doline, da se v čim večjem številu odzovejo na pripravo razvojnega programa. Od nas je odvisno, kaj bomo imeli, kaj bomo zgradili, koliko bomo vložili v turizem, socialo, kulturo, šport in ustvarili tudi nova delovna mesta. Vse to je del skupnega razvoja za obdobje 2014-2020, za katero moramo pripraviti čim več kvalitetnih projektnih predlogov. Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 Gospodarstvo, Iz občin, Ljudje in dogodki ZGORNJESAVINJSKO GOVEDOREJSKO DRUŠTVO Podelili priznanja Društvo govedorejcev, ki združuje rejce z območja naše doline, že vrsto let zapored podeljuje priznanja za najboljšo prirejo mleka. Pregled rejcev pripravi Kmetijski inštitut Slovenije, društvo pa poskrbi za razglasitev. Nedavno so tako v gostilni Vid v Radegundi pripravili srečanje, na katerem so podelili priznanja za leto 2011. Upravni odbor Zgornjesavinjske-ga govedorejskega društva, je že pred leti sprejel sklep, da objavljajo prvih pet najboljših rejcev pri posamezni pasmi krav molznic. S tem želijo pohvaliti dobro delo rejcev tako v selekciji kot sami oskrbi živali, saj le oboje v povezavi da dobre rejske rezultate. Na območju Zgornje Savinjske doline je bilo konec leta 2011 oko- li 8.970 glav govedi. Večinoma so kmetije usmerjene v rejo krav molznic in oddajajo mleko v mlekarne. Prevladuje rjava pasma, nekaj je še lisaste in črno-bele. V teh kategorijah so na srečanju tudi razglasili po pet najboljših rejcev. Kot je v nagovoru povedal predsednik društva Franci Zagožen, priznanje ni samo potrditev dobrega dela rejca oziroma nosilca dejavnosti, temveč celotne družine, ki se skupaj trudi v teh za kmetijstvo neugodnih časih. Zbrane je nagovorila tudi predstavnica Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Sonja Arlič, ki je v družbi s predsednikom Zagožnom in tajnico Štefko Goltnik najboljšim tudi predala priznanja in praktične nagrade. Marija Lebar Ob izteku leta je nazarska županja Majda Podkrižnik pripravila srečanje za vodstva vseh društev, ki delujejo v občini. Povabila je še predstavnike društva Las Zgornje Savinjske doline in zavoda Ipak, ki so zbranim predočili možnosti pridobivanja sredstev še na druge načine, ne samo iz proračuna in sponzorstev. Po pozdravnih besedah je Pod-križnikova povedala, da je v občinskem proračunu za leto 2013 za društva namenjenih približno za deset odstotkov manj sredstev kot v letošnjem letu. Kot vzrok je navedla zakon o uravnovešanju javnih financ, ta občinam namenja manj denarja, pa tudi škodo po poplavah, ki jo bo treba sanirati. Omenila je še splošno stanje v državi, ko je treba varčevati na vsakem koraku. Dodala je, da so doslej društva razen kulturnih in športnih, za katera je bil objavljen razpis za sredstva, denar dobivala neposredno iz proračuna. V letu 2013 bo drugače. Občinski svet je že potrdil predlog, da se oblikuje pravilnik, po katerem bodo društva razdeljena v več kategorij, sredstva pa bo mo- goče pridobiti le na razpisih, ki jih bo občina javno objavljala. To velja tudi za društva, ki imajo sedeže drugje v dolini in v njih kot člani delujejo nazarski občani. Spregovorili so še o koledarju prireditev, ki ga bo koordiniral Muzej Vrbovec, da se datumi dogodkov ne bi prekrivali. Koledar prireditev bo objavljen tudi na občinskih spletnih straneh. Dr. Stanko Blatnik iz zavoda Ipak je predstavil možnosti, ki jih zavod nudi društvom. Poleg obveščanja o razpisih lahko ponudijo še nekatere vrste administrativne pomoči, med drugim oblikovanje spletnih strani za društva. Predsednica Las Zgornje Savinjske doline Mateja Brlec Suhodol-nik je govorila o programu Leader. Sredstva so sicer za to obdobje že izčrpana, bodo pa na voljo spet v naslednji finančni perspektivi od leta 2014 dalje. Takrat pa je dobro, da se ve, kakšne so ideje, kakšna vsebina projekta, ki naj bi bil financiran iz teh sredstev, zato je na idejno zasnovo in pripravo ustrezne dokumentacije treba misliti že sedaj. Marija Lebar najboljšim rejcem Priznanje in nagrado za naj rejca je prejel Ivan Matek za doseženih 19,5 točke. V prireji mleka krav rjave pasme so bili rezultati naslednji: 1. Ivan Matek, 2. Zlata Rihter, 3. Franc Zagožen, 4. Alojz Bastl in 5. Zdenka Golob. Med imetniki črno-bele pasme so bili najboljši rejci: 1. Ivan Matek, 2. Jože Rakun, 3. Franc Zagožen, 4. Janez Kolenc in 5. Franc Mlinar. Pri lisasti pasmi pa so bila priznanja podeljena: 1. Frančiška Zupančič, 2. Franci Bizjak, 3. Anton Šporin, 4. Boris Šporin in 5. Edi Papež. Priznanje za naj rejca leta 2011 je za Ivana Matka prevzela Darja Matek. (Foto: Marija Lebar) SREČANJE ZA VODSTVA DRUŠTEV, KI DELUJEJO V OBČINI NAZARJE Priložnosti za pridobivanje sredstev tudi izven občinskega proračuna in sponzorstev CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD II «I v • • | *v« • Najlepše je z najmlajšimi Gornjegrajski center starejših so obiskali in razveselili otroci iz vrtca in osnovne šole. Predstavila se je skupina Zvezdice, potem so oder zavzele Bibe, za njimi še Ježki in znova Zvezdice. Po skupnem nastopu otrok iz vrtca so se predstavili in svoje plesno znanje predstavili učenci, ki delujejo v šolski folklorni skupini. Aplavz, na- smeh, solze, spomini, vse to je spremljalo prisrčen nastop. Direktorica centra Francka Voler se je obiskovalcem zahvalila rekoč: »Dragi gostje, pričakovanju ste dali veliko začetnico, ker je najbolj pristno tisto, kar ste prinesli v otroških očeh. Pridite večkrat mimo in se ustavite. Bomo skupaj kakšno zapeli.« Marija Lebar Nastop otrok iz vrtca je ogrel mnoga srca. (Fotodokumentacija centra starejših) Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 9 naši posebneži (6) Piše: Aleksander Videčnik KRVESKA ZEFA To je bila zanimiva ženska, doma na veliki kmetiji Krvenik nad Bočno, zato so ji domačini pravili Krveska Zefa. Pisala se je Zofka Rem-šak. Slovela je po tem, da je bila tedaj edina državna upokojenka v Zadretju. Delala je kot ru-darka v Trbovljah, po upokojitvi pa se je vrnila v domači kraj. Menda je to bilo leta 1930. Spodaj pod hribom (Rovt) ji je neki kmet podaril malo parcelo na Mačeradu ob potoku Čeblinšek. Kočo si je gradila kar sama in jo tudi v celoti dokončala. Sosedje so ji pomagali s prevozi in kakim lesom, saj so imeli za pravo posebnost v tem okolju. Znano je, da ni bila preveč občutljiva, ko je kje vzela »malenkost« lesa za svoje potrebe. To je počela ponoči. Ljudje so vedeli, da včasih kaj malega izmakne, pa saj je vendar potrebovala les za svoj dom ... Če so ji očitali zadevo z lesom, je resno zatrdila, da za lastnike lesa poglobljeno moli, saj so le dobrotniki. Pol koče je bilo lesene, pol pa ometane. Pri delu je bila spretna, da so jo občudovali. Tako je krušno peč naredila s pomočjo koša, ki ga je ogradila z opeko in nato vse skupaj ometala. Ne boste verjeli, peč je odlično delovala! Pokojna Marija Žmavc mi je pripovedovala marsikaj zanimivega o Bočni, veliko je vedela o kulturnem delovanju in tudi o turizmu, pa seveda o Krveski Zefi, in se je res hvaležno spominjam. Kaj so ljudje o tej zanimivi Zefi govorili? Imeli so jo za robato, prav po knapovsko se je vedla. Rada je hodila ljudi strašit, da je tu in tam malo preveč popila, poznala je vseh vrst kletvic. Posebnost je bila tudi v oblačenju, saj je nosila pelcmantel, ki ga ni imela nobena ženska v kraju. Včasih je imela opraviti z orožniki, pa se jih ni bala. Imela je kup mačk. Vsaka je imela ime po kakem svetniku. Kljub temu je bila priljubljena z vsemi posebnostmi vred, ker je rada pomagala ljudem, če so njeno pomoč potrebovali. ga ni bilo ničesar strah. Na okno je pritrdila vejico in jo z vrvico občasno povlekla, da je na okno trkalo. Kmet je vedel, da si je kaj takega lahko domislila le Zefa, zato jo je prijavil žandarmeriji v Gornjem Gradu. Kmalu se je pri njej oglasil mladi mož postave in jo pozval, da mora z njim na zaslišanje v Gornji Grad. Zefa se je za tako pomembno stvar oblekla posebno skrbno. Ko jo je orožnika zagledal tako, je bil nad njenim videzom obupan. Oblekla je kar sedem spodnjic, tako da je bila bolj široka kot velika. Ona je pa resno mislila s to oblačilno kulturo. Orožnik je kar sramežljivo hodil ob njej, a jo je vendar pripeljal v orožniško postajo. Očitno so možje postave kmalu ugotovili, da je najbolje, če se je hitro znebijo. Res je še istega dne prišla domov, spotoma se je razkazovala v njeni najnovejši modi oblačenja. Bolhe so jo nadlegovale Ob velikonočnem času je navada in red, da se hiša temeljitio pospravi. Tudi posteljnina pride na vrsto. Zefa se je pritoževala, da zaradi bolšje nadlege ne more spati. Neka ženska ji je svetovala, da naj, tako kot vsi drugi, posteljnino opere in temeljito prezrači. Res je naslednjega dne tudi njena posteljnina bila na soncu in zraku. Po ne- Iščemo stare fotografije kaj dneh jo ženska, ki ji je svetovala, vpraša, če sedaj v redu spi. Zefa pa reče: »V kovtru sem našla veliko luknjo, pa sem jo zašila. Zdaj bolhe ne morejo ne ven ne noter, pa je bolje.« Sveti Janez in Zefa Nekoč je kupila več kot meter visok kip svetega Janeza. Koča je bila tesna, zato ga je postavila k spodnjemu delu postelje. Ko je neke noči nemirno spala, je kip z vso svojo težo zgrmel po njej in jo poškodoval po nosu. Zefa je strašno preklinjala. Vpila je: »Frdamani Janez, kaj, hudiča, ti je pride na misel, da padeš po meni in me skoraj ubiješ!« To vpitje sta slišala dva orožnika, ki sta po naključju šla mimo koče. Mislila sta, da Zefo ogroža neki Janez in zato sta uradno stopila v kočo. Spraševala sta Zefo, kje je tisti Janez, ki jo je skoraj ubil. Pojasnila je, da gre le za kip svetega Janeza, ki je zgrmel na njo med spanjem in jo krepko poškodoval. Po tej uradni intervenciji sta orožnika mirno odšla. Strašila je kmeta Veliki kmet v Bočni je vedno zatrjeval, da ga sploh ni strah in da se ne boji niti samega hudiča. Pa se je Zefa domislila posebne potegavščine. Oblekla se je v poljsko strašilo in se splazila k hiši tistega, ki Rok Klemenšek je bil daleč znan rejec in selekcionar solčavske ovce. Za svojo odbiro je prejel šest zlatih odličij iz tedanjih avstrijskih dežel. Tudi to odličje iz Zagreba je viselo v hiši. Sliko hrani A.V. v Mozirju. Skrb občinskega tajnika Zefa je gojila občasne pohode, včasih kar več dni skupaj. Pijače se na sploh ni branila in v tistih svojih dneh pa še celo ne. Zelo vinsko utrujena je stala sredi vasi in nekaj čakala. Mimo pa je prišel občinski tajnik in jo povprašal: »Zefa, kaj pa stojiš tukaj s ključem v roki?« Zefa ga je najprej zmedeno pogledala, potem pa rekla: »Bočna se vrti okoli mene, pa čakam, kdaj pride mimo moja koča, da bom doma.« Tajnik je nemočno šel svojo pot naprej in obupan gledal Zefo. Nemce je ukanila Po hribih okoli Bočne je bilo vso vojno kar precej partizanov. Nemci so jih stalno zalezovali in preganjali. Neke noči so iskali ranjenega partizana. Zefina koča je bila zanj edina rešitev. Hitro je skočil v kočo in prosil za skrivališče. Zefa je urno odkrila vrata v klet, kjer je hranila krompir, in dala ranjenemu možnost skrivališča. Na vrata je potegnila težko skrinjo za obleko in perilo in sedla nanjo. Nemci so pridrveli v kočo in jo grdo na-hrulili, kje ima partizana, videli so njegovo senco izginiti v kočo. Vse so presveti-li. Enemu od njih se je zdelo sumljivo, da Zefa tako vztrajno sedi na skrinji. Zrinili so jo z nje in dvignili pokrov. Toda tisti, ki je bil blizu, je skoraj obnemogel, tako je zasmrdelo iz skrinje. V njej je hranila Zefa polno nočno posodo. Smradu so se preganjalci partizana jadrno umaknili. Zefa zaradi hudega mraza ni hodila na oddaljeno stranišče. Potem je po vasi pripovedovala, da je polna kahla lahko celo v vojaški akciji usodna. 10 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Voščila, Čestitke, Oglasi j Kukovič: »Okolje, v katerem živimo, je čudovito in zdravo. Izkoristimo ga!« V četrtek, 20. decembra, je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič v Vili Bianci v Velenju z gosti na ustvarjalnem druženju govorila o temi »Zdravo okolje za zdravje ljudi - hrana za zdravje in delovna mesta«. Ob zaključku prve raziskovalne faze projekta je poslanka predstavila smernice za njegovo nadaljevanje v prihodnosti. Go-vorki sta bili poleg Zofije Mazej Kukovič še dr. Nataša Kopušar in doc. dr. Natalija Špeh. Predstavila se je še ekipa, ki sodeluje pri poslankini pobudi Požen' Evropo. »Zdravo okolje za zdravje ljudi« je projekt evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, ki temelji na spodbujanju pridelave tradicionalnih kultur in na pomembnosti upora- i I"! e Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je na ustvarjalnem druženju govorila o temi Zdravo okolje za zdravje ljudi. raščanju. Vsak kvadratni meter površine bi morali dojemati kot priložnost za zdravje in kot priložnost za nova delovna mesta. Ozreti se je potrebno okrog sebe in se vpraša- Za dodatne informacije se obrnite na: Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096, mateja.mohoric@ep.europa.eu. be zdrave prehrane v našem življenju. Projekt sta v drugi polovici leta 2012 izvedla Inštitut Jožef Stefan in Inštitut Erico v sodelovanju z Visoko šolo za varstvo okolja. Raziskovalna faza je temeljila na pregledu priložnosti za pridelavo česna, ajde, jagodičevja in stročnic. Namen projekta je ozavestiti ljudi o koristnosti teh kultur za zdravje. Zdravo okolje za zdravje ljudi je projekt v okviru poslankine pobude Požen' Evropo. Mazej Kukovičeva je v svojem govoru izpostavila: »Zemljo moramo ceniti in jo znati dojemati drugače. V Sloveniji imamo 25.000 hektarov zemljišč, ki so letno v za- ti, zakaj je temu tako. Nikjer v Evropi ni toliko neobdelane zemlje kot v Sloveniji. Zemlji je potrebno vrniti njeno pravo vrednost.« Dr. Nataša Kopušar je predstavila cilje projekta ter smernice in ideje za podjetništvo na tem področju: »Cilj projekta je raziskati, kje v alpskem območju uspevajo te kulture. Kot je razvidno, se je v Sloveniji močno zmanjšala površina za pridelavo česna, rži, stročnic in fižola. Dolgoročni cilj projekta je povečati pridelavo zdrave prehrane v zdravem okolju. Upam, da nam bo uspelo prepričati ljudi, da zemlja ponuja veliko novih podjetniških možnosti.« Doc. dr. Natalija Špeh je izpostavila, kako pomembno je podjetništvo v okviru spodbud, ki bi jih današnja družba morala izvajati. »Študentje so željni praktičnih izkušenj, zato vse take spodbude in projekte izredno cenimo, še posebej pa projekt Zdravo okolje za zdravje ljudi, saj je pri njem sodelovala tudi naša študentka.« Ivana Ramšak Kolar, dr. med., je izpostavila: »Na eni strani v svetu govorimo o preobilju hrane, na drugi strani pa imamo premalo hrane. Včasih so jedli to, kar je bilo v danem trenutku na voljo doma. Pravilna prehrana je pravzaprav postala neka znanost in umetnost. V Sloveniji okolje ni tako onesnaženo, večkrat pa se zgodi, da pri predelavi hrane to močno osiromašimo. Medgeneracijsko sodelovanje je pomembno, da bi znali zemljo ponovno uporabljati.« Mazej Kukovičeva je večer zaključila z besedami: »Okolje, v katerem živimo, je čudovito in zdravo. Še posebej zato ga moramo izkoristiti v prihodnosti, sploh v okviru pridelovanja zdrave prehrane. Zdravo okolje je predpogoj za zdravje ljudi. Zdravje ljudi pa je pogojeno tudi z varno in kakovostno hrano. Ta izziv je v teh časih z visoko stopnjo brezposelnosti zelo pomemben za Slovenijo in predstavlja priložnosti za podjetništvo in nova delovna mesta.« PR Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 11 Organizacije, Čestitke, Oglasi TEDEN DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE Otvoritev v znamenju kulture Drugo leto zapored so v Mozirju teden v decembru posvetili upokojencem. Tako so se v preteklih dneh z raznimi prireditvami predstavile sekcije Društva upokojencev Mozirje. Za otvoritev so izbrali dvorano kulturnega doma, kjer so pripravili večer v pesmi in besedi. Častna govornica je bila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak. Že prvi dan so upokojenci pokazali, da so aktivni na različnih področjih. Takrat so prišli do izraza predvsem tisti, ki si krajšajo čas s kulturnimi dejavnostmi, kot sta petje in literatura. Na odru kulturnega doma so nastopili pevci društva upokojencev in invalidov, so-lopevci, sekcija literatov in gledališka sekcija. Upokojenci so v svoje vrste povabili tudi učence Osnovne šole Mozirje in pokazali, da so vedno pripravljeni na medgeneracij-sko sodelovanje. V društvo upokojencev je vklju- Nastop Mešanega pevskega zbora upokojencev in invalidov Mozirje na otvoritveni slovesnosti (Foto: Katja Remic Novak) čenih 670 članov. Njihov predse- vzel Anton Venek, ki je skrbel, da dnik Stane Podsedenšek je prepričan, da se njihovo društvo razlikuje od drugih: »Smo bolj zagnani, bolj aktivni, ker se poskušamo vživeti v potrebe naših članov. To nam je nekako uspelo tudi s to prireditvijo. V tem tednu smo pokazali vse naše odlike.« Organizacijo prireditve je pre- je vse potekalo po načrtu. V te- dnu upokojencev vidi priložnost, da ljudje spoznajo, »da upokojenci ne posedajo doma, ampak da delajo, da so soustvarjalci dobrega življenja v kraju.« Obiskovalce je s svojim prihodom počastila predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak, ki je s svojim pozdravnim govorom požela velik aplavz. Med drugim je dejala: »Vi ste s petjem in druženjem dokazali, da se upokojenci ne bomo tako hitro dali, zato vam lahko samo čestitam.« Več o dogajanju v okviru tedna Društva upokojencev Mozirje bomo poročali v naslednji številki Savinjskih novic. Katja Remic Novak Učkavi Štefki iz Ljubnem iti i m ti ub nedavnem BO. rojstnem dnevu In godu it veliko idravja In zadovoljstva. ir.iNT Ald^k2 druJino I 12 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Organizacije, Kultura LJUBNO IN RECICA V LJUBLJANI Predstavitev krajev z običaji, kulinariko in pesmimi Skozi ves december pred Kristalno palačo v ljubljanskem BTC poteka promocija Zgornje Savinjske doline, s katero Občina Ljubno promovi-ra ženske smučarske skoke. Tekmi bosta v okviru celinskega pokala sredi februarja naslednje leto. Predzadnjo soboto v decembru so se na prireditvenem prostoru predstavili Ljubenci in Rečičani. Ljubenci so v Ljubljani pripravili zanimiv kulturni program. Ob pomoči študentov Fakultete za turistične študije Turistica iz Portoroža so pripravili dvourno dogajanje pod naslovom Ljubno nekoč in danes. Na prireditvi so se prepletale pesmi Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Ljubno ob Savinji, humorni vložki Mice in France. O Ljubnem je spregovoril župan Franjo Naraločnik, nato pa so nastopajoči skozi besedo in pesem predstavili svoj kraj, pri tem so jim pomagali člani Flosarskega društva. Mica in Franca sta ob žehti razpredali o svojih možeh, ki so bili na rajži, v ozadju Mešani pevski zbor KD Ljubno. (Foto: Marija Šukalo) ku preteklega stoletja. Harmonikarji Primoža Zvi- Ti so nazorno prikazali, kako so se flosarji vračali domov. Zatem so krstili zelenca. Skozi stare čase so obiskovalce popeljali ob prikazu narodnih noš iz Zgornje Savinjske doline v začet- Člani TD Rečica ob Savinji so v Ljubljani predstavili del svetopisemske zgodbe. (Foto: Marija šukalo) ra pa so z narodnozabavnimi vižami dogajanje dodatno obogatili. Za navdušenje najmlajših so tako v soboto kot v nedeljo poskrbeli člani Turističnega društva Rečica ob Savinji. Ti so s sabo v prestolnico popeljali ovčke. S slednjimi so pripravili prikaz živih jaslic. Celotno svetopisemsko zgodbo že vrsto let pripravijo v Dol-Suhi na božič in štefanovo. V Ljubljani so s pastirji, ovcami in seveda Marijo in Jožefom delno predstavili prireditev. Božične pesmi, ki sodijo k dogodku, so zapeli Rečiški pobi. O občini Rečica ob Savinji in prireditvi je spregovoril župan Vinko Jeraj. Na stojnicah tako Ljubnega kot Rečice niso manjkale kulinarične dobrote naše doline, ki so šle Ljubljančanom dobro v slast. Fotogalerijo si lahko ogledate na savinjske. com (geslo: ljvlj). Marija Šukalo 35 LET PREPEVANJA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA GORENJE Ta presneta ljubezen Spevoigro Ta presneta ljubezen Mešanega pevskega zbora Gorenje s solistoma Urško Bider in Nejcem Presečnikom ob spremljavi citrarke Cite Galič so premierno postavili na oder v velenjskem domu kulture 16. novembra, prav za njihov 35-letni jubilej. Na »ta veseli dan kulture«, 3. decembra, pa so to pevsko-glasbeno stvaritev uprizorili še dvakrat. Prireditev ob spominu na rojstvo Prešerna je privabila tudi številne ljubitelje petja iz Zgornje Savinjske doline, saj sta osrednja lika, Urška in Nejc, doma iz naše doline. Spevoigra MePZ Gorenje je ob jubileju zbora navdušila številne ljubitelje slovenskih ljudskih pesmi. (Foto: Jože Miklavc) Za oba nastopa pred polno dvorano navdušenih gledalcev so bili nagrajeni z več spontanimi aplavzi priznanja. Ta presneta ljubezen je spevoigra, kjer zbor in citrarka Cita Galič, prikažejo zgodbo mladega zaljubljenega para s prepletanjem znanih slovenskih ljubezenskih ljudskih pesmi, izrazov zaljubljenosti, po-doknic, snubitve, »ohceti« in šegavih zakon- skih prepirov. Zbor že 15 let uspešno vodi Katja Gruber. Jože Miklavc I Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 13 Ljudje in dogodki BOŽIČEK OBISKAL ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Pravljični junaki pomagali deliti darila Ob koncu leta je otroke obiskal še eden od dobrih mož - Božiček. Belobradi mož, oblečen v rdečo »uniformo«, bi moral priti sicer s sanmi, a mu zaradi pomanjkanja snega to ni uspelo. V Gornji Grad se je pripeljal kar s skirojem. Lanski motor je prodal, ker je začel varčevati. Tudi sani in jelene je »vnovčil« in doma pustil le jelenč-ka Rudolfa. Darila, ki jih je prinesel zvrhan koš, so mu pomagale razdeliti »snežinke«, »veter« in drugi pravljični junaki iz igrice o ma- li drobni snežinki, ki so jo pripravile strokovne delavke gornjegraj-skega vrtca. Članice Društva prijateljev mladine Mozirje so v nedeljo povabile v goste najmlajše občane mozir-ske občine. V kulturnem domu so zanje pripravile čudovito igrico, nato pa oder prepustile Božičku. Ko je na oder stopil dobri mož v rdeči obleki in z dolgo belo brado, je med otroki kar završalo. Vedeli so, da so darila blizu. V Lučah je Božiček otrokom pri- V Nazarjah so nekateri za pogovor z Božičkom izkoristili varno mamino naročje. (Foto: MŠ) Božiček je otroke iz mozirske občine spomnil, da srečo, ki jo nosijo v sebi, razdelijo tudi med druge, ki je morda nimajo tako veliko. (Foto: BK) Na Ljubnem ob Savinji so otroci v zameno za narisanega in pobarvanega dobrotnika prejeli darilo. (Foto: MŠ) Strokovne delavke vrtca v Gornjem Gradu so pripravile pravljico o mali snežinki. (Foto: MŠ) Tudi v Šmartnem ob Dreti je bilo veselje ob prejetem darilu neizmerno. (Foto: MŠ) Zaradi utrujenosti je v Lučah Božiček otrokom delil darila kar sede. (Foto: Alenka Kos) 14 Savinjske novice št. 51, 21. december 2012 Ljudje in dogodki, Voščila, Oglasi nesel darila v šolo. Tam so si ogledali lutkovno predstavo Metka in račka, ki so jo pripravile vzgojiteljice. Šmarske in nazarske otroke so pred prihodom Božička navduševali lutkarji iz lučke osnovne šole v igrici o čarobni torbi. Dobri mož se je potem pomudil v razgovoru z županjo Majdo Podkrižnik in otroki. Nekateri mali korenjaki so se toliko okorajžili, da so mu zapeli tudi pesmico. Na Ljubnem ob Savinji so imele glavno besedo živali v basni o Božičkovem darilu. Lutkovno igrico so pripravile delavke vrtca, ki so dobrotniku pomagale pri delitvi daril. Tudi rečiškim kratkohlačnikom so prihod Božička obogatile strokovne sodelavke vrtca s svojo igrico in mu bile v pomoč pri razdelitvi paketov daril. Marija Šukalo, Benjamin Kanjir Na Rečici ob Savinji je obiskal tudi otroke v vrtcu. (Foto: MŠ) ŽIVE JASLICE V DOL-SUHI Svetopisemska zgodba prevzela gledalce Člani rečiškega turističnega društva so na božič in štefanovo v v Dol-Suho privabili številne obiskovalcev iz doline in širše. Svetopisemsko zgodbo v podobi živih jaslic je oblikovalo veliko akterjev, ki so v pripravo in izvedbo dogodka vtkali precej ur in pozitivne energije. To je bilo opaziti tudi v zgodbi o rojstvu Je- zusa. Prihod Jožefa in Marije, pogovor pastirjev ob ognju, obisk Svetih treh kraljev, izročanje daril so le nekateri prizori, ki so prevzeli gledalce. Letošnjo, že štirinajsto uprizoritev živih jaslic v izvedbi rečiškega turističnega društva so s svojim ubranim petjem obogatili člani vokalne skupine Rečiški pobi. Po besedah idejnega vodje projekta Vinka Jeraja so s pomenljivo gledališko predstavo želeli pripraviti ljudi, da se v tem času zazrejo drug k drugemu. Hkrati pa so poskušali dogajanje svete noči prestaviti v sodoben čas. Marija Šukalo Prihod Marije in Jožefa v Betlehem (Foto: Marija Šukalo) ^SKÍjéí Iftj / ff j VJW' M a" 4gS" v h i BB V ff Jt i IJT f ' & - Ú Tm Srečno in uspešno 2013 ter iskrena hvala vsem strankam, ki so nam hi le zveste vseh 22 let. janei Kram®, s.p. kV .'.V \ * * * Vt - - - > . I Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 15 Voščila, Oglasi 16 Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 Ljudje in dogodki, Voščila, Oglasi IZ ZAKLADNICE NASE DOLINE Račka vrata v Raduhi Raduha je gora, ki ima veliko velikih naravnih znamenitosti. Ena od njih so znamenita Račka vrata. Marsikdo je že slišal zanje, a le malokdo jih je videl, saj so kar težko dostopna, še težje pa jih je najti. Zanje vedo predvsem lovci, ki imajo tu okoli speljane svoje lovske steze, navdušeni iskalci pozabljenega sveta in seveda domačini. Pot do njih je ena mnogih, ki se zaraščajo in so zato morda nov izziv tistim, ki so se naveličali širokih »avtocest« do najbolj priljubljenih vrhov. Ime so dobila po kmetiji Račnik, na katere posesti se nahajajo. Račka vrata so vrzel v ostenju enega od grebenov v jugozahodnem predelu Raduhe. Nahajajo se na višini okoli 1.450 metrov. So izjemnih dimenzij. Široka so okoli 30 metrov, visoka pa 25 metrov. S temi merami sodijo med najveličastnejše tovrstne pojave v Sloveniji. Ta velika luknja v grebenu je lahko nastala zato, ker je tu kamnina bre- (Foto: Marijan Denša) ča. Breča je kamnina, ki je nastala z usedanjem (in s tem stiskanjem) različno velikih delcev kamnin, ki jih je med seboj povezalo različno vezivo, cement, nekakšen stisnjen gramoz. Podobna je bolj znanemu konglomeratu, vendar so pri njem delci okrogli, saj jih je prej nosila voda, delci breče pa so neobruše-ni, torej oglati. Breča rada razpada in se kruši. Če se ta erozija začenja od spodaj, kot se je začela tukaj, nastane v steni vrzel v obliki vrat. Vrzel se vse bolj veča, kajti kamni zaradi lastne teže vse pogosteje od- padajo in obok je vse tanjši. Čez nekaj tisoč let bo obok popustil in naših vrat ne bo več. V vratih je še majhno okno, ki je kot lina v grajskih vratih. Pogled na Račka vrata je res veličasten. S fotoaparatom jih je težko zajeti, odmakniti se je treba prav daleč, da gredo vsa na kartico. Poseben je tudi pogled skoznje, z zgornje strani. Sicer ni širen, podoben je bolj pogledu v notranjost zelo obširnega in skrivnostnega grajskega dvorišča. Nenazadnje je res tako, pogledali smo, kaj je na drugi strani. Širni razgledi se ponujajo z vrha vrat, z oboka, a vzpon nanj ni prav za vsakega. Tudi sicer je pot do Račkih vrat tu in tam težko sledljiva in izpostavljena ter nevarna za zdrs. Zato je najbolje, da se do njih manj vešči podajo v spremstvu nekoga, ki dostop do njih dobro pozna. Marijan Denša TRGOTUR Vaša zunanja kadrovska služba Ljubljanska cesta 13 b, Velenje Tel.: 03 S9S 62 55 www.trgotur.si Za sodelovanje v preteklem letu in za neizbrisen pečat se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem in iskalcem zaposlitve. Skupaj zmoremo več. m &h V !etxž013 vam želim vzffkp uspehov, dokrth odločitev to Hotmttje moči, I Savinjske novice št. 52, 28. december 2012 17 Čestitke, Voščila, Oglasi V dveh krogih glasovanja smo prejeli glasove: Občina Mozirje; Ajfpru Ldrnpret. duhovni pomočnik (27); Bojan isjpot'1 k. direktor iote smučanja (4); An tka Reblč; jpej^nrica fotnth /:,".iLi"^ Poiiltrifnl^j županja; Irena Va tov ni k, ¿ianka \2Y, krj l nnsrčič. direktor Logarske doline, O.o.o,, rtenata JsVos Roban, predavateljica. Občina Gornji Gract: Gorazd Fraričgk 1'iršek., pajaoFimpijsiti podprvak [13); ■'in^manja Pefcnik, BlganJsifca in ;borovodkinja [?], Brani® SLejisan, pred sedati TOD Uoys Sih!:a (J): Ivan Rop. pred tati ni* ZB NOE) KO Hocnajn čebelar flj, Oggedl župan |ii ■J' .,k ted i hgn"o vfreb.i enE-BATto šilj iti? Ija kupona