Krivice, ki se Slovencem godijo na učiteljiščih. (Govor drž. poslanca dr. Vošnjaka v drž. zboru.) I. Preidem toraj k nčiteljiščem. Glede teh je poslanska zbornica v 81. seji 1880. leta stavila resolucijo, naj se upelje na učiteljiščib v Ljubljani in Mariboru slovenščina kot učni jezik, ker so ta učiteljišča namenjeua samo slovenskiin učencem. V Ljubljani je siccr v proilem letu naučni uiinister na muogostransko zabtevanje sklenil in zaukazal, naj se na piipravnici za učitelje in učiteljice upelje slovenščina kot učni jezik. A celo pri tem ni postopal dosledno, ker se n. pr. na pripravnici za učitelje piirodoslovje predava v slovenščiui, na pripravnici za učiteljice pa v nemščini, zato pa se tu v ročnib delih slovensko predava. A učni jezik za večino predmetov je nemščina in v poznejšib letih je učni jezik, izvzemši pouk v sloveuščini in veroznanstvu, vseskozi nemški; v Maiiboru se tudi veroznanstvo v neniščini poučuje, v slovenščini pa.sploh nobeden predmet, izvzemši sloveuščino. — Mi naliajamo sploh velikansko nedoslednost pri naučnem vodstvu, v kolikor zadeva učiteljisča v našib deželab. V Gorici je piipravnica za učiteljice, na katerej se predavajo nekateri predmeti do tretjega leta slovensko namreč veroznanstvo, geogiafija, zgodovina, računslvo ; nekateii predmeti predavajo se 8amo v prvem letu slovensko namrcč prirodoslovje in fizika, v vseh drngih letnikih nemško; zaduje leto je tudi tu vse neruško. Jednako se godi tndi v Kopru, da vidimo, da se nekateri predmeti, o katerih naučno oskibništvo vedno trdi, da ni za nje potrebnih slovenskih knjig, na dveh učilišfib slovenski predavajo, kar kaže, da morajo biti uže take knjige; in te so istinito uže tu; sanio upeljati 8e ne bote na ostalih učiteljiščib. Pridem torej k Ijudskini šolani. Tudi v tem ozirn najdeaio veliko razliko v raznib kronovinab, v katerib bivajo Slovenci. V tem ko je v Goiici Ijudska šola slovenska, stavile so se v I*tri Slovencem največje ovire na pot, kakor tudi Hrvatoni in jim ne bote dati niti ljudskib sol v njibovej niaterinščini. V Kranjskej je ljudska šola za Slovence slovenska, v Kočevji in v občini Belej peči nemska, ker je tam nemško prebivalstvo. V Stajerskej so ljudske iole tudi zelo mešane; nazivajo se sicer slovenske in slovensko-nemške, a tudi tam se nemščina v ljudskih šolab mnogo prerano kot učui jezik upotreblja v Ijudskih šolab, ker otroci niso zmožni, da bi pouk v tem jeziku vporabili primerno. Mnogo slabeje je v Koroškej; žal, da seni prisiljen o razmerab v Koioškej nekoliko bclj obširno govoriti in visoko zbornico prositi, da mi ne odreče svoje pazljivosti, če bodern tudi razl čna pisma z dovoljenjem gospoda predsednika prečital, da opravičim ono interpelacijo, katero pcdi stavil v tej visokej zborniei, katero je neka stranka tako slabo obsodila. Nikakor pa me ne bode govorečega o teb razmerab preplašila čudna opazka gospoda dr. Russa, kateri je slednjič, kakor sc kaže, postavil načelo, da se državni poslancc nikakor ne sme niuesavati v razmere diuge dcžele, kakor one, v kateiej je izvoljen; gospode smatral sem do zdaj za stiožje centraliste; mislil sem, da je državui zbor državuo zastopstvo, ne pa deželuo zastupstvo — teb mislij seiu bil vedno tudi jaz — dokler so bile volitve posredne, iu želel bi, da bi bile še ostale; a gospoda nioja, vi 8te iz tega uzioka upeljaii direktue volitve in zdaj pa piide gospod poslanec dr. Rnss iu ujega stianka pluska izreku, po kateretn se nieui iu oniru gospodoni, kateri so podpisali interpclacijo, kot glavno zločiustvo usteva, da se poslanci, ki pripadajo drugej piovinciji, vender bavijo z razme rami dežele, kjer nima.o ničesar iskati. Prepustil bodem nadalje tudi cuvstvu dostojnosti gospoda dr. Russa, če je bilo priniemo, izjavo uckaterih župauov v Koroškej tukaj delonia prečitati, izjavo, katero on proglaša proklamacijo velike važnosti; taka izjava uje pač nima. Prisojal sena mu tolikodostojuosti, da ne bode izjave, katera ni bila uauenjena visokej zbornici in o katerej se znatueniu stevilu poslaucev z desnice, nečem reci surova, veudar pa osti a očitanja delajo, kakoišna niso primerua niej izobražeuiuii ljuduii. Gospod poslanec dr. Russ pa ljubi ostre iz raze in tako mu je taka izjava, v katerej se nabajajo tako ostri izrazi, prav po godu. Obračam se k stvari saruej. V 186. seji stavil sem Nj. ekscelenci, gospodu naučueiuii ministru interpelacijo, in prevzemam za resuičnost nje vsebine tudi popolno odgovornost; zahvaljujem se onim gospodom, ki so bili toli piijaisni, da so jo podpisali, izprevideli pa bodo iz mojib dokazovanj, da niso podpisaii nič neresničnega. Kmalu potem, ko se je interpelaeija objavila, bilo je v Celovci, kakor scm izvedel iz novin, 11. dan febiuvarja žrebanje številk za vojaške novince pii okiajueoi glavaistvu v Celovci. 0 tej priliki so se pregovorili župani, da so pri zborovanji v nStajerskej vinotočarniu podpisali pistno, katero jim je predložila ucka stran, nečem preiskavati katera, iu v katerem se protestuje proti trditvam v mojej inteipelaciji. (Čujte! na desnici.) Pred to zbornico hočem konstatirati, ker je zelo zuatnenito, ne le za razmere Koroške, nego tudi za druge kronovine, da je bil tudi okrajni glavar celovški navzočen, in da se je ta izjava podpisavala v njega navzoČDOsti in skoro pod njega zaačitom. Gospoda moja, če vam je zuano, kako spoštovanje uradoiki splob uživajo mej slovenskim prebivalstvom, izprevideli boste, da, če se pismo v nnvzočnosti okrajnega glavarja, skoro pod njega protekcijo, županom s kmetov predlaga, da ti vsekako uiorajo lui.sliti, da je vscbina resuiena, io so uže iz spoštovanja do okrajnega glavarja prisiljeni to pisiuo podpisati. Posebua prikazen tudi v drugib dcžclab je vcnder, da c. kr. uraduiki uamerc ministerstva nikakor ne podpirajo, da se povsod, kjcr je mcšauo prebivalstvo, v obilem številu bianijo praktičuo izvajati jednakopravnost. Jaz prizuavani, da je nekateriiu uraduikoru neprijetno, osobito pri nas, če morajo uradovati v slovenščini. A gospodjc uraduiki ne sniejo pozabiti, da so zaradi Ijudstva tu in da imajo dolžuost, govoriti in pisati jezik onega naroda, v čegar siedi uradiije.jo, in iz čegar davkov se plačujejo. (Poslanec Hevcra: Tako je!) Ti župani so torej podpisali izjavo, katera se lui je tudi tiskana doposlala, iu katera so nabaja v ^Freie Stiniuien", v Celovci izbajajočem iistu. V tej izjavi tkuša se pobiti v treb točkab nioja iuterpelacija. Najprej se trdi, da je moja tiditev v iuterpelaciji, da so uiuoge sloveuskc občine izrekle, da se nemščina poučuje kot predniet, a da se pouk niora dajati saino v materinščini, da je ta uioja tiditev neicsničua iu da so se vne občine — mislini da v lctu 1867. — izrekle za netn- ški učni jezik. Gospoda moja, povpraševal sem, predno sem slavil interpelacijo in poročam labko v naslednjem, kako so te stvari. Kolikor se more prebivalstvo v občinah Se spominati tega, kar se je v letib 1867 in 1868 godilo, se mi je zatrjevalo, da se je takrat le mislilo, da gre za to, ali naj se neuiščina sploh kot učni prepmet v ljudske sole upelje in prebivalstvo se je — jaz mu dajein popolnem prav — izreklo, da bi bilo jako želeti, da se otroci ueruški uče; a da se boče 8 tcm nemščina upeljati kot učni jezik, na to se gotovo ni mislilo v ob čiuab. In da je to moje mnenje resnično, o teni dajejo mi spričalo opisi, katerih jednega bočem visokej zbornici objaviti. (Dalje pribodnjič.)