ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA GORICA Nihil obstat. — Dr. Joannes Tul, censor. Num. 2165/32. — Imprimatur! Ab Ordi-nariatu pr. archiepiscopali - Goritiae, die 17. Octobris 1932. — Sac. Joannes Sirotti, Administrator Apostolicus. - Naslovno risbo je izvršil Milko Bambič. DRUŽINSKI KOLEDAR ZA NAVADNO LETO 1933 izdala gor. mohorjeva družba — gorizia 8^14 /ms N It.ft8MH tiskala katoliška tiskarna - oorizia 1932 LETO GOSPODOVO 1933. Leto 1933. je navadno leto, ki ima 365 dni, med temi 52 nedelj in 9 zapovedanih praznikov. Začne se z nedeljo, zadnji dan leta, Silvestrovo, tudi pade na nedeljo. Občno in državno leto se začne dne 1. januarja. Cerkveno leto se začne na prvo adventno nedeljo, dne 3. decembra. Štetje časa. Leta se štejejo po raznih načinih. Vsi katoliški narodi in mnogo drugih štejejo leta od Kristusovega rojstva. Letos bo 1933 let, odkar se je rodil Jezus Kristus. Julijanski koledar, ki ga imajo pravoslavci, se začenja tudi s Kristusovim rojstvom. Štetje pa zastaja za 13 dni za našim. 1. januar po julijanskem koledarju je isti dan kot 14. januar po ¡našem. Starorimski koledar šteje leta od ustanovitve Rima (po pisatelju Varronu). Ta doba se je menda začela dne 21. aprila 753 pred Kristusovim rojstvom. Od ustanovitve Rima je tedaj preteklo 2686 let. 2idje štejejo leta od stvarjenja sveta. Letošnje leto je zanje 5694. po stvarjenju sveta. Muslimanska ljudstva pa štejejo čas od dneva, ko je njihov prerok Mohamed bežal iz Medine v Meko. To se je zgodilo 1. 581. po Kr. rojstvu. Torej bo za muslimane naše leto 1933 po njih štetju leto 1352. Posti in zdržki. 1. Pomladne (postne) kvatre 8., 10., 11 marca. 2. Poletne (binkoštne) kvatre 7., 9., 10. junija. 3. Jesenske kvatre 20., 22., 23. septembra. 4. Zimske (adventne) kvatre 20., 22., 23. decembra. 1. Dnevi zgolj z d r ž k a (da se ne sme uživati meso, pa se sme večkrat najesti do sita) imajo *. 2. Dnevi zgolj posta (sme se uživati meso, pa se sme le enkrat do sita najesti) imajo t- 3. Dnevi strogegaposta (se ne sme uživati meso in se sme le enkrat dqi sita najesti) imajo tt. Razen tega naj se vsak vernik ravna po predpisih svoje škofije. Letni časi. Pomlad se začne dne 21. marca ob 2. uri in 43 min. Poletje se začne dne*21. junija ob 22. uri 12 min. Jesen se začne dne 23. septembra ob 13 uri 1 min. Zima se začne dne 22. decembra ob 7. uri 58 min. Ure se štejejo od 1 do 24, t. j. od polnoči do polnoči. Godovinsko število. Zlato število ..... 15 Rimska številka . . . . 1 Epakta.......III Nedeljska črka .... A Solnčni krog.....10 Letni vladar je Solne e Znaki za mesečne spremene. Mlaj........• Ščip ali polna luna . . . ® Prvi krajec......i Zadnji krajec ..... ® Mrki solnca in lune. Luna letos ne bo mrknila. Leta 1933. bo mrknilo solnce dvakrat. Pri nas bo viden samo delno drugi solnčni mrk. 24. februarja bo prvi solnčni mrk. Začetek mrka bo dopoldne ob 10.56; dopoldne ob 11.58 središčno otem* nenje; popoldne obH16.37 bo konec mrka. i Ta solnčni mrk bo viden po južnem Atlantskem oceanu, v južnem delu Južne Amerike, v Afriki (izvzet severo« zahodni del), v Mali Aziji, Perziji, Arabiji in po zahodnem delu Indijskega oceana. Nad Argentino, v Čile ju, po Atlant* skem oceanu, nad Srednjo Afriko, Valdivijo, Adenom, Abe« sinijo bo mrk obročasto viden. V mesecu avgustu, in sicer 21., se prične drugi s o 1 n s eni mrk ob 3.52 zjutraj. Ob 4.56 pa središčno otemnenje; dopoldne ob 9.45 bo konec mrka. Viden bo ta mrk v Evropi (razen Angleške in Irske, jugo* zahodne Francije in Španske), v Aziji izvzemši severo* vzhodni del, v severovzhodni Afriki, na Sundskih otokih, v Avstraliji, po Indijskem oceanu in po Oceaniji. Nad Aleksan* drijo, Bagdadom, Liberijo, severno od Delhija in Kalkute čez Rangon in Borneo in zapadno od Avstralije, bo mrk obro= často viden. • 1 Cerkveni zapovedani prazniki so razen navadnih nedelj še sledeči: Novo leto ali obrez. Gospodovo, nedelja, 1. januarja. Sv. Trije kralji ali razglašenje Gospodovo, petek, 6. j a* nuarja- Sv. Jožef, ženin D. M., nedelja, 19. marca. Velika noč ali vstajenje Gospodovo, nedelja, 16. aprila. Kristusov vnebohod, četrtek, 25. maja. Binkošti ali prihod sv. Duha, nedelja, 4. junija. Sv. Trojica, nedelja, 11. junija. Sv. Rešnje Telo^ četrtek, 15. junija. Sv. Peter in Pavel, apostola, četrtek, 29. junija. Vnebovzetje Marije Device, torek, 15. avgusta. Praznik vseh svetnikov, sreda, 1. novembra. Brezmadežno spočetje Marije Dev., petek, 8. decembra- Božič ali rojstvo Gospodovo, ponedeljek, 25. decembra. P e p e 1 n i c a ali začetek posta je v sredo, 1. marca. Od božiča do pepelnice je 66 dni = 9 tednov 3 dni. Nedelj v predpustu je 8; postni čas traja ¡46 dni Z zvezdico (*) zaznamovani prazniki: svečnica, ozna» njenje Marije Device, velikonočni ponedeljek, binkoštni po« nedeljek, rojstvo Marije Dev., sv. Štefan niso več cerkveno zapovedani prazniki. Cerkveni prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do božiča, in od pepelnice do velikonočnega ponedeljka. Kdaj se zvoni zdravamarija. Večerno zvonenje v čast Materi božji se razlega približno pol ure po solnčnem zahodu. Tale lestvica kaže, kako se spreminja v letu čas za zvonenje. Januar 1 ob uri 17 min. 15 Julij 15 ob uri 20 min. - » 14 » » 17 » 30 Avgust 1 » »> 19 45 » 27 » » 17 » 45 » 11 » » 19 » 30 Februar 9 » » 18 » — » 21 » » 19 > 15 » 22 » » 18 » 15 » 31 » » 19 » —. Marec 7 » » 18 » 30 September 8 » » 18 » 45 » 20 » » 18 » 45 » 16 » » 18 » 30 April 2 » » 19 » — » 24 » » 18 15 April 15 » » 19 » 15 » 28 » » 19 » 30 Maj 11 » » 19 » 45 » 24 » » 20 » — Junij 11 » » 20 » 15 Oktober 4 13 22 November 4 20 December 28 18 17 17 17 17 17 45 30 15 15 Kdaj pri nas soJnce vzhaja in zahaja. Iz te lestvice razbereš, kdaj pri nas solnce vzhaja in za* ha j a. Podatki so za vsakih deset dni. Dan Solnce vzhaja Solnce zahaja Dan Solnce vzhaja Januar Februar Marec April Maj Junij 1. 7.48 16.29 Julij 1. 4.17 20.— 11. 7.46 16.39 11. 4.25 19.56 21. 7.40 16.53 21. 4.34 19.48 31! 7.31 17.07 31. 4.45 19.36 1. 7.30 17.08 Avgust 1. 4.47 19.35 11. 7.16 17.23 11. 4.58 19.21 21. 7.01 17.38 21. 5.11 19.04 1. 6.40 17.51 31. 5.24 18.46 11. 6.26 18.05 September 1. 5.25 18.44 21. 6.07 18.18 11. 5.37 18.25 31. 5.47 18.32 21. 5.50 18.05 1. 5.46 18.33 Oktober 1. 6.02 17.46 11. 5.27 18.46 11. 6.16 17.27 21. 5.09 18.59 21. 6.30 17.09 1. 4.52 19.13 31. 6.44 16.53 11. 4.38 19.25 November 1. 6 45 16.52 21. 4.26 19.37 11. 7— 16.38 3l" 4.18 19.47 21. 7.13 16.28 1. 4.18 • 19.48 December 1. 7.27 16.21 11. 4.14 19.55 11. 7.37 16.19 21. 4.13 19.59 21. 7.44 16.22 3l] 7.47 16.29 Celodnevni civilni prazniki. Na celodnevne civilne praznike so zaprti vsi vladni upravni in sodni uradi, šole in denarni zavodi. Na te dni ni mogoče napraviti sodnijske izvršbe (eksekucije), ne prote* stirati menic. Ti dnevi so: Vse nedelje. — Novo leto. — Sv. trije kralji. — Sv. Jožef. 21. april, praznik dela. — Vnebohod. — Sv. Rešnje Telo. — Sv. Peter in Pavel. — Vnebovzetje M. D. — 28. oktober, obletnica pohoda na ¡Rim. — Vsi svetniki. — 4. november, praznik zmage. 1— 8. december. y— Božič. Državni prazniki. Prva nedelja v juniju, praznik zedinjenja Italije in dr* žavne ustave. — 28. oktober, obletnica pohoda na Rim. — 4. november, obletnica zmage. Civilne slovesnosti. 11. februarja, obletnica pogodb in konkordata s Sveto stolico. — 23. marca, obletnica ustanovitve fašizma. — 21. aprila, praznik dela. — 24. maja, obletnica vojne napo* • vedi. — 12. oktobra, obletnica, kar je Genovežan Krištof Kolumb (Cristoforo Colombo) odkril Ameriko. — 11. no» vembra, rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Viktorja Emanuela III. Vremenski ključ s katerim vsakdo utegne zvedeti za vreme vsega leta, ako le ve, kdaj se izpremeni luna (t. j.: ob kateri uri nastopi prvi krajec ščip ©, zadnji krajec € in .mlaj @). — Ta vre« menski ključ je napravil zvezdoslovec J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839. spoznala za naj= bolj zanesljivega. — Pomeni pa, kadar se izpremeni luna: Ob uri Poleti Pozimi od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo dež ob severozapadniku, sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12. do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16 spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadniku, dež ob jugu ali jugozapadniku dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo Opomba. — Leto se razdeli na dva dela t. j. na poletje in na zimo; za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo. NJEGOVO VELIČASTVO VIKTOR EMANUEL III. KRALJ ITALIJE. Kraljevska rodbina. Viktor Emanuel III., kralj Italije, rojen 11. novembra 1869, kralj od 29. julija 1900. Helena, kraljica, rojena kneginja črnogorska 8. januarja 1873, poročena 24. oktobra 1896. Kraljična Jolanda, rojena 1. junija 1901. Poročena z gro* fom Karlom Calvi di Bergolo. Kraljična Mafalda, rojena 19. novembra 1902. Poročena s princem Filipom Hesenskim. Humbert, princ piemontski, prestolonaslednik, rojen 15. septembra 1904., poročen z Marijo Jožico belgijsko. Kraljična Ivana, rojena 13. novembra 1907, poročena z bolgarskim kraljem Borisom III. Kraljična Marija, rojena 26. decembra 1914. Vojvoda Amedej d' Aosta, (prej princ Apulije, sedaj sta* nuje v miramarskem gradu). Vojvoda Aimon spoletski. Grof turinski Viktor Emanuel, kraljev bratranec. Vojvoda Alojz abruški, kraljev bratranec. Princ Ferdinand Videmski, princ Filibert, vojvoda pistojski, princ. Margerita, princ Adalbert, vojvoda bergamski, princ. Marija Adelajda, princ Evgen Alfonz, vojvoda an« konski. _ ca o 153 c >. ■01 C o >t/3 o o cti i O o > cc cA >N JANUAR P. 'J- ¡ Po osmih idneh je bilo otroku dano ime Jezus. (Lk 2, 21.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1 2 3 4 5 6 7 NOVO LETO. Obrezovanje Gospodovo. Ime Jezus; Makarij (Blaženko); Aleksander. Genovefa, devica; Anter, papež. J Tit, škof; Angela Folinjska. Telesfor, m.; Emilijana, dev., Edvard, kralj. Sveti Trije kralji. Razglašenje Gospodovo. Valentin (Zdravko), škof; Lucijan, muč. Dvanajstletni Jezus Prvi krajec dne 3. ob 17.24 (lepo, mrzlo). @ Ščip dne 11. job 21.36 (sneg, mrzlo). C Zadnji krajec dne 19. ob 7.15 (spremenljivo). ® Mlaj dne 26. ob 0.20 (mrzlo, (jasno). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 12.52. — Dolgost dneva od 8 ur 28 minut do 9 ur 24 minut. Dan zraste za ¡56 minut DAVKI: Izobešeni so seznami davkoplačevalcev. Dobro jih preglejl - WRDlflD - Sreda Četrtek Petek * Sobota 1 2 3 4 Ignacij (Ognjeslav), šk., muč.; Brigita, dev. Svečnica. Darovanje Gospodovo. * ' Blaž, škof., muč.; Oskar, škof; Ansgarij, šk. Andrej K., škof; Janez Brit; Rembert, muč. Prilika (O pšenici in ljuljki. (Mt 13, 24—30.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 5 6 7 8 9 10 11 5. po razglas. Gosp. Agata, d- m.; Albuin. Amand, škof; Doroteja, dev. muč.; Tit, šk. Romuald, opat; Julijana, vd.; Rihard, spoz. Janez Mat.; Juvencij, škof; Emilijan. Apoloni j a, devica; Ciril Aleks., cerkv. uč. Sholastika; Sotera, dev. muč.; Viljem, p. ® Lurška Mati božja. Adolf, škof; Viktorija. O delavcih v vinogradu. (Mt 20, 1—16.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 12 13 14 15 16 17 18 1. predpepelnična nedelja. Eulalija, d. m. Katarina Ričijska, devica; Gregorij II., pap.; Valentin (Zdravko), muč.; Ivana Val. Favstin, mučenec; Jordan, spoznavalec. Onezim, šk.; Agaton, pap.; Julijana, d. m. Frančišek Kle; Gregorij X; Kristijan, m. € Simeon, škof, muč.; Flavijan. Prilika o sejavcu in semenu (Lk 8, 4—15.) Nedelja Poned. Torek Sredfc Četrtek Petek * Sobota 19 20 21 22 23 24 25 2. predpepelnična nedelja. Konrad, pušč. Sadot, škof, in tovariši, muč.; Evherij, škof. Feliks (Srečko); Irena. ® Sv. Petra stol v Antiohiji; Marjeta Korton. Peter Damiani, cerkv. učenik; Romana. Matija (Bogdan), apostol; Sergij, mučenec. Valburga, dev.; Feliks III., papež. Jezus ozdravi slepca. (Lk 18, 31—43.) Nedelja Poned. Torek 26 27 28 3. predpepelnična nedelja. Matilda, dev. Gabriel od Žalostne Matere božje; Baldomir Pust. Roman; Antonija F.; Rajmund. LUNINE SPREMEMBE: > Prvi krajec dne 2. ob '¡14.16 (sneg in dež). @ Ščip dne 10. ob 14.01 (sneg in dež), i Zadnji krajec dne 17. ob 15.08 (lepo in jasno). # Mlaj dne 21. ob 13.41 ¡(oblačno, mrzlo). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje rib dne 19. ob 3.16. t— Dolgost dneva od 9 ur 26 minut do .10 ur 52 minut. Dan zraste za 1 luro 26 minut. DAVKI: Prvi obrok plačaj lod 10.—18. Sicer doplačaš kazen! - l^M T* W» - Sreda t" Cetr. J Petek tJ Sobota J t" f" i" 1 2 3 4 P e p e 1 n i c a. Albin; Antonina. Simplicij, pap.; Neža (Janja). Kunigunda, ces.; Marin, muč.; Andrej, muč. Kazimir, spoz.; Lucij, papež. i Jezus trikrat skušan. (Mt 4, 1—11.) Nedelja Poned. t Torek t Sreda T Cetr. t Petek tt Sobota t 5 6 7 8 9 10 11 1. postna nedelja- Janezi Jožef od Križa, sp. Perpetua in Felicita, muč.; Fridolin, opat. Tomaž Akvinski, cerkveni učenik. Kvatre. Janez od Boga; Jul.; Filemon, muč. Frančiška Riminska; Gregorij. Kvatre. 40 mučencev; Makarij. Kvatre. Sofronij, škof; Krištof; Konstantin. Jezus se na gori izpremeni. (Mt 17, 1—9.) Nedelja Poned.' Torek ' Sreda Cetr. " Petek t" Sobota" 12 13 14 15 16 17 18 2. postna nedelja, Gregorij Vel., p. ® Teodora, muč.; Kristina, muč.; Rozina, vd. Matilda, kraljica; Pavlina. Klemen M. H.; Ludovika; Krištofor. Hilarij in Tacijan, mučenca; Hervard. Jedert, devica; Patrik, škof. Ciril Jeruzalemski, cekv. uč.; Salvator. € Jezus izžene hudiča iz mutca. (Lk 11, 14—28.) Nedelja Poned." Torek " Sreda Cetr. ' Petek +-Sobota" • 19 20 21 22 23 24 25 3. postna nedelja. Jožef, ženin Device Mar. Aleksandra, mučenica; Janez P. Benedikt, opat; Serapion. Sredpostna. Lea; Katarina genoveška. Jožef Oriol; Pelagija, mučenica. > Gabriel, arhangel; Simon, muč.; Latin, škof. Oznanjenje Marije Device. * Jezus nasiti pet tisoč mož. (Jan 6, 1—15.) Nedelja Poned." Torek " Sreda Cetr. " Petek f " • 26 27 28 29 30 31 4. postna (sredpostna) ned. Emanuel. • Janez Dam., cerkveni učenik; Rupert. Janez Kapistran; Sikst III., papež. Ciril, muč.; Bertold, spoznavalec. Janez Klimak, opat; Kvirin. Modest, škof krški; Benjamin, muč. LUNINE SPREMEMBE: J Prvi krajec dne 4. ob 11.23 (mrzlo in vetrovno). © Ščip dne 12. ob 3.46 (sneg in vihar). (J Zadnji krajec dne 18. ob 22.05 (sneg in dež). # Mlaj dne 26. ob 4.20 (sneg, vetrovno). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 2.43. t— Začetek pomladi. —i Noč in dan sta enako dolga, i— Dolgost dneva od 10 ur (54 minut do 12 ur 30 minut. Dan zraste za 1 uro 36 minut. DAVKI: Od 1.—8. preglej seznam dodatkov k direktnim davkom! - m nnvr - Sobota f 1 Hugo, škof; Venancij, škof, mučenec. Judje hočejo Jezusa kamenjati. (Jan 8, 46—59.) Nedelja Poned. f Torek t Sreda t Cetr. f Petek ft Sobota f 2 3 4 5 6 7 8 5. postna (tiha) nedelja. Frančišek Pavi. Rihard, škof; Hionija, d. m.; Benedikt. > Izidor Sev.; Benedikt Nig. Vincencij (Vinko) F.; Irena. Sikst I., papež; Krescencija, devica. Marija sedem žalosti; Herman Jožef, spoz. Albert, škof; Julija Biliart. Jezus jezdi slovesno v Jeruzalem. (Mt 21, 1—9.) Nedelja Poned. t Torek f Sreda t Četr. t Petek tt Sob. tt 9 10 11 12 13 14 15 6. postna (cvetna) nedelja. Marija Kleof. Ecehiel, prerok; Marko Bolonj.; Mehtilda. ® Leon Vel., papež, cerkv. učenik. Julij I., papež; Angelus, spoznavalec. Veliki četrtek. Hermenegild; Iva. Veliki petek. Justin; Valerijan, mučenec. Velika sobota. Helena; Teodor; Lidvina. Jezus vstane od mrtvih. (Mk 16, 1—7.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek • Sobota 16 17 18 19 20 21 22 VELIKA NOČ. Vstajenje Gospodovo. Velikonočni ponedeljek. * Rudolf, m. ® Apolonij, muč.; Antia, muč.; Eleuterij, šk. Leon IX., papež; Konrad. Neža (Janja) Montepulčanska, d.; Viktor, p. Anzelm, c. uč.; Simeon, šk.; Bruno spoz. • Soter in Gaj, pap.; Tarbula; Leon, škof. Jezus se prikaže apostolom. (Jan 20, 19—31.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 23 24 25 26 27 28 29 1. povelik. (bela) ned. Vojteh (Adalbert). Jurij, muč.; Fidelis Sigm., mučenec. Marko, evangelist; Ermin. Mati božja dobrega sveta; Marc; Klet. Zita, dev.; Peter Kan.; Peregrin; Anastazij. Pavel od Križa; Lukezij; Vitalij, muč. Peter, muč.; Robert, opat. Jezus dobri pastir. (Jan 10, 11—16.) Nedelja 30 2. povelik. ned. Katarina Sienska; Marijan. LUNINE SPREMEMBE: Prvi krajec dne 3. ob 6.56 (snežno, mokro). Ščip dne 10. ob 14.38 (spremenljivo). Zadnji krajec dne 17. ob 5.17 (dež, hladno). Mlaj dne 21. ob 19.38 (lepo, hladno). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje bika dne 20. ob 14.19. — Dolgost dneva od 12 ur 34 minut do 14 ur 4 minut. Dan zraste za 1 uro 30 minut. DAVKI: Drugi obrok davkov plačaj od 10.—18. Do 9. pa viloži m o rebitni rekurz proti odmeri davka, ki je bil naznanjen v januarju! - T^/ff Tk. 1 - Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 1 2 3 4 5 6 Filip in Jakob ml., apostola. Atanazij, cerkv. uč.; Sekund, muč. i Varstvo sv. Jožefa; Najdenje sv. križa. Florijan (Cvetko); Monika. Pij V., papež; Irenej, škof. Janez Ev. pred lateranskimi vrati; Judita. Jezus napoveduje gvoj odhod. (Jan 16, 16—22.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 7 8 9 10 11 12 13 3. povelik. nedelja. Zigmund; Stanislav, šk. Prikazen Mihaela, arhangela. Gregorij Nac., cerkv. učenik; Beat, spoz. ® Antonin, škof; Janez Aviljanski. Frančišek Hier; Mamert. Pankracij in tov. mučenci; Imelda. Servacij, škof; Peter Regalat, spoznavalec. Jezus obeta svetega Duha. (Jan 16, 5—14.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 14 15 16 17 18 19 20 4. povelikonočna nedelja. Bonifacij, m. Izidor, kmet, spoznavalec; Zofija. Janez Nepomuk, muč.; Ubald, škof. i Bruno, škof; Pashal Bajlon. Erik, kralj; Aleksandra, devica. Peter Cel.; Pudencijana, dev.; Celestin, p. Bernardin Sienski; Plavtila, devica. Jezus uči o moči molitve. (Jan 16, 23—30.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 21 22 23 24 25 26 27 5. povelik. (križeva) nedelja. Feliks Kant. Emil (Milan); Marg. K.; Julija. ) ° Janez Krstnik Rosijski; Zeljko. Marija Dev. pomoč, kr.; Afra; Ivana. • Ji Kristusov vnebohod. Gregorij VIL, papež. Filip Neri, spoz.; Marija Ana Jez. Beda Častitljivi, cerkv. uč.; Janez I., pap. 0 pričevanju svetega Duha. (Jan 15, 26—27; 16, 1—4.) Nedelja Poned. Torek Sreda 28 29 30 31 6. povelikonočna nedelja. Avguštin, škof. Marija Magdalena Pazzi, dev.; Teodozija. Ivana Orleanska, dev.; Ferdinand. Angela, devica; Kancijan, muč. LUNINE SPREMEMBE: ) Prvi krajec dne 2. ob 23.39 (lepo, toplo). © Ščip dne 9. ob 23.04 (spremenljivo). € Zadnji krajec dne 16. ob 13.50 (veliko dežja). Q Mlaj dne 24. ob 11.07 (deževno, hladno). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 13.56. — Dolgost dneva od 14 ur 8 minut do 15 ur 18 minut. Dan zraste za 1 uro 10 minut. DAVKI: Vloži ¡prošnjo za znižanje davka ali pa za oprostitev, če nisi več v službi, če ne opravljaš več obrti ali pa če moreš kako I opravičiti zahtevo |po znižanju! JUNIJ Četrtek Petek * Sob. ft 1 2 3 Fortunat, sp.; Kuno; Justin; Simeon, sp. * Marcelin, m.; Peter, m.; Evgen; Erazem. Klotilda, kralj.; Pavla, devica. O svetem Duhu in o ljubezni. (Jan 14, 23—31.) Nedelja Poned. Torek Sreda t Četrtek Petek tt Sobota t 4 5 6 7 8 9 10 BINKOŠTI. Prihod sv. Duha. Frančišek K. Binkoštni ponedeljek. * Bonifacij, škof. Norbet, škof; Bertrand, škof. Kvatre- Robert; Babtista Var. Medard, škof; Pacifik; Maks. © Kvatre- Primož in Felicijan, mučenca. Kvatre- Margareta; Bogomil. Jezusu je dana vsa oblast. (Mt 28, 18—02.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 11 12 13 14 15 16 17 1. pobinkoštna nedelja. Presv. Trojica. Janez F.; Leon III., papež. Anton Padovanski, spoz; Akvilina, devica. Bazilij, cerkveni učenik; Elizej, prerok. Presveto Rešnje Telo. Vid in tov., m. € Jošt, opat; Frančišek R., spoz.; Bertold. Adolf, škof; 'Nikander, muč.; Lavra, dev. Prilika o yeíiki večerji. (Lk 14, 16—24.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 18 19 20 21 22 23 24 2. ¡pobinkoštna nedelja. Efrem Sirski, c. uč. Julij ana, dev.; Gervazij in Protazij. Silverij, papež; Mihelina; Florentina, dev. Alojzij (Vekoslav), spoz., varuh mladine. Ahacij, muč.; Pavlin Nol., škof; Albin, muč. Srce Jezusovo. Agripina, d.; Ediltruda. • Kres. Rojstvo Janeza Krstnika. Prilika o izgubljeni ovci in o izgubljenem denarju. (Lk 15, 1—10.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * 25 26 27 28 29 30 3. pobinkoštna nedelja. Viljem, opat. Janez in Pavel, muč.; Vigilij. Hema (Ema), vdova; Ladislav. Irenej, škof, muč.; Leon II., papež. Peter in Pavel, apostola. Spomin sv. Pavla; Lucina. > LUNINE SPREMEMBE: I Prvi krajec dne 1. ob 12.53 (veliko dežja). © Ščip dne 8. ob 6.05 (vetrovno, spremenljivo). Č Zadnji krajec dne 15. ob 0.26 (spremenljivo). • Mlaj dne 23. ob 2.22 {lepo, vetrovno), i Prvi krajec dne 30. ob 22.40 (oblačno). ZAPISKI Sojlnce stopi v znamenje raka dne 21. ob 22.12. — Začetek poletja. Dolgost Idneva od 15 ur 18 minut do 15 ur 36 minut. Dan zraste do 21. za 18 minut in s© do 30. zopet skrči za 3 minute. DAVKI: Od 10—18. plačaj tretji obrok davka! JULIJ Sobota 1 'Čudežni ribji lov. (Lk 5, 1—11.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 2 3 4 5 6 7 8 4. pobinkoštna nedelja. Obisk. Marije Dev. Leon II., papež; Bernardin. Urh, škof; Berta, devica. Ciril in Metod, slov. apostola. Izaija, pr. Bogomila; Dominika, (Nedeljka). Vilibald, škof; Pulherija, devica. ® Evgenij ¡III.; Elizabeta, kr.; Kilijan, škof. Jezus nasiti štiri tisoč mož. (Mk 8, 1—9.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 9 10 11 12 13 14 15 5. pobink. nedelja. Nikolaj in tov., gork. m. Amalija, d.; Veronika J.; Felicita s 7 sinovi. Pij I., papež; Olga; Savin, m.; Sidronij, m. Mohor in Fortunat, oglejska muč. Anaklet, pap., muč.; Frančišek S.; Evgenij. Bonaventura, škof in cer. učenik. € Henrik I., kralj; Vladimir, kralj; Balduin, sp. O lažnivih prerokih. (Mt 7, 15—21.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 16 17 18 19 20 21 22 6. pobinkoštna nedelja. Devica Marija Kar. Aleš, spoz.; Marcelina, devica. Friderik (Miroslav), m.; Kamil Letijski, sp. Vincencij (Vinko) P.; Avrea (Zlata). Marjeta, dev. muč.; Hieronim; Elija. Prakseda, m.; Angelina; Danijel, pr.; Olga. Marija Magd.; Lavrencij; Teofil (Filč) m. ® O grehu V misli in besedi. (Mt 5, 20—24.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 23 24 25 26 27 28 29 7. pobinkoštna nedelja. Apolinarij, šk. m. Kunigunda; Magdalena P.; Kristina, Roman. Jakob (Rado), apostol; Krištof, mučenec. Ana, mati Marije Device. Rudolf in tov., muč.; Pantal; Natalija, muč. Viktor (Zmagoslav), papež; Nazarij in tov. Marta, devica; Beatrika, mučenica. O krivičnem hišniku. (Lk 16, 1—9.) Nedelja Poned. 30 8. pobink. ned. Abdon in Senen, muč. i 31 j Ignacij (Ognjeslav) Lojola. LUNINE SPREMEMBE: © Ščip dne 7. ob 12.51 (veliko dežja). C Zadnji krajec dne 14. ob 13.24 (dež, hladno). • Mlaj dne 22. ob 17.03 (spremenljivo). } Prvi krajec dne 30. ob 5.44 (deževno, hladno). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje leva dne 23. ob 9.06. — Začetek pasjih dni. — Dolgost dneva ob 15 ur 32 minut do 14 ur 44 minut. Dan se skrči za. 48 minut. s DAVKI: Objavljeni so dodatki k direktnim davkom. Vloži utok proti odmeri davka od premičnega bogastva (dohodnine), ako se ti ■zdi to opravičeno. AlVGUST Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 1 2 3 4 5 Vezi sv. Petra, apostola; Makabejski bratje. Porciunkula. Alfonz M. Liguori. ® Najdenje sv. Štefana; Lidija. Dominik (Vladimil), spoznavalec. Marija Devica Snežnica. Ožbolt, kralj. Jezus joka nad Jeruzalemom. (Lk 19, 41—47.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 6 7 8 9 10 11 12 9. pobinkoštna nedelja- Gospodovo sprem. Kajetan, spoznavalec; Dona t, mučenec. Ciriak, Larg in Smaragd, muč.; Miro. Jan. Vianney, spoz.; Peter F.; Afra; Roman. Lavrencij, muč.; Pavla, dev.; Hugo, škof. Tiburcij, muč.; Suzana, dev.; Filomena. Klara, devica; Hilarija, mučenica. Prilika o farizeju in cestninarju. (Lk 18, 9—14.) Nedelja Pon. tt Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 13 14 15 16 17 18 19 10. pobinkoštna nedelja. Janez Berhmans. S Evzebij, spoznavalec; Atanazija, vdova. Vnebovzetje Marije Device. Tarzicij, muč. Rok, spoz.; Joahim, oče Marije Device. Hiacint, spoz.; Julijana, dev.; Emilija, dev. Helena (Jelena), cesarica; Agapit, mučenec. Ludovik Tol., šk.; Julij, muč., Sebald, spoz. Jezusi ozdravi gluhonemega. (Mk 7, 31—37.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 20 21 22 23 24 25 26 11. pobinkoštna nedelja. Bernard, opat. Ivana Franč. Šantalska, vdova. • Timotej, mučenec; Hipolit, škof. Srce Marijino. Filip (Zdenko) Ben.; Viktor. Jernej, apostol; Ptolomej, škof. Ludovik, kr.; Patricija, dev.; Genezij, m. Zefirin, papež; Bernard Of.; Samuel, muč. Prilika o usmiljenem Samarijanu. (Lk 10, 23—37.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek 27 28 29 30 31 12. pobinkoštna nedelja- Jožef Kal., spoz. Avguštin, cerkveni učenik; Hermes. i Obglavljenje Janeza Krstnika; Sabina, muč. Roza Lim., dev.; Pamahij; Feliks, muč. Rajmund (Rajko), spoznavalec; Izabela. LUNINE SPREMEMBE: @ Sčip dne 2. ob 8.59 (veliko dežja)). £ Zadnji krajec dne 13. ob 4.49 (deževno). ® Mlaj dne ¿L ob 6.48 (spremenljivo). J Prvi krajec dne 28. ob 11.13 (veliko dežja). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje device dne 23. ob 15.53. — Konec pasjih dni. — Dolgost dneva od 14 ur 42 minut do 13 ur 117 minut Dan se skrči za 1 uro 29 minut. DAVKI: Od 10__18. plačaj četrti obrok davkov. Petek * Sobota 1 2 Egidij (Tilen), opat; Verena. Štefan, kralj; Maksima, mučenica. Jezus ozdravi (deset gobavih. (Lk 17, 11—19.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3 4 5 6 7 8 9 13. pobinkoštna (angelska) ned. Evfemija. Rozalija, devica; Ida, grofinja. ® Lavrencij, Just., škof; Gentilij; Viktorin. Caharija, prerok; Peregrin; Hermogen. Marko in tovariši, muč.; Bronislava; Regina. Rojstvo Marije »Device. * Adrijan, m. Peter Klaver, spoz.; Serafina; Gorgonij. Oi božji previdnosti. (Mt 6, 24—33.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 10 11 12 13 14 15 16 14. pobinkoštna nedelja. Nikolaj Tol. Prot in Hiacint, mučenca; Emilijan. C Ime Marija. Macedonij, škof; Gvido. Frančišek [K.; Notburga; Mavrilij. Povišanje sv. križa. Ciprijan. Mar. D. sedem žalosti. Nikomed; Melitina. Kornelij, papež; Ljudmila, vdova. Jezus obudi mladeniča v (Najmu. (Lk 7, 11—16.) Nedelja Poned. Torek Sreda t Četrtek Petek tt Sobota f 17 18 19 20 21 22 23 15. pobinkoštna nedelja Lambert, škof. Jožef K.; Zofija in tov., muč.; Tomaž. Januarij, šk., in tov., muč.; Kostancija. • Kvatre Evstahij in tov., mučenci. Matej, apostol in evangelist; Jona, prerok. Kvatre Tomaž V., šk.; Mavricij in tov., m. Kvatre Linus, papež; Tekla, devica. Vodenični. O ponižnosti. (Lk 14, 1—11.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 24 25 26 27 28 29 30 16. pobinkoštna ned. Mar. Dev., reš. ujet. Kamil in tovariši, muč.; JCleofa, Avrelija. Ciprijan in Justina, muč.; Vigilij, škof. i Kozma in Damijan, mučenca; Kaj, škof. Venčeslav, kralj, mučenec. Mihael, nadangel; Evtihij. Llieronim (Jerko); Zofija, vdova.; Oton. LUNINE SPREMEMBE: @ Ščip dne 4. ob 6.04 (dež, hladno). C Zadnji krajec dne 11. ob 22.30 (oblačno, mrzlo). ® Mlaj dne 19. ob 19.20 (deževno, hladno). J Prvi krajec dne 26. ob 16.36 (spremenljivo). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23. ob 13.01. — Začetek jeseni. Dan in noč sta enako dolga. — Dolgost dneva od 13 ur 14 mi« nut do 11 ur 40 minut. Dan se skrči za 1 uro 34 minut. DAVKI: Pred 20. se razobesijo seznami oseb, ki so podvržene davku od premičnega bogastva. O največji papovedi. Mesija, sin Davidov. (Mt 22, 34—46.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 1 2 3 4 5 6 7 17. pobink. ned. Roženvenska. Remigij. Angeli varihi; Leodegar. Terezika Deteta Jezusa; Kandid; Felicija. ® Frančišek Ser., spoz.; Edvin. Placid in tovariši, mučenci; 'Gala, vdova. Brunon, spoznavalec; M. Frančiška. Marija Dev., Kraljica rož. venca; Justina, d. Jezus ozdravi mrtvoudnega. (Mt 9, 1—8.) i Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 8 9 10 11 12 13 14 18. pobink. ned. Brigita; Starček Simeon. Dionizij in tovariši, mučenci. Frančišek Borgia; Daniel. Aleksander Sauli; Nikazij; Firmin, škof. € Maksimilijan, škof; Serafin, spoznavalec. Edvard (Slavoljub), kralj; Teofil, škof. Kalist, papež; Just, škof. Prilika o kraljevi ženitnini. (Mt 22, 1—14.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 15 16 17 18 19 20 21 19. pobinkoštna nedelja. Posveč. cerkva. Gal, opat; Gerard Majela. Margareta Mar. Alakok; Hedviga. Luka, evang.; Julij an, pušč.; Just, muč. Peter Alkant., spoznavalec; Etbin. • Janez Kan., spoz.; Felicijan; Vendelin, Uršula in tovarišice, muč.; Hilarijon, opat. Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika. (Jan 4, 46—53.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 22 23 24 25 26 27 28 20. pobinkoštna (misijonska) ned. Kordula. Klotilda, m.; Jožefina, d. m.; Severin, šk. Rafael, arhangel; Kristina. Krizant in Darija; Krispin. J Evarist, papež; Bonaventura; Amadej. Frumencij, šk.; Antonija, dev.; Salvina, m. Simon in Juda, apostola; Cirila. Prilika o neusmiljenem hlapcu. (Mt 18, 23—35.) Nedelja Poned. Torek 29 30 31 21. pobinkoštna ned. Kristus Kralj. Narcis. Alfonz Rodriguez; Angelus. Volbenk, škof; Krištof, muč.; Lucila. LUNINE SPREMEMBE: (D Sčip dne 3. ob 18.08 (lepo, hladno). C Zadnji krajec dne 11. ob 17.46 (lepo, prijetno). • Mlaj dne 19. ob 6.45 (spremenljivo). ) Prvi krajec dne 25. ob 23.21 (lepo, hladno). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje škorpijona dne 23. ob 21.48. — Dolgost dneva od 11 ur 38 min. do 10 ur 2 min. Dan se skrči za 1 uro 36 min. DAVKI: Plačaj peti obrok davkov od 10.—18.! 1%T 17» m^R *¡* Sreda Četrtek Petek * Sobota 1 2 3 4 Praznik vseh svetnikov. Spomin vernih duš; Just, mučenec. ® Viktorin, škof; Hubert, škof. Karel Boromejski; Vital; Modesta. 1 O davku cesarju. (Mt 22, 15—21.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 5 6 7 8 9 10 11 22. pobink (zahvalna) ned. Caharija in Eliz. Lenart (Lenko); Jelena, devica. Janez Gabriel Perb., muč.; Engelbert. Bogomir; Klavdij in tovariši. Teodor (Božidar), muč.; Teofil (Bogoljub). Andrej Avelin, spoznavalec; Trifon. C Martin (Davorin), škof; Mena, muč. Jezus obudi Jajrovo hčer. (Mt 9, 18—26.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 12 13 14 15 16 17 18 23- pobinkoštna nedelja. Varstvo Mar. Dev. Stanislav Kostka, spoznavalec. Jozafat Kunčevič, škof, m.; Serapion, m. Jedert, dev.; Leopold, (Polde). Otmar, opat; Neža (Janja); Edmund. Gregorij Čudodelnik, škof • Šaloma, d.; Viktorija, m.;Odon, o.; Roman. Prilika o gorčičnem zrnu in kvasu. (Mt 13, 31—35.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 19 20 21 22 23 24 25 24. pobinkoštna nedelja. Elizabeta, kr. Feliks (Srečko); Edmund. Darovanje Marije Device; Kolumban. Cecilija, dev. muč.; Filemon; Maver, muč. Klemen (Milivoj), pap., muč.; Felicita, muč. Janez od Križa, sp.; Flora, d.; Krizogon. J Katarina, d. m.; Mozes, m.; Jukunda, m. O razdejanju Jeruzalema in poslednji sodbi. (Mt 24, 15—35.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek 26 27 28 29 30 25. pobinkoštna nedelja. Silvester, opat. Virgilij, škof; Bernardin F. Gregorij III., papež; Jakob M. Saturnin, mučenec; Gelazij, papež. Andrej (Hrabroslav); ap.; Konstancij, spoz. LUNINE SPREMEMBE: fščip dne 2. ob 8.59 (veliko dežja). Zadnji krajec dne 10. ob 13.18 (dež in sneg). • Mlaj dne 17. ob 17.24 (lepo, hladno). ) Prvi krajec dne 24. ob 8.38 (deževno). Solnce stopi v znamenje strelca dne 22. ob 18.54. — JDolgost dneva od 10 ur 0 minut do 8 ur 46 minut. Dan se skrči za 1 uro 14 minut. Petek * Sobota 1 2 | Edmund in tovariši, muč.; Eligij, škof. Bibiana, d. m.; Pavlina, m.; Hiromacij šk. ® O poslednji sodbi. (Lk 21, 25—33.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3 4 5 6 7 8 9 1. adventna nedelja. Frančišek Ksaverij, sp. Barbara, devica, mučenica; Peter Hrizogon. Saba, opat; Krispin, mučenec. Miklavž (Nikolaj), škof. Ambrozij, škof; Urban, škof; Agaton, muč. Brezmadežno spočetje Marije Device. Peter Fourier, šk.; Delfina; Levkadija, d. m. Janezova učenca pri Jezusu. (Mt 11, 2—-10). Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 10 11 12 13 14 15 16 2. adventna nedelja. Lavret. Mati božja. ® Damaz, papež; Hugolin, papež. Aleksander, m.; Dionizija; Maksencij, m. Lucija, devica mučenica; Otilija, devica. Konrad O.; Spiridion, op.; Nikarij, šk. Kristina, dekla; Valerijan. Evzebij, škof; Albina (Zora); devica, muč. Jan. Krstnik pričuje o Kristusu. (Jan 1, 19—28.) Nedelja Poned. Torek Sreda t Četrtek Petek tt Sobota t 17 18 19 20 21 22 23 3. adventna nedelja. Lazar, šk.; Vivina, d. • Gracijan, škof; Teotim, Urban ¡V., papež; Favsta; Tea. Kvatre. Evgenij in Makarij, m.; Kristijan. Tomaž, apostol; Severin, škof. Kvatre. Demetrij in Honorat; Flor, muč. Kvatre. Viktorija (Zmagoslava), devica. > Jezus oznanja pokoro. (Lk 3, 1—6.) Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 24 25 26 27 28 29 30 4. adventna ¡ned. 'Adam in Eva; Hermina d-BOŽIČ. Rojstvo Gospodovo. Štefan, prvi mučenec; * Marin, m. Janez Evangelist, apostol. Nedolžni otročiči. Kastor, mučenec. Tomaž, mučenec; David, kralj. Evgenij, škof; Liberij, škof. Kristus je znamenje, ob katerem se ločijo duhovi. (Lk 2, 33—40.) Nedelja 31 Nedelja po božiču. Silvester, pap.; Pavlina. LUNINE SPREMEMBE: © Ščip dne 2. ob 2.31 (mrzlol, suho). C Zadnji krajec dne 10. f>b 7.24 (sneg in dež). • Mlaj dne 17. ob 3.53 (sneg in viharno). 9 Prvi krajec dne 23. ob 21.09 (spremenljivo). © Ščip dne 31. ob 31.54 (sneg in mraz). ZAPISKI Solnce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 7.58. — Začetek zime. /— Dolgost dneva od 8 ur 44 minut do 8 Ur 24 [minut. Najkrajši dan, najdaljša noč. —< Dan se skrči do 22. za 20 piinut in zraste zopet do 31. za 4 ¡minute, DAVKI: Od 10.—18i plačaj zadnji obrok davkov. V Item mesecu Idaj potrditi obrtno dovoljenje. O PRISTOJBINAH, Pristojbine se plačujejo pri registrskem uradu, kamor je treba pred» ložiti vsako pogodbo najkasneje 20 'dni po njeni izstavitvi. Spisov, ki niso bili predloženi pravočasno v registracijo, ne moremo uveljaviti pred sod= nijo, dokler ni bila izvršena registracija in plačana poleg pristojbine še ve« lika kazen. I. NAJVAŽNEJŠE O MENICAH. Izterjevalno postopanje pri neplačanih menicah je zelo hitro. V nekaj dneh ima menični dolžnik rubež v hiši. Zato sedemkrat dobro premisli, preden podpišeš menico! Glede na pristojbine razlikujemo! a) menice, ki zapadejo v plačilo najkasneje v 4 mesecih; b) menice, kojih zapadlost leži med 4 in 6 .meseci; c) menice, ki zapadejo v plačilo po 6 mesecih; č) menice, na katerih ni dneva zapadlosti (bianco » menice). Pristojbine za menice pod c) in č) so enake. Pri menicah pod č) označimo zapadlost na sledeče načine: 1. na vpogled (a vista). Taka menica zapade v plačilo takoj, ko jo upn'k predloži dolžniku. 2. določeno število dni ali mesecev po vpogledu. č'c je plačilni dan n. pr. 1 mesec po vpogledu^ [jo mora dolžnik plačati 1 mesec po onem dnevu, ko mu je bila predložena na vpogled. Dan predložitve na vpogled mora dolžnik označiti in potrditi na menici s svojim podpisom. ) ( I ; , Menični upnik mora menice z zapadlostjo pod 1) in 2) predložiti dolža niku najkasneje v 1 letu po dnevu izstavitve, sicer izgubi pravico do regresa, če menični dolžnik odreče plačilo. 3. menica in bianco. Na taki menici ostane prostor, kjer se napiše dan zapadlosti, prazen. Menični upnik predloži menico v plačilo, kadar hoče; izpolniti mu je treba le dan zapadlosti. Takih menic se moramo zelo varovati, posebno če ne vemo natančno, s kom imamo opravka. Potrdila o prejemu menične svote ni treba fic posebej kolkovati, ker je kolek že vštet v ceni menice. Spodaj navedene pristojbine ¡veljajo za menice izstavljene in plačljive v tuzemstvu, kakor tudi za menice; ki so bile izstavljene v inozemstvu in so plačljive v tuzemstvul, a niso bile v inozemstvu kolkovane. Za menice izstavljene v tuzemstvu in plačljive v inozemstvu, dalje za menice izstavljene in kolkovane v inozemstvu a plačljive v tuzemstvu, se plača le polovična pristojbina. a) Menice, ki zapadejo v 4 mesecih, stanejo: za zneske do L 200.—.........L —.30 za zneske od L 200.01 do L 400,—......L —.50 za zneske od L 400.01 do L 600—......L —.70 za zneske od L 600.01 do L 800,—......L —90 za zneske od L 800.01 do L 1000,—......L 1.10 za zneske nad L 1000.— se plača L 1.— od vsakih L 1000.— ali odlomka od L 1000.—. b) Menice, ki zapadejo med 4 in 6 ¡meseci, stanejo: za zneske do L 200—.........L —50 za zneske od L 200.01 do L 400,— .... .L —90 za zneske od L 400.01 do L 600—......L 1.30 za zneske od L 600.01 do L 800—......L 1.70 za zneske od L 800.01 do L 1000— .... .L 2.10 za zneske nad L 1000— se plača L 2.— od vsakih 1000 lir ali odlomka od 1000 lir. c) č) Menice z zapadlostjo nad 6 mesecev in ¡menice in bianco stanejo: za zneske do L 200—.........L —.90 za zneske od L 200.01 do L 400—......L 1.70 za zneske od L 400.01 do L 600—......L 2.50 za zneske od L 600.01 dc L 800—......L 3.30 za zneske od L 800.01 do L 1000—......L 4.10 za zneske nad L 1000.— se plača L 4.— od vsakih 1000 lir ali odlomka od 1000 lir. Pri vseh menicah nad L 1000.— je treba doplačati še stalno pristojbino 10 stotink tza. kolek pobotnice. Nepravilno kolkovane menice nimajo pravne veljave. U, KNJIGE. Trgovski zakon predpisuje sledeče knjige: 1. Dnevnik (Libro giornale). Vsako polo (4 strani) kolkujemo s kolkom 10 st. Ta kolek prepečati registrski urad. Prvo vidiranje pri tribunalu oziroma preturi stane: do 200 strani..... L 10— od 201 do 400 strani L 12— nad 400 strani..... L 35— Letno vidiranje: do1 200 strani..... L 6— od 201 do 400 strani .... L 12— nad 400 strani..... L 35— 2. Inventarna knjiga (Libro degli inventar!). Pristojbine za kolkovanje in vidiranje so enake kakor za dnevnik. Ins ventarne knjige pa ni treba predlagati v letno vidiranje. 3. Kopirna knjiga (Copialettere). Kolek za kopirne knjige do 400 strani znaša L 3.—. Za vsakih nadaljnih 100 strani ali odlomek 100 strani L 1.—t Vidiranje pred začetkom rabe za vsakih 100 strani oziroma odlomek od 100 strani L 3.—Kopirna knjiga se ne predlaga v letno vidiranje. Zadruge ¡morajo imeti poleg navedenih knjig še: x 1. knjigo deležev; 2. zapisnik sej načelstva in nadzorstva; 3. zapisnik občnih zborov. Za kolkovanje jn Vidiranje veljajo ista določila kakor za inventarno knjigo. i Vse ostale najrazličnejše knjige, ki jih imajo trgovci ali zadruge, so proste pristojbin in vidiranja. 4. Hranilne knjižice kolkujemo, da nalepimo na vsako poilo ,(4 strani) kolek za 50 stotink. Knjižice tekočih računov in posojilne knjižice kolkujemo, če ne obs segajo večl kakor; 5 pol, s kolkom za L 2.—; če obsegajo več kot 5 pol, kol« kujemo vsako polo (4 strani) s 50 stot. Kolke prepečati registrski urad. 5. Računske izvlečke, prepise računov, obvestila o bremenopisih in dobropisih na tekočem računu, potrdila o pravilnosti računskega izvlečka, kolkujemo s stalno pristoj» bino ^0 st. 6. Potrdila, pobotnice, račune, sezname in podobne listine med zasebniki, zasebniki in trgovci, kolkujemo: , za zneske do L 100.—. s kolkom L .—.10; za zneske od L 100.01 do L 1000,— s kolkom L i—,,50; za zneske od L 1000,01 do L 3000__si kolkom L 1.—; za zneske od L 3000,01 do L 60001— s kolkom L 2.—; za zneske od L 6000.01 do 10000.— s kolkom L 3,— itd. za vsakih 1000 lir ali odlomek od 1000 lir 30 stot. več. iKolek je treba vedno zaokrožiti na lire navzgor. Za zneske nad 200.000 lir velja stalna pristojbina 60 lir. III. PROMETNE PRISTOJBINE (TASSA SCAMBIO). za zneske do L 100.— za vsakih L 20.— ali ulomek . . L 0.50 za zneske do L 1000.— za vsakih L 50,— ali ulomek . . L 1.25 za zneske nad L 1000.— za vsakih L 100.— ali ulomek . . L 2.50 Ce prometna pristojbina presega iL 500.—se mora plačati po poštnem tek. računu na pristojni registrski urad. Plačilo mora izvršiti izstavitelj računa. Važno je, da mora trgovec izstaviti, najkasneje peti dan od dneva iz» ročitve ali odpošiljatve blaga, pravilno kolkovan račun v dveh izvodih, kas terih enega izroči kupcu. Odposlani kakor tudi prejeti računi morajo hiti opremljeni s tekočo številko. Hraniti jih morata kupec in prodajalec pet let. Potrdila o plačilu računa ali zneska na račun, napisana na pravilno kol» kovanem računu, so prosta vsakega nadaljnega kolka. Prometna pristojbina se računa tudi od zneska zaračunane ovojnine ali predplačanih prevoznih troškov. Za ovojnino in prevoz v zvezi z blagom, ki je prosto prometnega davka, se ne plača prometna pristojbina, temveč se računa navaden kolek. Tudi blago, ki se nakupi za vporabo v podjetju samem, je podvrženo prometni pristojbini (n. pr. pisarniške potrebščine). Izmenjava blaga) med centralo in podružnicami ni podvržena prometni pristojbini. Morajo pa biti podružnice pravilno vpisane v seznamu trgovske zbornice. 1 Blago, namenjeno za izvoz v inozemstvo, je prosto prometne pristoj» bine, vendar, ije treba prilepiti! na račun navaden kolek. Vsak trgovec, obrtnik, industrijalec, trgovska družba ali zadruga, ki je vpisana v davčnih seznamih v kategoriji B za obdačljiv dohodek v znesku nad L 15.000.—, mora otvoriti poštnostekoči račun in vinkulirati v korist finančne uprave kavcijo v znesku L 500.— oziroma L 1000.—1, če obdačljivi dohodek \v kategoriji B presega L 25.000.—. Za les, živino; tekstilne izdelke veljajo posebna določila, ki se pa mno> gokrat spreminjajo. POŠTNE PRISTOJBINE. Pisma, navadna za vsakih 15 gramov......L —.50 » naslovljena na osebo, ki biva V domači občini . . » —.25 » naslovljena vojakom in županstvom za vsakih 15 gramov » —.25 Dopisnice ............» —.30 Dopisnice naslovljene na osebo, ki biva v domači občini in do* pisnice naslovljene vojakom.....» —.15 » s plačanim odgovorom.......» —60 » s plačanim odgovorom v domači občini ...» —30 Razglednice...........» —.30 Obvestila o rojstvu, smrti, poroki in slična » —'.15 Trgovski računi odprti ki ne presegajo 15 gramov ...» —.25 Tiskovine za vsakih 50 gr (do največje teže 2 kg) ...» —.10 Vzorci brez vrednosti za prvih 100 gr......» —.35 » brez vrednosti za vsakih nadaljnih 50 gramov (do< naj* » višje teže 350 gramov).......» —.15 EkspresnSi pristojbina, poleg običajne pristojbine ...» 1.25 Ekspresne pošiljatve se dostavljajo brezplačno le v mejah ob» veznega pošt. okrožja, izven tega se dostavljajo proti sle® dečim potninam: a) do 500 m....... —.30 b) nad ¡500 m za vsak km ali del istega . . . . » —60 Te potnine se pri slabem vremenu in za nočni čas zvišajo do dvojnega zneska. Priporočitev (rekomandacija) poleg običaj, pristojbin . . . » 1.25 (Odšk. za izgublj. priporoč. pošiljatve znaša L 25.) Priporočitev za dopisnice in tiskovine......» —.60 Zavarovanje pisem (denarnih), poleg običajne pristojbine in p ris stojbine za priporočitev za prvih L 200 .....w —80 za vsakih nadaljnih L 100 (ali odlomek) . . . . » —30 Povratnice (ricevute di ritorno).......» —.60 Povzetje, stalna pristojbina........» —.50 Za poštno ležeče pošiljatve razen običajnih pristojbin še . . » —.15 ako te pristojbine -ne plača odpošiljatelj, plača naslovljenec » •—.30 Zavoji do teže 1 kg.........» 2.50 » do teže 3 kg.........» 5.— » do teže 5 kg.........» 7.50 » do teže 10 kg (vse brez navedbe vrednosti) ...» 12.50 Pri zavojih večje obsežnosti 50°/0 doplačila. Zavoji nad 10 kg se nei sprejemajo. Nujni zavoji do 1 kg.........» 7.50 » » do 3 kg.........» 15.—- » » do 5 kg.........» 22.50 Nad 5 kg težki ¡zavoji se ne sprejemajo. Obsežnejši do 50°/0 do* plačila. Zavarovanje zavojev, poleg običajne pristojbine za prvih L 200 » 1.—• » za vsakih nadalj. L 100 ali ulomek istih . . » —.50 Zavarovani zavoji morajo biti zašiti v platno in šivi gosto za* pečateni. 1 Povzetje pri zavojih do L 100.......» —60 Odškodnina za izgubljene inavadne zavoje znaša L 25. Poštne nakaznice do L 25........» —.40 » » od L 25 do L 50......» —.80 » » od L 50 do L 100......» 1.20 Poštne nakaznice od L 100 do L 200 ...... » »za vsakih nadalj. L 100,— ali ulomek . » » naslovlj. vojakom z najvišjim zneskom L 25 Brzojavne nakaznice poleg običajnih pristojbin za navadno na* kaznico in za brzojavko še....... Najvišja! dovoljena svota L 1000. Reklamacije priporočenih in zavarovanih pisem, nakaznic in zavojev........... Poštne legitimacije......... ■ Splošna določila. Nefrankirana pisma, nefrankirane dopisnice z daljšim besedilom, nefrankirani trgovski računi, rokopisi in vzorci plačajo globo, ki znaša dvojno svoto pristojbine. Nezadostno frankirani pa plačajo globo dvojne svote pri» manjkljaja. Nefrankiranih ali nezadostno frankiranih do» pisnic ali razglednic, ki ne obsegajo več ko 5 besed besedila, pošta sploh ne odpošilja, kakor tudi drugih pošiljatev, ki zgoraj niso navedene. Poštnoležeča pisma morajo imeti pravi naslov prejemnika in ne izmišljenega. Naslovljena morajo biti na prejemnike, ki so dosegli 18. leto. Brzojavke, navadne 25 st. za besedo najmanj (10 besed) . » za vsako nadaljno besedo...... » nujne plačajo trikratni znesek (10 besed) » za vsako nadaljno besedo...... Brzojavna nakaznica (poleg 25 stot za vsako besedo) Brzojavna nujna nakaznica plača stalni znesek in 75 st. za vsako besedo. Navadno obvestilo, da je došla brzojavka na svoj naslov Nujno obvestilo.......... Navadno obvestilo za brzojavno nakaznico .... Nujno obvestilo.......... POŠTNI PROMET Z INOZEMSTVOM. Navadna pisma v Jugoslavijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Ru munijo in na Ogrsko za prvih 20 gramov za vsakih nadaljnih 20 gramov Dopisnice v te države..... S plačanim odgovorom .... Za Albanijo veljajo za pisma, dopisnice in priporočitve iste pri stojbine kakor za notranjost kraljestva. PRISTOJBINE V DRUGE DRŽAVE. Pisma do 20 gramov...... » za vsakih nadaljnih 20 gramov . Dopisnice........ » s plačanim odgovorom . Razglednice s samim podpisom » z daljšim besedilom Posetnice (5 besed) in druga obvestila o rojstvu, smrti, porok Rokopisi do 50 gr.......... » za vsakih nadaljnih 50 gr. (do največ 2 kg.) Fzorci do 100 gr.......... » za vsakih nadaljnih 50 gr. do najvišje teže 500 gr. Tiskovine za vsakih 50 gr. (do 2 kg)..... Priporočitev za pisma, dopisnice, tiskovine Povratnice . . ....... Trgovske fakture odprte, do 20 gr.......» 1.— Ekspresi......................» 2.50 Povzetje (poleg sorazmerne pristojbine 10 stotink za vsakih 100 lir in ulomek).........» 1-— Poštne legitimacije ......... . » 5.— Pristojbina za poštnoležeče pošiljke, ako plača odpošiljatelj . » —-20 » ako jo plača prejemnik......» —-30 Zavarovalnina za vsakih 100 lir.......» 1.— Pristojbine za, zavoje niso za vse države enake. Vsa pojasnila glede pristojbin in potrebnih listin se dobe pri poštnih uradih. MERE IN UTEZL Mere za dolžino. Osnovna mera za dolžino je meter. 1 meter (m) = 10 decimetrov (dm) -= 100 centimetrov (cm) = 1000 milimetrov (mm). En kilometer (km) = 1000 metrov. 1 seženj (klaftra) = 1 m 89 cm 5 mm. 1 nemška milja = 7 km 500 m. 1 angleška milja = 1 km 524 m. Mere za površino. Osnovna mera za površino je štirjaški ali kvadratni meter. To je pro= stor, ki je 1 m dolg in 1 m širok. Zemljišča se navadno računajo na are. 1 ar (a) obsega 100 štirijaških metrov (m2). Hektar (ha) = 100 arov = 10.000 štirijaških metrov (na primer njiva, ki je 100 m dolga in 100 m široka). Oral obsega 20—25 arov, t. j. 2000—2500 m2. En hektar = 4 do 5 oralov. Mere za posode. Posoda, ki je 1 dm dolga, 1 dm široka in 1 dm visoka, drži točno 1 liter (1). En 1 = 1 dm3 (kubični decimeter). 1 hI = 100 litrov. — 1 deciliter (dl) = deseti del litra, 1 centiliter (cl) = stoti del litra. 1 kubični meter (m3) vsebuje 10 hektolitrov. Uteži. Onovna mera za težo je 1 gram (g). — 10 gramov = 1 dekagram (dg). — 1000 gramov = 1 kilogram (kg). Decigram (dg) je deseti, centigram (cg) stoti, miligram (mg) pa tisoči del grama. 1 ■' Kvintal ali stot ima 100 kilogramov. Tona ima 10 stotov ali 1000 kilo« gramov. 1 t = 10 q = 1000 kg. 1 kg = 100 dkg = 1000 g. 1 g = 10 dg = 100 cg = 1000 mg. Mere za silo. 1 konjska sila (PH) = 75 kilogram*metrov, t. j. moč, ki vzdigne 75 kg v 1 sekundi 1 meter visoko. Mere za čas. Osnovna mera za čas je 1 sekunda (1"). Minuta (1') ima 60 sekund. — 1 ura (1 h) ima 60 minut ali 3600 sekund. — 1 dan = 24 ur == 1440 minut = 86400 sekund. « Marija je po polju šla... Marija je po polju šla, je pestovala Jezuščka. Povzdigne Jezušček roko, vse trate blagoslavlja z njo, Po tratah rožice vzcveto in zaduhtijo prav sladko. Cvetite, mile rožice, na čast presvete Matere, cvetite in duhtite vse na čast Kraljice majniške. Marija skozi log je šla, na rokah nesla Jezuščka, in Dete blagoslavljalo log s svojo sveto je roko. Po logu ptičke se zbude in vse lepo zažvrgole... Le pojte, mile ptičice, na čast preljube Matere, častite s petjem prelepo Kraljico ljubo majniško. Naj bi Marija k nam prišla, s seboj prinesla Jezuščka, da Jezus nas blagoslovi, srce in dušo prenovi. Srce naj v vrt nam spremeni: v svetišče dušo posveti. Naj v srcu čednost nam cvete v veselje svete Matere, molitve v duši naj drhte na čast Kraljice majniške. Venceslav Belč. GOSPODARSKI KOLEDAR. JANUAR. Od 1. do 15. preglej davčne sezname, ki so razobešeni na občini. Poglej vse postavke in preračunaj, ali si pravilno ob* davčen. Vloži priziv, če se ti zdi potrebno. Na domu: Izrabi zimski čas v svojo gospodarsko ko« rist. Sedaj premisli, kje in kaj boš sadil, nabavi si potrebnih semen in umetnih gnojil, napravi obračun o gospodarstvu prejšnjega leta in proračun za prihodnje leto. Poglej in prouči tudi kakšno strokovno knjigo. V shrambi preberi krompir in odstrani gnilega. Pre* glej tudi repo, peso in kar imaš še drugega, da ne bo škode. Sedaj pripravi krompir za seme. Izberi zdravega in takega s plitvimi očmi ter ga lepo razprostri po kaki deski, da bo zagnal močne kali. Pazi pa, da ti krompir ne pomrzne. V k 1 e t i: Če nisi še pretočil vina, napravi to čimprej. Pazi, da so sodi polni. Ne trpi pri vehah in čepih cunj, zakaj po njih zleze v vino glivica, ki povzroča cik ali kan. Ne drži repe, zelja, krompirja in podobnih pridelkov v istem pro* štoru, kjer je vino, ker dobi neprijeten duh. V vrtu: Misliti moraš na tople grede, v katere lahko že sedaj vseješ različno seme. Najbolj hitro delujejo v topli gredi konjski ali ovčji in kozji gnoj, goveji in prašičji de« lujeta bolj počasi. Vrt na prostem dobro pognoji s hlevskim gnojem, prekoplji ga in pusti velike grude, ki bodo pre^ mrznile in lepo razpadle, tako da bo potem vrt prijetno ob* delovati. Napravi načrt, kako boš vrt obdeloval. V sadovnjaku: Očisti debla in veje mahu in Iišajev, za katerimi se skriva marsikateri škodljivec. Za to delo je najbolj na mestu posebna jeklena ščetka. Drevesa poškropi z bijolitom ali antiparasitom, ki bo uničil bolezenske glivice in mrčes. N a n j i v i: Če le dovoli zmrzal, preorji njive, da bo zemlja premrznila, se navžila zraku in vsrkala obilo vlage. Vso deževnico in snežnico bi morala zemlja vpiti in si tako pripraviti zalogo za čas suše. Zadnji čas je, da spraviš na njivo in podkoplješ hlevski gnoj za krompir. Drugače bo dal gnoj krompirju bore malo hrane, saj ostane premalo časa na njivi. Če pa voziš gnoj na njivo in ga ne podkoplješ, po* tem pokrij posamezne kupe z zemljo, da ne bo veter od* pihoval in dež izpiral redilnih snovi ter ti spremenil gnoj v prazno slamo. V vinogradu okopa j in pognoji trtam; že -sedaj ko* paj jamice, kamor boš zasadil nove trte; odstrani vse one trte, ki si jih ob trgatvi zaznamoval kot malo vredne. V osta« lem pa pripravi kole in obrezuj trte. Na senožeti izgrebi mah, izkopaj trnjeve grme, od* strani kamenje ter senožetim pognoji s Thomasovo žlindro in kalijevo soljo, superfosfat trosi v februarju. FEBRUAR. Od 10. do 18. plačaj prvi obrok državnih davkov. Ne zamudi s plačilom niti dneva, kajti tudi pri enodnevnem zapoznenju plačaš kazen. Ali si pregledal v teku januarja davčne sezname ter ugotovil, če si pravilno obdavčen? Ali si že vložil priziv proti krivemu obdavčenju? Na domu: Skrben gospodar ima tudi v zimskem času inj v najslabšem vremenu polno dela. Popraviti je treba kme« tijsko orodje, marsikaj pregledati in urediti. Nabaviti moraš potrebna semena in umetna gnojila za pomlad; sedaj si nas roči sadna drevesca. V večernih urah čitaj strokovne knjige: povsod dobiš dobro zrno. V shrambi pazi predvsem na krompir, da ti ne bo gnil. Pripravi si semenskega; odberi predvsem ploščnatega s plitvimi očmi. Ostale kmečke pridelke, zlasti žita, varuj pred mišmi in podganami. Vsak mesec sežgi v shrambi ne« koliko žvepla. V hlevu: Mraz živini škodi, še bolj pa smrdljiv in zatohel, redkokdaj prezračen hlev, v katerem postane ži« vina jetična. Če je količkaj ugoden dan, spusti mlado živino na prosto, da se malo preskače. Živina dobiva večinoma suho krmo. Če le moreš, na« pravi nekoliko rezanice, katero pokladaj malo osoljeno. Če dobiva žival seno iz mokrotnih travnikov, potrosi rezanico dnevno z žličko klajnega apna, ki je predvsem važno za mlado živino. Živino večkrat skrtači; to delo bi bilo treba opraviti dnevno. V kleti: Preizkušaj vino, če je zdravo. Če ni, nesi vzorec k strokovnjaku, in drži se njegovih navodil. Sodi naj bodo vedno polni, če pa niso, zažveplaj v sodu praznino nad vinom, sicer ti kan napravi obilo škode: vino ti povo« deni. Če isi že prodal vino, pazi na prazno posodo: biti mora suha, zažveplana in zabita. V vrtu: V toplejšem delu dežele sejemo na tople grede paradižnike, solato in različno zgodnje zelje, na prosto pa čebulček, česen, špinačo, zeleni radič, itd. V mrzlejšem delu dežele naj bo vrt dobro prekopan in pognojen s hlevskim gnojem ter ¡s surovo kalijevo soljo, ki bo gnojila, a tudi za= trla polže in drugi mrčes. V sadovnjaku je treba očistiti drevesa mahu, za kar rabimo strguljo in Ščetko. Odstraniti je treba polomljene in nalomljene veje ter take, ki delajo v kroni napotje drugim. Drevesa moraš poškropiti. Iz sadovnjaka odstrani vsa stara, onemogla drevesa ter skopaj potrebne jame za sajenje mladih. ( , ' Na njivi pognoji proti koncu meseca ozimini s čil<= skim solitrom ali apnenim nitratom^Na 100 |m2 potrosi';^ do % kg tega ali onega umetnega gnojila. Čimprej preorji njive za krompir in drugo pomladansko setev. Gnoj na njivi takoj podorji, oziroma podkoplji ali ga pa pokrij na kupu z zemljo, i Senožet in deteljišče prevleči z ostro brano ali z železnimi grabljami, sčisti mah, trnje in kamenje. Zadnji čas je, da pognojiš. Le tako pridelaš obilo krme in lahko rediš kak rep več pri hiši. |Od živine boš dobil 'tudi več gnoja za bogatejše gnojenje zemlje. V vinogradu obreži in poveži čimprej trte. Slabo dela, kdor obvezuje trte v soku, zakaj takrat se prav rad prelomi marsikateri poganjek. Trte bi morale biti sedaj že okopane in pognojene, skopane pa vse tiste, katere smo ob trgatvi zaznamovali za ničvredne. Napravljene bi že morale biti tudi jame za pomladansko podsajanje. MAREC. Od 1. do 8. preglej na občini seznam dodatkov k nepo« srednim davkom. N a domu: 'Pomlad je pred durmi. Ali si si že oskrbel potrebnih semen in gnojil za pomladno sajenje. Imaš seme krmske pese, korenja in različnih zelenjav? Ali si si že za« gotovil potrebnih mladih drevesc? Imaš dobro semensko koruzo, fižol in prikladen krompir? V marcu poskrbi za olepšavo doma. ¡Cvetlicam v loncih premenjaj zemljo in dodaj dobre gnojne zemlje; istočasno prikrajšaj cvetlicam ¡korenine. Če se je cvetlični grm močno zarastel, preloži ga v večji lonec. Prečisti rože (gartrože) in z ostrim nožem prikrajšaj vejice, na katerih si lansko leto nemarno odlomil cvetne glavice. Vsadi kak rožni grm ali kako drugo olepševalno rastlino. Čas bo, da seješ petunije, cinije in druge cvetlice. Zasadi čebulice gladijol (mečev) in begonij ter korenine dalij (georgin). Shramba gre žalibogi h koncu, če pa imaš še kaj, pazi, da ne bo trpelo škode. Moke ne drži na vlažnem prostoru. V hlevu: Solčni žarki močneje pritiskajo, v nočnem času je pa še vedno hladno. Hlev pusti odprt samo v toplih urah, pazi pa pri tem, da se živina ne prehladi. Če le moreš, spusti v toplih urah živino, posebno pa mlado, na prosto. Isto velja za mlade prašičke, ki naj se dnevno dobro 'pre* skačejo; to jim nategne okostje in bodo bolje uspevali. V ostalem pazi na čistost (V (hlevu. V kleti: ¡Proti (koncu meseca, Iko bo bolj toplo, pre« toči vino vdrugič. S pretakanjem odstranimo iz vina drožje, ki |Se je v teku zime poleglo. Radi višje toplote bi drožje lahko začelo gniti in prišlo (na vrh, vino pa bi se pokvarilo. Če ima vino močan duh po žveplu, ne pretakaj ga skozi se« salko, temveč po starem načinu skozi pipo v podstavljeno posodo. Če opaziš pri vinu pogrešek, odpravi ga takoj. Če si kapljo že prodal, operi posodo, dobro jo osuši, zažveplaj in zamaši ter je ne drži na prepihu, a tudi ne na vlažnem prostoru. V vrtu: Vrt bo prinašal lepe dohodke, če bo zemlja rahla in dobro gnojna. Zato jo zrahljaj inizaloži z dobro ule« žanim gnojem, kateremu dodaj na vsakih 100 m2 Vrta po 4 do 6 kg superfosfata. Čas je, da sadiš v vrtu čebuljček, če= snik, fižol, grah in da Seješ peteršilj. V topli gredi negujemo sadike kapusa, kolerabe, ohrovta, paradižnikov, itd. Na n j i vi je v tem mesecu polno dela. Saditi je treba krompir, pognojiti ozimnemu žitu, pripraviti zemljišče za koruzo. Ozimnemu žitu pognoji z apnenim nitratom ali čil= skim solitrom, in sicer potrosi začetkom marca — če nisi že v prejšnjem (mesecu ■— na vsakih 100 m2 njive jpo pol kg katerega omenjenih gnojil, pol kg pa začetkom aprila. Krom* pirju daj umetnih gnojil. Ozimno žito pobranaj. S tem boš sicer uničil kako rastlinico, a še več plevela; skozi zrahljano zemljo bo zrak prišel lažje do korenin in v prav kratkem si žito tako opomore, da se boš čudil. Krompirju gnoji z umet« nimi gnojili. Koruzi daj predvsem hlevskega gnoja, ki pa naj bo v zemlji vsaj dva tedna prej nego seješ koruzo. Senožet in deteljišče: Preglej oboje! Pregrabi ju in odstrani fkose lesa in kamenje. Zravnaj vse krtine. To je sicer nekoliko zamudno, a nujno potrebno delo, če hočeš imeti prijetno košnjo. Preglej travnato rušo; če je redka, jo moraš podsejati. Navodilo int recepte dobiš v knjigi »Trav« ništvo«, katero je izdala 'Goriška Mohorjeva družba. V sadovnjaku: Kmalu bo začelo cvesti sadno drevje. Največjo škodo ti delajo gosenice, ki grizejo liste, in črvi, ki povzročajo piškavost sadja. Oba škodljivca boš uni« čil, če boš neposredno pred cvetenjem in takoj ko odcvete poškropil sadno drevje z %% raztopino svinčenega arze« nata. Škropljenje bi bilo treba ponoviti še dvakrat, in sicer sredi maja in sredi junija. Dokler ni opral dež trave, ki je zrastla pod poškropljenim sadnim drevjem, ne smeš iste dati živali, ker je svinčeni arzenat hud strup. Vvinogradu: Ta mesec morajo biti trte obrezane in povezane. Delo mora biti izvršeno, preden so trte sočne. Ali si trtam pognojil? Še ¡je čas! Brez gnoja ni pridelka. Si že podsadil prazna mesta v vinogradu z mladimi sajenkami? Ne sadi takih vrst, ki ti dajo le slabo vino. Imaš li kaj na» miznih vrst? APRIL. Od ¡10. do 18. plačaj drugi obrok davkov. Na domu: Mnogi narodi, predvsem pa Rusi imajo lepo navado, da spomladi in pred veliko nočjo skrbno pre» čistijo celo hišo. Ven morajo vse smeti, vse pajčevine, vsa zatohlost. Na široko odpri okna in vrata pomladnemu solncu in če le moreš, pobeli vse stanovanje. Ali si olepšal okna in okolico hiše s cvetlicami? Si li poskrbel, da ne bo pomlad samo v prirodi, temveč tudi v tvojem bivališču? Pomlad je polovica zdravja. Hlev dobro prečisti. Zgine naj ves gnoj. Hlev pobeli ali pa vsaj poškropi z apnenim mlekom, ki bo uničilo marši* katero kal bolezni. Živina, posebno pa mlada, naj se dnevno nekoliko sprehodi. Teleta morajo skakati, da si pretegnejo kosti. Isto velja za mlade prašiče. Prašič ima navado, da rije po zemlji. Če le moreš, dovoli mu to zabavo, ki koristi njegovemu zdravju. Če si sejal v jeseni deteljo inkarnatko, boš začel lahko kmalu z njo krmiti. Pazi pa, da ne bo po« vzročila živali napenjanja. Zato ne krmi z rosno ali ugreto deteljo in tudi ne daj a j velikih količin hkratu! Živino navajaj na svežo krmo le polagoma. Prvi dan naj je dobi le prav malo med seno pomešane, potem pa večaj z dneva v dan ko» ličino. Sveža detelja bo tudi prašičem teknila, a tudi pri njih začni z majhnimi količinami. Opozarjamo že sedaj na rde» čico, ki vniči vsako leto veliko število prašičev. Proti rdečici pomaga le cepljenje; zato jih bo treba kmalu cepiti. V kleti pretoči vino, če ga že nisi. Vino na drožju ne sme priti v hudo vročino. Pazi, da je vino zdravo, prazno po« sodo oplahni, malo posuši, zažveplaj in zamaši. Kisla repa in zelje kakor tudi krompir ne smejo biti v istem prostoru, kjer je vino. V vrtu: Zelenjad je potrebna za naše zdravje, ker je redilna in nam čisti kri. Zato obdelaj skrbno svoj vrt. Na vsaki pedi zemlje naj kaj raste, če ne drugo, malo peteršilja. Vsaka gospodinja mora imeti doma vsaj najpotrebnejšo ku> hinjsko zelenjavo, kot je peteršilj, majaron, čebula, česnik, solata, radič in paradižniki. Vrtna zemlja naj bo rahla in ro= dovitna, zato jo je treba (večkrat prekopati, gnojiti s hlev« skim gnojem, kateremu dodaj umetnih gnojil, predvsem su« perfosfata, kalijeve soli in žveplenokislega amonijaka. Na njivi: Si že posadil krompir? Koruzi pognoji s hlevskim gnojem; če nimaš dovolj gnoja, raztrosi na 100 m2 5 kg superfosfata, 2 kalijeve soli in (kg žvepleno* kislega amonij aka. V sadovnjaku in vinogradu: Glej prejšnji mesec. MAJ. Na domu: Nabavi si potrebno modro galico za škro* pljenje trt, krompirja in paradižnikov ter žveplo za trte. Imej doma nekaj čilskega solitra za navrhno gnojenje krom« pirja in koruze. Preskrbi si repino seme, ajdo in koruzo »čin« kvantin«, da ne boš v zadnjem trenutku letal okoli in mo> goče še ostal brez semena. — Sobne cvetlice znosi na prosto, a ne pusti jih na prostoru, kamor solnce hudo pripeka. Če misliš gojiti sviloprejke, je skrajni čas, da si nabaviš seme in pobeliš prostore, kjer jih namerjaš držati. V stanovanje naj imajo solnčni žarki prost dostop. V hlevu pokladaš vedno več sveže krme. Žival, ki je ni videla vso !zimo, je kar neumna zanjo. Ker pa ne ve, da ji škodijo velike količine, moraš to vedeti ti! Dajaj ji jo pri začetku le s senom pomešano. Ne puščaj sveže krme na kupu, da se ne ugreje in povzroči živali napenjanja. Živina, posebno mlada, (naj se preskače na prostem. Ali si že cepil prašiče proti rdečici? Ne puščaj jih ves božji dan v smr* dljivem hlevu, temveč spusti jih vsaj pod ,večer na prosto. V k 1 e t i si gotovo že drugič pretočil vino. Če nisi tega še storil, pretoči čimprej! Tudi kraški teran mora biti pre= točen. Motna 'vina in taka, ki imajo meglo, moraš prečistiti. Samo čisto in kot kristal bistro vino je v ponos vinogradniku. V vrtu: V hladnejšem delu dežele je začel vrt komaj lepo zeleneti, v toplejšem obirajo grah, ponekod sadijo celo že drugi pridelek. Če hočeš imeti mnogo zelenjadi, vrt dobro pognoji in če bi nastopila suša, moraš vrtne rastline večkrat zalivati. Zelenjad v suhem raste slabo in nima pravega okusa. Ne zalivaj rastlin nikdar z ostro studenčnico, temveč vedno le z uležano, umirjeno vodo, katero držiš par dni v kaki luži, koritu ali drugi posodi. V vrtu sadi paradižnike na stalno mesto, presajaj solato in zelje, sadi fižol natičnik, kumarice itd. Ribesu in kosmu« Ijam pognoji z razredčeno gnojnico. Ne zabi na cvetlice: vsadi begonije, posej astre in presadi krizanteme (vahtence), če hočeš imeti v jeseni velike cvetove. Na njivi: Ko opažiš pri žitu prve klase, je nastopil skrajni čas za zadnje gnojenje s čilskim solitrom: pozneje ne smeš gnojiti, ker bi lahko is tem zadržal zorenje, kar bi ti le škodilo, če misliš za žitom še kaj vsejati. Pazi, da kmalu poseješ koruzo. IKoruzi in krompirju, Iki ista se že pokazala iz fzemlje, pognoji s čilskim solitrom, in sicer potrosi okoli vsake rastlinice vrhano čajno žličko tega gnojila. Plevelu ne dovoli, da se šopiri namesto koristnih rastlinic. Zasadi dovolj krmske pese, ki bo jeseni in v (zimi dobro teknila živali. Na senožeti:Siže poravnal krtine? Senožetim lahko še gnojiš 'z razredčeno gnojnico; za druga gnojila je pre* pozno. Kjer je travna ruša redka, podsej dobrih trav. Za naše kraje je najodličnejša trava pasja trava, (latinski dac tylis glomerata, italijanski erba mazzolina). Ne kupuj v se* menskih trgovinah že pripravljenih travnih mešanic, ker je tam navadno mnogo smeti in malovrednih trav. Mešanico si napravi sam po navodilih, ki ti jih daja knjiga »Trav« ništvo«. V sadovnjaku: Krasno je sadno drevje v pomla* danski svatovski obleki, v cvetju, iz katerega pa|se vedno ne razvija sad. Mnogo zaroda uničijo škodljivci. Te uničujejo ptice, v prvi vrsti ptice pevke, zato ne dovoli, da bi otroci sti* kali za gnezdi. Podpiraj ptice, kjer moreš, posebno pa na svo« jem isadnem drevju z umetnimi gnezdi ali s čimer že bilo. — Čuvaj poganjke iz cepičev pred vetrom, da jih ne zlomi! Ne* potrebnih poganjkov iz necep* ljene podlage ne smeš kar odlo« miti, temveč jih odreži z ostrim nožem, ki ga mora imeti pri* den sadjar vedno pri sebi. Vvinograduse začenja škropljenje. Izvršeno mora biti, predno nastopi peronospora. To bolezen lahko onemogočiš z raztopino modre galice, je pa ne odpraviš več, če je že nasto« pila. Ne dovoli divjim pogan j; kom, da bi sesali sok, ki je po* treben žlahtnim. Le kdor začne proti plevelu in divjim po< ganjkom borbo zgodaj, bo imel uspehe. — Ali boš cepil divjake v zeleno in katere vrste? JUNIJ. Davki: V dneh od 10. do 18. junija plačaj tretji obrok davkov. Ne smeš zaostati s plačilom, ker boš sicer plačal globo. Plača najlažje, kdor plača pravočasno. V hiši: Ta mesec je mesec sv. Ivana. Očisti hišo in ospodarska poslopja vse pajčevine in podobne nesnage, iroko odpri duri in okna, da pride božje solnce v prostore ter odžene od tam najrazličnejše bolezenske kali, predvsem kali j etike. V k 1 e t i pazi, da so sodi polni, ker se drugače razvije kan na površini vina in dobro vino se bo spreminjalo v vodo. Če nimaš manjše posode, kamor bi pretočil vino, potem pazi, da je prostor nad vinom «v sodu vedno dobro zažveplan. V hlevu: Čistost in zdrav zrak sta predpogoj za zdravo živino, zato čisti in prezračuj hlev. Kako naj živina uspeva, če mora živeti v smrdljivem zraku? Kako bi »uspeval« ti, zaprt v stranišču? Česar nočeš sam, ne delaj drugim. Po« sebno pazi na čistost v svinjakih, ker sedaj nastopa čas rde* čice. Ali si dal cepiti prašiče proti rdečici? Pazi, da se ti ži* vina ne prenaje sveže detelje, posebno ne vlažne in ugrete, ker se bo napenjala. Če se ti žival napne, rabi trokar, če tega nimaš, zabodi nož v levo gladovo jamo, in sicer navzdol. Ne zabadaj na desni strani, ker vbodeš čreva. < V v r t u moraš odstraniti plevel, ker je najhujši sovraž* nik zelenjave. Pridno zalivaj, a ne s premrzlo vodo, temveč če le mogoče z vodo, ki,¡se je »umedila« v kaki luži ali orni. .Zelenjavi mnogo koristi gnojnica, ki pa naj bo razredčena z vodo. Čista gnojnica je premočna in škodi. Če ¡misliš za* livati, lahko še seješ fižol za stročje in grah. Obojega boš še imel, ko ¡že davno pe bo več tega sočivja na trgu. Pri pa* radižnikih čisti postranske poganjke, ker ¡so navadno jalovi. Večkrat prime paradižnike tudi peronospora, podobna pero* nospori na trtah, proti kateri se tudi enako borimo, in sicer z raztopino modre galice in apna. Vvinogradu škropi in žveplaj. Peronospora nastopi, če ima dovolj vlage in toplote, zato pa škropi takoj po dežju. JULIJ. Že prej smo rekli, da je treba na široko odpreti vrata in okna stanovanj in pustiti prost dohod solnčnim žarkom v naša stanovanja. To velja tudi za mesec julij in druge mesece. Solnce je zdravje, škoda, da ne obseva naših pljuč. V k 1 e t i: Če nismo še razprodali vina, pazimo, da bodo sodi polni. Če pa si vino prodal, pazi na prazno posodo. Dobro jo operi (z verigo!), zmerno jo posuši in potem zažveplaj in zapri z veho in čepom. Prazno posodo ¡hrani na suhem pro* štoru, da ne bo plesnila. Vino obvarješ pred cikom, če dodaš mesečno na vsak hI po 5—10 gramov apnenega sulfita, ka* terega kar streseš v vino. Hlev skidaj vsak dan: zjutraj par vil gnoja in vse je v redu. Ne zamašuj oken z gnojem, gnojnica naj se ne zbira v hlevu, temveč naj se odceja v jamo. Hlevna vrata bi mo* rala biti 'črez dan odprta in zamrežena s pajčevinastim pre* grinjalom (tulom). Pazi na krmo! Ne dajaj živali ugrete krme in tudi ne sveže krompirjevice, če se hočeš izogniti nape* njanju. Za prašiče je v letnem času detelja najprimernejša krma; prašiče večkrat operi in okopaj. Na vrtu moraš pleti in okopavati ter zalivati. Dru* gače bo zelenjave malo in še ta bo trda, nekam ostarela. Od* stranjuj paradižnikom stranske poganjke, zalistnike. Presadi zeleno (šelno) v rahlo zemljo ,in ne pregloboko. Čas je, da seješ zimsko solato endivijo. Posadi na vsa prazna mesta v vrtu sadike zelja. i Ali imaš doma peteršilj ali ga beračiš od sosede? Iz» beri na vrtu košček zemlje, saj potrebuješ peteršilj skoraj vsak dan. Vsej cvetačo in brokole ter endivijo. Na njivi je žito dozorelo ali dozoreva, ponekod bodo kmalu kopali krompir. Na Češkem imajo sledeči pregovor: kjer plug gleda snope, tam) .¡bo prihodnja žetev dobra. Zato hitro preorji strnišče in vsej ajdo, činkvantin, repo. Pognoji vse z umetnimi gnojili, kajti le tako se bo pridelek dobro razvil. Domači gnoj ne irnore dovolj hitro razpasti in dati potrebno hrano. Od umetnih gnojil sta najpotrebnejši su= perfosfat in čilski soliter. Seveda zavisi drugi pridelek v naj* večji meri od dežja, j Na s en o ž e t i se je ponekod košnja končala, drugod pa še ne. Ne odlašaj nikjer s košnjo. Če hočeš imeti obilo otave, zalij senožet z gnojnico ali pa raztrosi kako dušičnato umetno gnojilo, to pa takoj po košnji. V vinogradu škropi proti peronospori in žveplaj proti oidiju, odstranjuj plevel, prečisti trtam nepotrebne po<= ganjke, solnce naj ima dostop do vsega razvijajočega se grozdja. Privezuj in škropi cepljenke! V sadovnjaku: Črešnje so obrane, marelice in bre= skve zore, ravnotako nekatere hruške, jabolke in slive. Kdor je skrbel za sadno drevje, je dobil in dobiva lep pridelek, kdor se pa briga za Sadno drevje samo takrat, ko sadjle obira, ne bo is pridelkom zadovoljen. Škodljivcev je vedno več in ne bo dohodka, če ne bomo uničevali sovražnikov sadnega drevja. I AVGUST. D a v k i: V dneh od 10. do 18. avgusta plačaj četrti obrok davkov. Če se nočeš postavljati v vrsto pred izter« jevalnico in točno veš, koliko imaš plačati, pošlji denar po poštni položnici. i V hiši: Solnce je zdravje, pusti mu prost dohod v sta« no vanje. Pripravi primerno shrambo za krompir, preskrbi si: dobro zimsko pšenico, potrebno Thomaževo žlindro in su» perfosfat za jesensko isetev. V kleti imaš večinoma prazne sode. Ali jih držiš v redu? Na vsak način pazi, da se ti posoda preveč ne 'raz* suši in da je dobro zažveplana. V h 1 e v u pazi na krmo in na snažnost. Ne krmi živine z ugreto deteljo, da aie boš imel sitnosti in skrbi radi nape« njanja. Tudi rosne krme ne dajaj živali! Hlev skidaj vsak dan, gnoj kvari zrak v hlevu. Okna in vrata naj bodo odprta, a zamrežena, da ne bodo imele muhe dohoda k živalim. Če držiš žival črez dan v hlevu, jo ženi vsaj pod večer malo na zrak, če le mogoče vsaj malo na pašo. r— Voda stori tebi prav dobro, zato ¡se rad umivaš in kopij eš. Pa tudi prašičem privošči malo kopeli. Neodpustljivo je, če imaš prašiče uma« zane. Operi jih večkrat; rajše bodo potem žrli, bolje se razvijali in bolj jih boš vesel. Vrt zahteva dela. Če nimaš časa črez dan, se pozam« maj za vrt vsaj zvečer in izjutraj. Glavno opravilo na vrtu bodi zalivanje, pletev in okopavanje zelenjave. Plevel v vrtu je tvoja sramota. Ali si že vsej al zimsko solato (endivijo), špinačo in motovileč? Tudi lahko še seješ zeleni radič. Mlade, komaj pognane rastlinice obsenči z vejami, da jih ne bo solnce zamorilo. Vsa prazna mesta v vrtu zasadi z zeljem, bodisi s kapusom ali ohrovtom (vrzotami) in s peso. Če ne bo mogla vsega porabiti družina, boš lahko dal živini. Na vrtu morajo biti tudi cvetlice. Najlepše so vrtnice. Sedaj je čas za cepljenje vrtnic v speče oko (okuliranje). V sadovnjaku: Ponekod pritiska suša, sadnemu drevju rumene listi, ker puste kmetovalci okoli sadnega drevja plevel, ki srka iz zemlje zadnjo vlago. To ni prav. Veš, prijetno je obirati sadje in ga prodajati, a ne zabi, da je tudi sadno drevje krava, ki se molze pri gobcu, i—Ne po« zabi v tem mesecu cepiti v speče oko. Sedaj je čas. Cepiče vzemi le raz taka drevesa, ki jih poznaš in o katerih veš, da dobro rode. iNe nabavljaj si cepičev od daleč, i— Pobiraj pod drevjem vse odpadle in piškave plodove, skuhaj jih in daj jih prašičem. ¡Ne bodi v tem oziru nemaren. Grdo je spo« mladi tarnati nad mnogimi gosenicami in drugimi škodljivci, sedaj pa puščati piškav sad pod drevjem. Vsak piškav sad skriva novo zalego škodljivcev. Na njivi kopljemo krompir. Pusti krompirjeve go« molje skozi par urj na solncu, da se dobro posuše. Nikdar ne spravljaj v shrambo vlažnega krompirja, ker bo začel gniti. V shrambi ga ne stavi v velike kupe, temveč ga razprostri po kakem podu, da se osuši in odpade zemlja. Potem ¡pa ga več« krat preglej in odstrani vse nagnite gomolje. Odstrani z njive vsa snetljiva koruzna stebla. Najbolje storiš, da jih sežgeš. S tem da taka stebla pokrmiš živini, nisi zatrl bolezni, temveč jo širiš. Snetljivost se širi namreč x majhnimi trosi, ki ostanejo živi tudi v ikravjem'želodcu in v gnoju, s katerim pridejo zopet na njivo, samo v večji meri. Ogenj uniči trose. Pazi na krmske rastline: na peso, repo in zelje. Gnojnica bo vsem tem sadežem še obilo koristila. Gnojnica bo po? spešila tudi rast činkvantina. Ajdi pospešiš rast s čilskim solitrom. Na senožeti: Kdaj si spravil domov prvo košnjo? Mnogi spravljajo domov malovredno slamo mesto prvovrst« nega sena. Potem pa tožijo,, da je žival kriva, če ji tako seno ne tekne. Zapomni si enkrat za vedno, da je treba seno in deteljo zgodaj kositi. S prvimi cveti nastopi čas za košnjo. Otavo pokosi čimprej, da sesenožet za jesensko pašo dovolj obraste. i ) V vinogradu: Stanje vinograda v avgustu kaže na skrbnega ali lenega gospodarja. Če je vinograd čist, lepo oplet, je veselje pogledati pod trte. Grozdi vise, jagode se polnijo in obljubljajo prvovrstno in obilno kapljico. So pa tudi nasprotne slike. Vse polno vinogradov je obrastlih s plevelom, slak se je ovil' okoli grozdov. V takem vinogradu bodo ostale jagode drobne in ob trgatvi bomo morali cukati grozdje iz objema slaka in jnnogo jagod se bo odtrgalo in popadalo. Trgač bo preklinjal slak, v resnici pa bi moral grajati vinogradnikovo lenobo. Očistite vinograde plevela, plevel pa posušite in pokladajte živini, saj nimate polnih senikov. Tudi avgusta meseca moramo še škropiti letošnje cepljenke proti peronospori. Mladike naj bodo lepo prive« zane. Ali si že precepil v speče loko take trte, ki slabo rode? Še malo časa imaš za to opravilo. Si li odrezal suhe dele tistih trt, ki so v zimi zmrznile? SEPTEMBER. V hiši: Skrbna gospodinja se bo v zimskem času pri« ljubila pri vseh družinskih članih, če bo vsako toliko časa prinesla malim in velikim otrokom kak sad, pa naj bo jabolko, hruška, suha smokev, suha češplja, kak grozd, par orehov. Sadje in grozdje hranimo ¡na lesah, spletenih iz vr« bovja in srebota, in! ne; na deskah. V prostoru, kjer je sadje, naj ne bo pajčevin ne prahu in ne zaduhlega zraku. Skrbna gospodinja poskrbi za zimo in si pridobi ljubezen! V hlevu: Kmalu bo nastopil čas, ko bo živina prisi« ljena stalno bivati v hlevu. Zato dobro prečisti in pobeli hlev ter ga popravi, če je popravila potreben. V goratem delu dežele, kjer je bila živina preko poletja na planinah, pa* zite, da živino po dogonu s planine le polagoma priučite hlevu in je ne zaprete kar naenkrat, ker bo drugače postala živina otožna in otožnost je prva stopnja bolezni. Kdor ne bo imel v jeseni sveže krme, temveč bo prešel k suhemu krmljenju, naj pazi, da bo prehod postopen in ne nenaden. Isto velja tudi za prašiče, ki so dosedaj imeli obilo sveže krme. Proti koncu meseca začnemo polagoma prešiče pitati s koruzo in oljnatimi pogačami. V k I e t i se začenjajo pripravljalna dela (za trgatev. Pre? dno pride novi pridelek v klet, mora biti klet lepo očiščena. Izginiti mora iz kleti vsa nesnaga s pajčevinami in plesnobo vred. Vse kletarske potrebščine in priprave naj bodo dobro oprane in to v vroči vodi s sodo. Celo klet moramo pre* beliti, pod pa poškropiti z apnenim mlekom, ki bo uničilo marsikatero glivico, ki bi moštu lahko škodila. Posebno pažnjo moramo posvetiti vinski posodi, o čemur bomo še pisali. Iz kleti naj zgine vse, kar nima zveze z vinom. V v r t u odstrani vsem paradižnikom cvete, da se bodo zarojeni plodovi odebelili. Kjer najdeš v vrtu najmanjše mesto, vsadi še zimsko solato in tudi sej še zeleni radič, mo< tovilec in špinačo; sedaj je skrajni čas za presajenje solate endivije. 1 V sadovnjaku obiramo sadje. Najbolje je, da ga obiramo z roko, ker pri tem ne poškodujemo sadu, katerega potem kupec rad vzame. Dreves tudi ne smemo otepati s koli, ker jih s tem poškodujemo. Na drevesa tudi ne smemo laziti s čevlji, posebno ne z okovanimi, ker s tem poškodujemo drevo, ki dobi rane in kraste, iz katerih se navadno razvije rak. Z drevesa moramo pobrati vse gnile, piškave plode, ker so taki plodovi gnezdo še večje škode. Ko ješ piškav sad, se ne zadovolji s tem, da črva vržeš na tla, temveč pohodi ga. Vsemu sadnemu drevju nalepi lepilne pasove, ki ne bodo pustili zmrzlikarjeve samice na drevo. Na njivi: Od koruze tae odstranjuj §e zelenih listov in ne domišljaj si, da bodo klasi prej dozoreli, če jim odrežeš vse liste z zastavo vred. Z listi nabira koruza hrano, katera potem zleze v klas in zrnje. Če hočeš imeti manjši pridelek, potem le poberi in odreži liste. Si že vsej al deteljo inkarnatko (laško deteljo)? \ V gorah bodo tudi v tem mesecu še kopali krompir. Pustite,ga ležati par ur na solncu, da se nekoliko osuši, ker bo drugače gnil v shrambi. 1 Zelenjavi, ki je še na njivi, to je repi, korenju in zelju odstrani plevel; lahko ji1 še pognojiš z gnojnico, katero razredčiš z vodo. Na senožeti spravljamo zadnjo otavo, ker hočemo imeti pozneje še nekaj jesenske paše. Mesec september je najprikladnejši mesec za gnojenje senožeti s Thomasovo žlindro in kalijevo soljo. V vinogradu moramo sedaj zaznamovati tiste trte, ki prav dobro in (prav slabo rode. Od prvih bomo vzeli ce* piče za suho cepljenje v zimskem času (siljenju) in pri* hodnjo pomlad za zeleno cepljenje, druge pa bomo precepih oziroma nadomestili. Glede trgatve naj bo poudarjeno, da pridobi grozdje v zadnjih dneh največ na sladkorju. Zato naj bo trgatev čim poznejša. OKTOBER. D a v k i: V dneh od 10. do 18. oktobra plačaj peti obrok davkov. Plačaj jih rajši v prvih dneh, da ne boš v zadnjih dneh zamudil preveč časa z nepotrebnim čakanjem. Lahko pošlješ denar tudi po pošti, samo pazi na naslov! V hiši: Bliža se zima. Dobro prečisti hišo, če le moreš jo pobeli, da bo ,v temnih zimskih dneh bolj svetla in bolj zdrava. Saj boš moral dolge dni prebiti v njej. Gospodinja, poskrbi za zimsko zalogo sadja! Še je čas, a skrajni. Grozdje shrani obešeno ali pa na iz srobota spletenih lesah, a pazi, da ohraniš le .zdravo in suho in ne mokro ali nagnito grozdje. Če le moreš, shrani grozdje skupno s poganjki. V k 1 e t bo prišel nov vinski pridelek. Bolje ibi bilo, če bi bilo oddano že grozdje trgovcu ali vinski zadrugi, ki bi napravila večjo količino enotnega vina, dočim imajo vino« gradniki, v svojih kleteh različna vina v vsakem sodu in vsaki kleti. Na vsak način pazi na shrambo, kjer hraniš vino. Krompirja naj ne bo v kleti in kjer je vino, tam nimajo pro« štora repa, zelje, ¡slanina in druge take stvari, ki nimajo z vinompobene zveze. Klet naj ne bo zaduhla ne p.ajče« vinasta. V shrambi krompirja in drugih poljskih pri« delkov pazi, !da krompir ne gnije, zato ne hrani svežega — nedavno skopanega krompirja —na velikih kupih in od časa do časa ga preberi ter odstrani gnilega in nagnitega. Pazi, da držiš sveže Ipobrano koruzo na prepihnem kraju, da se dovolj posuši. V hlevu: Kmalu bo obsojena živina na stalno bivanje v hlevu. Zato pazi, da ¡bo hlev zdrav, zdrav pa bo, ¡če bo sve« tal in pobeljen. Naj izginejo pajčevine iz hleva, večkrat pa skidaj gnoj. Vsaktedensko temeljito prečiščenje hleva je nujno potrebno. Živina naj dobi toploto od nastilja in pra« vilno tlakovanega ležišča, ne pa od visoke plasti gnoja. Pazi na krmljenje. Sedaj daješ živali še otave, krmske pese, repe in podobne sveže krme, a začenjaj polagoma dajati tudi suhega sena, da se živalski želodec polagoma priuči na samo suho krmo. Koncem meseca bodo mogoče nastopile prve slane. Ne pasi živine na travi, !ki je s slano pokrita, ker je taka trava naravnost strupena za žival. Napenjanje je v tem slučaju še najnedolžnejša neprilika. Slučaji pogina so zelo pogosti. V vrtu: Malo več in ma* lo kje se da še kaj sejati. V gorkejšem delu dežele še lah« ko sejemo špinačo za božič in spomlad, motovileč za dobo od decembra do velike noči, drugače pa prekopi jemo pra* zna mesta v vrtu in jih dobro pognojimo s hlevskim gnojem, ki bo do pomladne setve dobro razpadel in pripravil gnojno zemljo. Paradižnike odstrani* mo iz vrta'S steblovjem vred in obesimo na suh kraj, kjer bo* do dozoreli še zeleni plodovi. V oktobru je čas za gnojenje špargljem, katere pokrivamo s slamnatim gnojem, ki bo ču* val šparglje pred mrazom. S slamo pokrijemo v mrzlem delu dežele tudi peteršilj. Pozneje ga bomo spravili v klet v pesek. V sadovnjaku odstrani z dreves vse gnile in suhe sadove, ker so leglo glivičnih bolezni za drugo leto. Ko bo listje odpadlo, moramo odstraniti vse pre* in nalomljene veje ter jih pri izvoru gladko odrezati. Tista drevesa pa, katera hočemo pomladiti, moramo obžagati in rano obvezati * zgla* diti. Sedaj je skrajni čas za napravo jam, če hočemo še to jesen saditi drevesa. Kdor vsadi drevesa v jeseni, prihrani navadno eno leto, ker se med zimo drevesca že ustalijo. Ali si obdal drevesa z lepilnimi pasovi proti gosenicam? Najboljše lepivo je »Ichneum« ali pa že gotovi pasi »Fix* Fertig«. Na njivah sejemo jesenska žita, predvsem pšenico, katero bodo letos kmetovalci gotovo mnogo sejali, ker jih je izkušnja naučila, da pšenica navadno uteče suši, dočim drugi pridelki težko. Kdor seje pšenico, naj ji gnoji z umet« nimi gnojili. Če le moreš, posej pšenico s sejalko, ker porabiš tako manj semena in ker bodo posamezne rastline na njivi bolj enakomerno razvrščene. Sej predvsem zgodnje vrste, in sicer so najboljše »Mentana« in »Villa Glori«. Tudi de* teljo inkarnatko lahko še vedno seješ, seješ pa jo samo za se ali pa med zimsko rž. Na senožeti bodo le redki še kaj kosili, nekateri pa pasli. Ne pasi živine, če je padla slana! Senožeti očisti kamenja in trnja, izgrabi mah. Kjer raste mah, tam pognoji senožet s kalijevo soljo in Thomaževo žlindro, ker mah no* meni, da ima dotični kos zemlje premalo redilnih snovi, pred* vsem pa kalija, apna in fosforne kisline. Sploh je treba pognojiti vse senožeti. Najboljši gnojili za senožeti pa sta Thomasova žlindra in kalijeva sol. Prve potrosimo na 100 m2 po 8 do ,10 kg, druge pa poldrugi do dva. V vinogradu čakaj s trgatvijo, čim več časa moreš. Greh je trgati, če je lepo vreme, ker pridobi grozdje posebno v zadnjih dneh obilo na sladkorju. Pri trgatvi zaznamuj tiste trte, katere je treba ¡nadomestiti, ker malo ali nič ne rode, dobro rodeče pa zaznamuj, da boš vedel, kje iskati in iz= birati dobrih cepičev. Trte lahko osmukaš, a pazi, da pustiš nedotaknjene tiste poganjke, ki ti bodo služili kot les za pri* hodnje leto. NOVEMBER. V hiši: Zima je pred durmi. Če še nisi preskrbel pcx trebnih drv, si jih oskrbi. Če si shranil kaj sadja ali grozdja, preglej, ali ti ne gnije. Odstrani vse nagnito in plesnivo. Ple* sen onemogočiš, če zažveplaš shrambo, s tem da zažgeš v njej nekoliko žvepla. Pazi, da se ti koruza dobro osuši, zato jo hrani na zračnem mestu, dež pa naj nima dostopa do nje. Preganjaj miši. Zastrupljenje s cinkovitim fosforom najbolj zaleže. V k 1 e t i imaš novo vino. Pazi, da bodo sodi vedno polni, zato jih zalivaj. Če sod ni poln, se na vrhu kaj rad (gotovo) razvije kan. Kan povzročijo glivice, ki spreminjajo alkohol v oglikovo kislino in vodo. Če nimaš s čim zaliti soda in tudi ne moreš dobiti primerne manjše posode, potem dobro za« žveplaj praznino nad sodom. Vino mora dobro pokipeti. Če bi pritisnil mraz in bi se kipenje ustavilo, potem moraš klet ogreti s pečjo, ker bo drugače vino ostalo sladko in tako vino se pozneje kaj rado vleče: teče kot olje. Posebno mehko ku» hana vina so podvržena tej bolezni. V hlevu: Živina mora od sedaj naprej skoraj stalno bi* vati v hlevu, razen ko jo ženemo na vodo ali še nekoliko na pašo. Ne goni živine na pašo zgodaj zjutraj, ko se rosa še ni posušila. Žival se ne napihne samo radi ugrete in plesnive detelje, temveč tudi radi mrzle, rosne in od slane pobeljene jesenske paše. Zato pazi, kdaj in kod paseš. Pazi v hlevu na čistost. V naših gorah imajo mnogi ži= vinorejci grdo navado, da ne izkidajo gnoja od začetka no* vembra pa tja do marca. Gnoja je v takih hlevih nad kolena. Res daje gnoj nekoliko toplote, a resnica je tudi, da živina v takem hlevu rada postane jetična in da jo napadajo vse mogoče bolezni. Zato izkidaj gnoj večkrat in skrbi za toploto v hlevu z nastiljem! Pazi tudi, da se gnojnica odteka, ker je vlažen mraz najbolj škodljiv (revmatizem). Mnogi imajo tudi grdo navado, da zamaše hlevska okna z gnojem. Ne« koliko zraku pa moraš živali le dovoliti in tudi malce sve« tlobe, zato naj ima hlev okno s šipo. Pazi pa, da ne bodo imele dostopa v hlev skozi špranje različne sapice. Špranje zamaši, a ne z gnojem, temveč z lesom. Popravi! Naberi do« volj stelje, da bo živina na toplem. V vrtu: Če nisi še povezal solate endivije, jo poveži. Ravnotako tudi zeleno (šelno). Sedaj je čas, da vkletiš kaj zelenjadi za zimo. Solata, zelena, peteršilj, kapusne glave in druga zelenjad ti bo v zimskem času zelo prijala. Pazi le, da vkletiš suho 'zelenjavo v lepem vremenu. Vlažna bo v kleti plesnila in gnila. Izkoplji zelenjad s koreninami vred. Potem jo v kleti vloži v droban pesek, a ne preveč na gosto, da he bo gnitje prestopilo z ene rastline na drugo. Zelenjad potem večkrat preglej in porabi najprej tisto, ki je kaj poškodovana. Vrtno zemljo prekoplji in pognoji s hlevskim gnojem, potem pa jo pusti, da črez zimo dobro premrzne in se odpočije. Ali imaš na svojem posestvu kakšno solnčno' toplo lego? Tam bo kmalu mogoče saditi zgodnji grah, sedaj pa sadiš lahko zimsko zelje (vrzote). V sadovnjaku: Ali si že prečital knjigo »Sadjar* stvo«, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba? Potrebno je drevesca pregledati, odžagati nalomljene in suhe veje, rane pa zamazati s cepilnim ali drugim voskom. Kmalu bo zadnji čas za nalepljenje pasov z lepilom, na katero naj se ujame samica pedica in še kateri drugi škodljivec, katerega boš spo« mladi zastonj preklinjal. Ali si že poskrbel za jesensko sa* jenje sadnega drevja? Kdor sadi v jeseni, prihrani navadno celo leto. Na njivi: Ali Isi že posejal zimsko žito? Čim pozneje seješ, tem več semena moraš porabiti, ker se žito slabše obraste. Na noben način ne odlašaj s sejanjem žita, ker bo drugače prepozno. Edino vrsto »Mentana« še lahko seješ tudi v poznejših mesecih vse do konca februarja. Žitu lahko še vedno pognojiš z majhno količino čilskega solitra ali pa apne« nega nitrata. Na vsakih 100 m2 vzemi po pol kg enega izmed imenovanih umetnih gnojil, zdrobi ga na perilniku ali na deski, premešaj z zemljo in posej po njivi navzdolž in počez. Če le mogoče-preorji že sedaj njive za pomladansko setev in če misliš gnojiti krompirju s hlevskim gnojem, potem ga podorji sedaj, da gnoj! do pomladi dovolj razpade in da bo takoj nudil krompirju dovolj hrane. Sveži gnoj ravno vsej a« nemu krompirju prav nič ne koristi, ker ne razpade dovolj hitro. S e n o ž e t i dobro pognoji s Thomasovo žlindro, na ne« lapornatih tleh tudi s kalijevo soljo, ker so senožeti zelo po« trebne gnoja. Gnojiti pa je treba V jeseni, da gnojilo dobro razpade in bodo korenine imele takoj spomladi dovolj hrane za bujnejši razvoj. Če imaš navado trositi pepel po senožeti, ga raztrosi tudi sedaj, da se črez zimo dobro premoči in raz« topi. Spomladno trošenje pepela je lahko zelo škodljivo, če pritisne suša. (V ostalem pa svoje senožeti očisti. Izgine naj mah, trnje, nepotrebno grmičevje in kamenje. Vsak gobec sena ali trave ti mora biti dragocen. Mah na senožeti je znak, da zemlji primanjkuje kalija, fin če nočeš kupiti kalijevega umetnega gnojila, raztrosi tam pepela, ki tudi vsebuje precesj kalija. Mah pa moraš najprej iztrebiti z železnimi grabi jami. V vinogradu je sedaj glavno opravilo okopavanje in gnojenje trt. Čimprej okoplješ trte, tem bolje bo. Lahko tudi začneš iz obrezovanjem. DECEMBER. Od 10. do 18. decembra plačaj zadnji, to je šesti obrok davkov. Imej shranjene vse papirje, naznanila in potrdila. V hiši: Ponekod, posebno po gorah, kjer brije zunaj hud mraz, nimajo lepe navade, da bi tudi v zimskem času dovolj prezračili stanovanja. Zato pa tam sušica ali j etika neusmiljeno kosi. Domača gospodinja imej skrb, da vsako jutro vse stanovanje dobro prezrači. V stanovanju ne sme biti tak zrak, da človeka kar ¡nazaj !pahne, če pogleda skozi vrata. To velja seveda tudi za ostalo deželo. V shrambi: Pazi na pridelke, predvsem ne dovoli mišim, da se debelijo na račun tvoje s trudom pridelane ko* ruze. Imej dobro mačko in £e ta ne zaleže, zastrupi miši s cm« kovim fosforjem. Preglej krompir, da ne bo gnil. Večkrat ga preberi in že sedaj odloči tistega, ki bo za seme. Nadzoruj večkrat tudi druge pridelke. V kleti je moralo vino že davno prekipeti in sedaj bi moralo biti že čisto. Zato ga bo treba pretočiti, to je ločiti vino od drožja. Pazi, da imaš sode vedno polne, če pa niso, dobro zažveplaj v sodu prostor nad vinom. Preizkušaj tudi vino, če je stanovitno, posebno, da ne spreminja barve na zraku in da ne por javi. Takemu vinu je treba dodati metabi« sulfita. V hlevu: Še marsikje širom dežele se vidi živina na paši. Pazi, da ne paseš živine po travi, s slano pokriti, zakaj živino lahko napade napenjanje. Bolje je bolezen preprečiti kot jo zdraviti. Ker je živina v splošnem navezana le na suho seno in tudi na malovredno slamo, privošči živini nekoliko krmilne pese, ki bo živini tako dobro teknila kot tebi sveže jabolko. Si poskrbel spomladi za dovolj krmilne pese? Če nisi, glej, da jo boš vsaj prihodnjo pomlad dovolj zasadil. Ali boš napravil rezanico? Poparjeno in malo z otrobi za« beljeno rezanico ti žival prav dobro poplača. Pazi na čistost V hlevu in prečitaj še enkrat, kar sem ti povedal za mesec november. V v r t u: Zadnji čas bo, da spraviš v klet solato endivijo in zeleno (šelno). Skopaj tudi rdeči redič in vloži ga med pesek v kleti; polagoma ga boš potem stavil na gnoj in silil. Peteršilj lahko pustiš v vrtu, a pokrij ga ,z vejami ali ko« ruzno slamo. V solnčnih legah bodo sedaj sadili zgodnji grah. V ostalem pa naj bo vrt pognojen in prekopan, da bo pripravljen za pomladansko sajenje. V sadovnjaku: Ali si že posadil mlada drevesca? Sadi jeseni, spomladi boš imel obilo drugega dela in jeseni zasajena drevesca se bodo črez zimo v zemlji že utrdila in začela spomladi živo poganjati. V ostalem očisti drevesa vseh suhih in nalomljenih vej, rane zamaži z voskom. Ali si že nalepil lepilne pasove? Če jih še nisi, naredi to takoj! Nas bavi si biolit za škropljenje! Tudi sedaj že lahko škropiš. Breskve je treba škropiti z modro galico proti kodravosti. Najbolj učinkuje dvakratno škropljenje s 3% raztopino. Prvič decembra, drugič februarja. Na njivi: Pazi, da ;ti hud mraz ne stisne zelja in repe, ki je še na njivah. Zato spravi vse pravočasno na varno. Ali si že posejal pšenico? ¡»Mentano« še lahko seješ. Ali si pognojil pšenici s čilskim solitrom že sedaj v jeseni? V no* tranjosti države so dosegli zelo visoke pridelke, ker so gno« jili v jeseni in v zimskem času s čilskim solitrom ali apnenim nitratom. ) , < Na senožeti: Vzemi v roke kramp in železne grabi je ter očisti senožet trnja in mahu, potem pa senožet dobro po« gnoji s Thomasovo žlindro. Skrajni čas je! V vinogradu prečisti trte, da boš imel pri prvem obrezovanju manj dela. Vinograd nato okopaj in pognoji! Makovo polje. Polje, polje, kakor kralj v škrlalu se mi zdiš; kot junak, ki pal je v svojem zlatu, krvaviš. Kot da dalja v ognju je splamtela, mak žari; kot da večnost je izkrvavela srčno kri. Vojeslav Molfe. Tola Meščerska: APNENICA. Grof Padlov je bil star petdeset let. Bil je čokate postave in plešaste glave; obraz mu je bil močno rdeč, roke tolste in kosmate. Njegovo govorjenje se je neprenehoma vrtelo okoli poštenja in človekoljubnosti. Oznanjal je veličastvo razca« panega delavca in podlost bogatina, ki se duši v razkošju in lenobi in reveža brez 'sramu izkorišča. Grof Padlov je imel nekaj milijonov letnih dohodkov. To je odkrito priznaval; v takih trenutkih jje bilo naravnost ganljivo, če je opisoval zemeljsko bedo; solze so se mu lesketale na trepalnicah. Živel je ločen od žene in otrok. Svoj čas je posvečal ne» izmernim posestvom. Globoko v mraku njegovih pragozdov so se kadile topilnice in steklarne, velikanski človeški panji, iz katerih je od zore do mraka prihajal skozi temne smreke strašen šum — kot hropenje večno nezadovoljnih živali. Vsa ta delavska ljudstva so bila za svoje življenje in blagostanje dolžna hvalo grofovi skrbi, njegovim dnevnim žrtvam, ki jih je vršil v prid delavcem, katere je ljubil »kot svojo pravo družino«. Daleč proč je stala vila, velika snežno bela hiša; na ku« poli je bila zastava. Vilo 'si je bil zgradil grof. Največja steklarna je ležala ob nekem ribniku šestdeset vrst1) od vile. Bilo je to velikansko leseno poslopje, začrnelo od starosti in1 saj. Okoli so bile po črni zemlji raztresene de« lavske hišice. Gozd 'se je bil umaknil požrešnim pečem. Vladar v tem pozabljenem kraljestvu je bil oskrbnik Di« mitrij; poročil se je bil z bivšo grofovo sobarico. Dimitrij Babonič je bil strog vladar. Neodgovoren, ne« zmotljiv. Grof je sicer večkrat prišel nadzorovat delo v pi= sarnah in tvornieah, a podrobnosti ni videl in jih ni hotel videti. Tu je Dimitrijev bič lahko pel. Potrpljenje ima svoje meje; vrč ti rabi, dokler ga ne ubi« ješ. Sužnji so se vednih kazni naveličali; niso hoteli več šest« najst ur na dan kuriti peči v kleteh, kjer Iso ¡se človeška pljuča posušila v pol ure; nekega deževnega oktoberskega večera je deset ali dvanajst možakov vrglo vpričo vse vasi oskrb« nika v apnenico. Začul se je zamolkel plosk, vzvalovanje. Za eno minuto se je rumenkasta testena masa zopet zgladila. vrsta je ruska dolgostna mera; meri nekaj več kot en kilometer. Drugo jutro je prišel v vilo sel Baboničeve žene in javil grofu, da je Dimitrij izginil; nihče me ve ne kako ne kam. Grof je poslušal vest z nejevernim začudenjem. Nato je mrzlično razburjen tekal po dolgih sobanah. Vsako uro je poslal vprašat, ali se Dimitrij še vedno ni vrnil. Končno ni več vzdržal; odpeljal se je v tvornice. Obraz mu je bil izpačen od jeze radi nemoči. Ko je dospel, so utru« jeni in penasti konji obstali na klic bradatega kočijaža kot vkopani. Grof je ¡počasi stopil iz voza, prekoračil dvorišče in stopil v hišico sredi brez. Na mizi se je kadila čaša čaja z ru« mom. Grof je ini utegnil izpiti. Dal je poklicati desetnike in stotnike, to je paznike desetih in sto mož. V gručah so se zbrali na dvorišču, držeči polhovke v ro« kah; počasi so poklekali med koprive in osat, se opirali na pete in čakali. Grof se je prikazal na stopnicah. Bil je malo bled; po« vršnik je imel odpet. Zagrmel je: »Psi! Kaj ste storili z Du mitrijem?« Možje so molčali. S prosečimi očmi so zrli na gospoda. Nekateri so krčevito stresali z rameni. »Psi! Ako mi takoj ne izdaste morilcev, vas bom izpra« ševal z bičem!« Eden izmed stotnikov se je po svojem razumnem obrazu ločil od svojih tovarišev. Dejal je prekanjeno, skoraj pri* jazno: »Tvoja milost, če bi vedeli za resnico, ali bi ti jo mogli zamolčati! Saj bereš v naših srcih kot Bog. Preudari malo, očka: kdo izmed nas bi se predrznil dvigniti roko na Di« mitrija Baboniča, tvojega zvestega služabnika, našega blagega priprošnjika pri tvoji milosti?« »Zadnjič: kaj je z njim? Govorite! Ali boste odgovorili — da ali ne? Saj veste, da se ne šalim rad.« Grof je fcil čisto rdeč in glas se mu je tresel. Klečeči so klicali vsevprek: »Milost, gospod! Stori z na« mi, kar hočeš. Tvoji podložniki smo, živi ali mrtvi.« Padlov je divjal od jeze. V zasliševanje so se vtaknili tudi uradniki. Pazniki so trdovratno molčali ali pa odgo« varjali z bedastimi izgovori. Tedaj so jih peljali v hlev. Dva dni so pokali biči in pa« lice. Krik ise je 'dvigal do nebes in umiral v grgranju. Pet, šest ljudi je padlo in ne več vstalo. Sosedne vasi so mrzličavo sledile dvoboju med gospo« dovo palico in kmetsko trmo. Padlov se je penil. Sklenil je dati svojim podložnikom svarilen zgled. Pozno v drugo noč se je zavlekel pogovor med grofom in njegovimi oskrbniki, ravnatelji in blagajniki. Jutranje solnce je počasi vzhajalo skozi ledeno meglo. Na trgu pred cerkvijo se je gnetlo ljudstvo. Zadaj je bilo tisoč voz, obloženih s pohištvom, orodjem, culami cunj, po« sodjem. Tu in tam je zajokal dojenček, zastokal starček, za« rezgetalo žrebe. Nenadoma se je pojavil grof. Jezdil je konja belca. Ljudje so pokleknili vsi hkrati. Grof je tiho šel med šklo* njeno množico; ustavil se je pri izhojenih stopnicah cerk* venih vrat. Takrat je zapel mrtvaški zvonček jn istočasno je od delavskih hišic sem prinesel veter lahen dim, ki je po* lagoma postajal ostrejši, bolj dušeč. Množica je dvignila glave in se ozrla. Od obeh koncev vasi se je svetlikalo. Pla= meni so lezli po hišah in lizali strehe. Vas je gorela. En sam strašanski krik se je dvignil iz prestrašene mno« žice sužnjev. Planili so kvišku. Nastala je zmeda. Požar je naraščal. Strehe so škripale in se udirale. Zdajci je zvonček utihnil. Grof pa je zarjul in pokazal naravnost naprej: »V prognanstvo! Na stepo! Pojdite in zgnij te v nerodovitnih planjavah ob Dnjepru! S kesanjem in pokoro si boste zaslužili nebesa!« Obrnil j;e konja in od= jahal. Njegov obraz je zopet dobil pravo barvo. Kmetje se se odpravili na pot. Njihovi čevlji iz brezo* vega lubja so obtičali v črni, razmočeni zemlji. Kmetje so se vedno ustavljali in se ozirali; ali je vsa ta groza resnična ali so samo težke sanje. Padali so in bilo je, kot da hočejo domačo grudo zadnjič objeti. Vedno pa so jih pazniki po« gnali naprej in tako se je začelo mračno romanje v izgu« bij ene dežele. Na križišču poštnih cest so stali visoki rumeni topoli kot velikanske sveče. Kmetje,so se obrnili proti jugu. Pred njimi je bilo devet sto vrst pragozda, puste ravnine in ruski ok« tober. Preživel ga ni nobeden. Najprvo so umrli otroci, ženske in starčki. Nazadnje pa so se zadušili v močvirju tudi mo« žje, oblečeni v cunje in zastrupljeni s pokvarjenim kruhom. Shakespeare (izg. Šekspir) je eden največjih dramatikov vseh časov. Umrl je v začetku 17. stoletja. Pred leti so se učenjaki kregali, kje je po» kopan. Bili sta namreč dve mnenji. Eni so trdili, da leži v Angliji, drugi so se potegovali za Severno Ameri« ko. Tedaj se je zgodilo, da so v New Yorku igrali njegovega »Hamleta«. Po mnenju kritike je bila predstava zanič. Neki strupeni kritik je pred* lagal sledeče: »Porabimo dobro pria ložnost in ugotovimo, kje počiva pra» vi Shakespeare. Oblasti naj odprejo oba grobova. Tisti mrtvec, ki ise je radi sinočnje predstave obrnil, tisti je pravi.« * Korporal novincem: »Kadar koga pokličem, naj reče: Tukaj!« Novinec: »In če me kdaj ne bo, kako naj rečem.« Silvio Pellico: Sveto pismo je dober tovariš. (Odlomek iz knjige »Moje ječe«.) Pokojnost, ki se ¡mi je zdelo, da mi je že prešla v na« vado, je bila uničena. Nekaj dni sem dvomil, ali se mi bo še kdaj vrnila; to so bili peklenski 'dnevi. Nehal sem moliti, dvomil sem o božji pravičnosti, preklinjal ljudi in vesolj« stvo in v duhu sem lahkomiselno modroval o ničevosti čednosti. Nesrečen in jezen človek je strašno iznajdljiv v obre« kovanju svojih bližnjih in celo samega Stvarnika. (Jeza je nizkotnejša in podlejša, kot mislijo navadno. 'Ker človek ne more rjuti teden za tednom od jutra do večera, doživi tudi najbolj razjadena duša nujno nekaj oddihov; v takih odmorih ponavadi začuti svojo nizkotnost. Takrat se člo« veku zdi, da je miren; ta mir pa je slab, brezverski; divji nasmeh, brez milosti in dostojanstva; ljubezen do nereda, do opojnosti, ,do zasmeha. V takem stanju sem cele ure prepeval z veselostjo, ki je bila čisto brez vsakega dobrega čuvstva; šalil isem se z vsemi, ki so prihajali v mojo sobo. Trudil sem1 se, da bi vse stvari gledal z neko prostaško, malomarno modrostjo. Tisti podli čas ni trajal dolgo: šest ali sedem dni. Moje sveto pismo je bilo zaprašeno. Eden ječarjevih dečkov me j£ pobožal in mi rekel: »Odkar ne berete več tiste grde knjige, se !mi ne zdite več tako otožni.« »Se ti zdi?« sem mu dejal; in zardel sem, da je - tisti deček radi iprahu, ki je bil na sv. pismu, opazil, da ga ne berem [več, in, da je sodil, da sem postal prijaznejši, ker sem zanemarjal Boga. »Razposajenček!« sem ga ljubeznivo pokaral; bilo mi je žal, da sem ga pohujšal, »to ni grda knjiga; in ker je nekaj dni ,ne čitam, se počutim dosti slabše. Kadar ti mati dovoli priti za trenutek k meni, skušam slabo voljo odgnati; če bi pa vedel, kako mi je, kadar sem sam, kadar me slišiš, da pojem kot blazen!« — « * Deček je odšel. Občutil sem nekakšno ugodje, da sem zopet vzel sveto pismo v roko in 'da sem priznal, da mi je bilo brez njega slabše. Zdelo se mi je, da sem dal zado« ščenje dobrohotnemu, po krivici žaljenemu prijatelju, da sem se zopet spravil z ¡njim. »Zapustil sem te, moj Bog!« sem vzkliknil, »obrnil sem se od Tebe! In mislil sem, da je zloben, brezčuten smeh za moj obupni položaj primeren!« Izgovoril (sem te besede z neizrekljivim ganotjem; po« ložil sem Isveto pismo na stol, pokleknil na tla, da bi bral, in ulile so se mi solze, meni, ki jočem tako redko. Tiste solze so bile tisočkrat slajše kot vsako drugo veselje. Vnovič sem čutil Boga, ga ljubil, se kesal, da sem ga poniževaje ge razžalil, in ga zagotavljal, da se nikdar več ne ločim od njega, nikdar več! Ko je ta boj ponehal in ise mi je zdelo, da je moja ¡na* vada, častiti Boga v vseh dejanjih, zopet utrjena, sem nekaj časa užival zelo sladek pokoj. Kmetova molitev. Bog, porosi s hladnim dežjem mi zeleno polje, da po njivah mlado žito bo rodilo bolje. Bog, zalij ga, padi rosa nanj iz zarje zlate — pojde rž, pšenica v klasje kot nevesta v svate. Z majskim dežjem blagoslovi, Bog, mi sivo glavo, zlati voz se bo v jeseni bliskal v Tvojo slavo. Cvetko Golar. Pravila GOR. MOHORJEVE DRU2BE. Namen bratovščine. § 1. Namen bratovščine Mohorjeve družbe je vzgajati slovensko ljudstvo, prebivajoče v Italiji, po načelih ka* toliške prosvete, pospeševati V pjem versko in nravno življenje, sploh ohraniti in širiti v njem katoliško vero. V ta namen fee bodo izdajale in razširjevale dobre knjige, spisane v slovenskem jeziku v duhu katoliške vere. O pristopu udov. § 2. V to bratovščino sme Vstopiti vsak katoliški kristjan kateregakoli stanu ali spola, da le more in hoče spolnovati družbene dolžnosti. Član [bratovščine postane, kdor se prijavi osebna ali pismeno pri krajev; nem poverjeniku bratovščine ali pa če ga sprejme osrednji odbor, ki vpis še njegovo ime v glavno bratovsko knjigo. Kdor se je v to družbo sprejel, ostane njen ud tako dolgo, dokler sam očitno ne naznani svoje volje, da stopi iz družbe, pri kakem predstoj» niku (poverjeniku) ali pri osrednjem odboru, ali dokler ga osrednji odbor iz bratovščine ne izključi, zlasti če zanemarja bratovske (družbene) dolžs nosti. Dolžnosti udov. § 3. a.) Vsak ud naj vsak dan moli en očenaš, eno zdravamarijo in zra= ven naj pristavi besede: »Sveti Mo» hor, prosi Boga za nas!« z namenom, da se katoliška vera sploh, posebno pa med slovenskim ljudstvom ohrani in razširja. b) Udje duhovniki naj pa vrhu te» ga tudi mašujejo za vse žive in mrtve ude, če le mogoče na praznik sv. M o* horja, to je 12. julija. c) Vsak ud plača od odbora dol os čeno letnino, da zamore družba po svojem posebnem namenu delovati. č) Vsak ud se zaveže, da si bo po svoji moči prizadeval, da se razširijo med verniki dobre knjige. Vendar ta dolžnost ne veže pod grehom. Koristi in pravice udov. § 4. a) Ud, ki spolnuje dolžnosti, more zadobiti nepopolne ali popolne odpustke, ki jih je naklonila sv. sto» lica tej bratovščini — kakor podob» nim drugim družbam: — Vsak mesec se v mestu Gorizia daruje sv. maša za žive in pokojne ude. Vrhutega so udje deležni vseh dobrih del ter za» služenj celokupne bratovščine ter vseh udov. b) Od vseh knjig, ki jih ?a ude iz» da bratovščina, dobi vsak ud za pla» čani znesek po en iztisi. c) Vsak ud ima pravico, priporočiti družbenemu odboru, naj izda take spise, ki se mu zdijo za ljudstvo po» trebni ali koristni. Vodstvo bratovščine. § 5. Bratovščina ima svoje krajne poverjenike (župnik, kurat, vikar), dekanijske poverjenike ter osrednji odbor. V vsaki dekani j i izvoli slovenska duhovščina dekanijskega poverjenika za vso dekanijo ter krajnega poverje» nika (župnik, kurat, vikar) za posa» mezne duhovnije. V slučaju, da se iz kakršnegakoli vzroka ni mogla izvršiti izvolitev de» kanijskega in krajnega poverjenika, v času, določenem od družbenega pred» sednika, imenuje poverjenike odbor. Vsi dekanijski poverjeniki, ki jih skliče starosta med njimi, izvolijo iz» med sebe osrednji družbeni odbor, in sicer predsednika ter ¡4 člane. Osred» nji odbor pa mora potrditi pristojni prem. škof, ki je po cerkvenih posta» vah nadzornik bratovščine. Osrednji odbor1, iki naj ima po mož» nosti sedež v mestu Gorizia, vodi ce» Iokupno družbo. Krajni poverjeniki pobirajo udnino ter jo pošiljajo osrednjemu odboru ter delijo med ude knjige, ki jih izda bratovščina. Osrednji odbor daje udom vsako leto račun o oskrbovanju družbenega premoženja ter o drugih poslih, ki se tičejo družbe. Ta pravila je odobril knezomadško» fijski Ordinariat. Št. 3994/23. Gorizia, 16. novembra 1923. t FRANČIŠEK BORJA, nadškof. Listnica GOR. MOHORJEVE DRUŽBE. LETOŠNJE KNJIGE: Za I. 1933. so izšle sledeče knjige: 1. Družinski koledar za leto 1933. 2. Za Kristusa! Življenje mehikan» [ skega mučenika p. Proja, ki je dal ' kri za sveto vero. 3. Pri podnožju Božjega stola. Pres krasna povest iz osrednje Azije. Spi» sal jo je slavni ruski pisatelj P. N. Krasnov, ki je naši družbi dal pravico [ za prevod. 4. Strici. Kmečka zgodba. Spisal Franc Finžgar, eden najboljših slo« venskih ljudskih pisateljev. 5. Križem sveta. Slike iz vseh delo\ j sveta. Sestavil prof. Rado Bednarik. Poleg tega izidejo še tri knjige, ki jih udje dobe za doplačilo: 6. Don Bosco. Življenje sv. mladi= noljuba. Spisal salezijanec dr. Josip i Valjavec. Cena za ude L 2.20. 7. Kmetijski nauki. Sestavil inž. Josip Rustja. Cena za ude L 2.20. 8. Zdrava, Marija! Zbirka M a» rijinih pesmi. Uredil Vinko Vodopis j vec. Cena vezanemu izvodu L 12.—. Ob razpošiljanju letošnjih knjig se spoštljivo zahvaljujemo cerkvenim predstojnikom za pomoč, ki jo na* klanjajo naši družbi. Obenem i zre s kamo najtoplejšo zahvalo čč. gg. pos verjenikom za njihov trud, ki ga imajo za dobro stvar. Bog naj vsem bogato povrne! KNJIGE ZA LETO 1934. Prihodnje leto bo družba izdala sle» deče knjige: 1. Družinski koledar za leto 1934. 2. Oče krščanske dobrodelnosti. Življenjepis sv. Vincencija Pavlan» skega. 3. Izvirna povest. 4. Vrli ljudje. Povest iz ameriških pragozdov. Spisal A. B. Clvnc, pre* vedel France Magajna. Odbor si pridržuje pravico», ta nas črt po potrebi spremeniti. UDNINA. ITALIJA: Udje, ki se zglasijo pri poverjenikih, plačajo ŠEST lir. Ob prejemu knjig morajo- povrniti po« verjenikom prevozne stroške za knjige. Posamezne ude sprejema tudi upra* va. Udniina znaša 6 lir, s poštnino L 7.50, s poštnino in priporočitvijo L 8.50. JUGOSLAVIJA: Udnina dinarjev 30__; priporočitev Din 4.—i več. Zneske je treba poslati na račun št. 20.446 pri Poštni hranilnici v Lju« bljani. Udnina za ostalo Evropo znaša L 12__za prekomorske države pa L 13.—. Na naročila iz inozemstva brez predplačila se družba načeloma ne bo ozirala. Za nepriporočene pošiljke ne sprejema družba nobene odgovor= nosti. Naš n oslov: Gor. Mohorjeva družba Gorizia - Via Orzoni, 38 Naša zavarovalnica r/UNION" Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK je ustanovljena I. 1828. in GORIZIA je ena največjih na svetu. CORSO G. VERDI ST. 24/111. CBSS9 THIESTlHfl D1 CHEDiTD E DEFD5IT1 HnHRma|a|,g^^mHMBHBBBBHHa reg. zadruga z om. poroštvom, uraduje v lastni hiši TRIESTE] VIA TORRE BIANCA ŠTEV. 19, I. NADSTROPJE Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet ter jih obrestuje po 4%, večje in stalne vloge po dogovoru. — Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9. do 13. in 16. do 18 ure. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.-Tel. št. 35-89. Nailepšo in izber0 manu~ fakturnega kakor tudi srajc, kravat. nogav<> klobukov, kap in druge drobnarije po najnižjih cenah dobite vedno in edino pri FURLAN-U = JMDUSSINA = ZDRAVNIK Dr. STANKO SOSIČ ROIANO - VIA DI ROIANO 2/1 TRIESTE SPREJEMA OD 15. do 16. ure Telefon: 25-512 KABINET ROENTGEN PRIMARIJ Dr. A. DE FIORl SPEG13BL1ST ZA HDTKBH3E BOLEZNI SPREJEMA od 9. do 12. in od 2. do 4. GORIZIA CORSO VITTORIO EMAN. III. 6 R. R.: CIGANI SO POŠTENI. Ko sem bila še majhna deklica, stara kakih devet let, mi je nekega dne prišlo na misel, da bi obiskala starega Avra* ma. To je bil cigan iz rodu kotlarjev; stanoval je za streljaj proč od gosposke hiše v ilovnati koči na koncu vasi. Njegov obraz je bil razoran kot hrastovo lubje; obrvi in brado je imel bele kot sv. Miklavž. »Dober dan, gospodična!« je pozdravil. »Lepo, da se še spominjaš starega prijatelja!« »Bog ti pomozi pri delu, stric Avram! Prihajam z neko prošnjo!« »S prošnjo? Kakšna utegne biti ta prošnja?« »Toliko pripovedujejo o roparjih in tatovih; rada bi vi= dela enega. Ali bi mi ne hotel pokazati kakega tatu? Ne ta* kega navadnega, ki krade gosi kot Ilija, ali takega, ki jemlje grozdje kot Štefan, sin svinjskega pastirja; ne, razumeš, tem* več kakega resničnega, pristnega, pravega potepuha.« Stari Avram je začudeno zmajal z glavo: »Kakšne čudne želje imajo gosposki ljudje že kot otroci! Tatove bi rada videla in prihajaš k ciganom! Cigani so pošteni, mala, samo strašno revni. Za pest pšenice morajo krpati kotle in delati druga kovaška dela in vendar bi morali stradati, če bi jim dobri ljudje tu in tam ne darovali žlice masti. — No, ali imaš žlico masti pri sebi, dobra deklica, ali košček slanine ali pipo tobaka? Še nikdar nisi videla takega plesa, kot ga zna stari Avram po stari ciganski navadi čez dve sekiri. ¡Daj denarja, dobra hčerka, — ne bo ti žal! Ne znajo vsi cigani skakati čez dve sekiri.« Dala sem mu deset krajcarjev. ¡Poljubil ,mi je roko. »In kje sta dve sekiri, vaša milost, da bom po stari ci* ganski navadi skakal čeznji? Ali si jih prinesla Is sabo, dobra hčerka? Vedi namreč, da je stari Avram tako reven, da nima doma nobene sekire. Koliko denarja bi si stari Avram lahko zaslužil pri gospodi in grofih, če bi imel dve majhni, lepi se= kiri, čez kateri bi skakal! Pojdi domov in prinesi dve ¡sekiri. Ne boš se kesala.« »Ne, ne, sekir ne smem nositi; oče ne dovoli. ¡Ali še veš, kako se je jezil, ko sem ti dala tele za boben?« »Seveda še vem, hčerka. Tele je toedtem postalo velik bik in se pase z gospodovo živino. Kadar ga vidim, mi pri* dejo solze v oči in tudi bik gleda žalostno za fmano. Kakšno življenje pa ima v veliki čredi? Pri meni bi bil edin, skrbel „mm" TRGOVINA S ČEVLJI mmsssm gorizm ICORSO Q. VERDI 32. PRODAJA ™iBBI—"čevlje za sport, lov, hribe in Sky ter zimske ročno dvojno šivane čevlje za navadno uporabo. Lastna delavnica - Merna. Zraven lastnega izdelka je trgovina vedno založena s čevlji - izdelki najboljših tovarn - za vsako potrebo. V trgovini „ALPINA" dobite vedno najnovejše tipe čevljev, ker se sproti zalaga in nima zastaranega blaga, ki je iz mode. Prodaja samo lične, trpežne in v vsakem oziru dobre izdelke. V trgovini „ALPINA" se najceneje obujete. Za nizko ceno dobite tu dobre, solidne in najmodernejše čevlje. LASTNIKA: A. VUK IN I. KRPAN. KOKOSEREJH A. R. VUK, P. MERNA 65 Daše kokoši nesejo premalo jajc. Dzrok temu je, ker ne gojite praue pasme in podlagate u ualjenje jajca neselekcijoniranih kokoši. Potomci slabe jajčarice bodo še manj produktiuni, nego so bili njih predniki. Zamenjajte pasmo in uzgojite na duorišču perutnino, ki ne bo samo žrla, ampak tudi s produktionostjo pouračeuala Daše stroške in trud. Dpeljite belo IseriGHORIl pasmo, ki je najboljša. Dobra lienghorn kokoš čiste pasme znese letno od 200 do nad 250 jajc. naročajte jajca za ualjenje pri edinem perutninarskem podjetju u naši prouinci to je pri turdki A. R. VUK - P. MERNA '65. 3ajca za ualjenje od izbranih najboljših kokoši se prodajajo po Is. 1. kos. Damči se, da je 90% oplojenih. — Dajca se oddajajo naraunost pri turdki, na željo se postauijo u trgouino „ALPINA14 - Gorizia Corso Q. Derdi 32., kjer se tudi sprejemajo naročila. ZDRAVNIKA SPREJEMATA Dr G GREGORIG iN ZA N0TRANJE1N ženske bolezni Dr! VILMA DOMINCO -GREGORIG vsak dan od 9 - 12 in od 3 - 5 GORIZIA - CORSO O. VERDI ŠT. 23 pritličje levo (nasproti Ljudskemu vrtu) bi zanj kot za sina. iše ¡nedavno je rjoveč tekel za mano. Do* bro ve, da je po pravici moj, po pošteni kupčiji.« »Bobenček,« sem ugovarjala, »je bil vreden isamo štiri krajcarje.« i i »Otrok, to pravijo ljudje, ki o tem nič ne razumejo. Med bobnom in bobnom je razlika. Moj je bil iz Amerike. Dal mi ga je zet, ki je tam poganjač medvedov. To lahko potrdi moj lastni brat, goslar kralja Londonske dežele.« »Avram,« sem ga prekinila, kajti hotela sem priti k stvari, »glej, tu imam srebrn goldinar, ki mi ga je dal stari oče. Ako mi pokažeš tatu, ti iga dam.« »Daj sem, zlatka, daj ga meni! Stari Avram ho plesal.« »Plesati ni treba. Pokaži Tni kakega tatu.« »Tatu? Kje naj ga vzamem? Toda poskusiti hočem, vaša milost. Nič ni za starega Avrama pretežko, če zahtevaš ti. Pojdiva ¡skupaj iskat tatu! Pojdi, pojdi, hčerka!« Avram je vzel z ognjišča vrečo, jo vrgel čez ramo in šla sva. Solnce je pripekalo, prahu je bilo do gležnjev. ¡Še nikdar prej nisem šla tako daleč peš. »Ali bova kmalu tam, Avram?« »Še slabo urico, otrok, potem ti pokažem tatu.« »Pristnega, dobrega?« »Otrok, tega, ki ti ga bom pokazal, se boje celo gospodje orožniki. — Ali vidiš stolp? Tam je švabska vas. Tam bova počivala, pila vodo in si ogledala tatu.« Avram je zopet stopil; svojo vrečo je znova vrgel čez ramo. »Kaj zvenči v tvoji vreči?« »Orodje za krpanje kotlov; sedem reči. Pozabiti ne smem ¡nič.« 1 »Ali boš krpal kotle, Avram?« »Kako si pametna! Vse uganeš; kar je najbolj tajnega, ti ne ostane skrito. — Ali imaš še tisti goldinar, ki si ga ho* tela dati ubogemu Avramu?« Segla sem v žep in potrdila. »Deni ga rajši v svoje svileno (krilo, hčerka, da ga ne izgubiš!« ' Ubogala sem. »Čuješ, Avram, kakšen čuden prstan imaš?« Bil je že* lezen in opremljen s konico. »Prstan, zlatka? Prstan? Kako si ga hitro opazila! Ta daje ubogemu ciganu delo. Dokler ga nosim, bo vedno kak kotlič potreben poprave.« »Ali je začaran?« »Arabska čarovnija. Vodi me tja, kjer so slabi kotli.« UPIWE VIA SAVORGNANA 5 udi ne Največja zaloga tkanin v deželah Udine in Gorizia lastnik: DANTE CAVAZZINI POZOR! I Če nakupite pri nas za ueč ko 200 lir blaga, Dam plačamo uožnjo Gorizia-Lldine in nazaj; kdor kupi za ueč kot 500 lir, dobi zrauen proste uožnje u dar posteljno pregrinjalo ali pa namizni prt, kakor si sam izbere. bogata izbera! Domače in inozemske preproge u useh merah, tapecerije, zauese useh urst, uolnene, bomba-žaste in prešite odeje, suilena in bombažasta posteljna pregrinjala, uolna za blazine, žiual-ske in rastlinske žime, preproge in zagrinjala za cerkue. — — Delika izbera sukna za duhounike in redounice.- VIA SAVORGMAMA 5 »To bi pa rada videla.« Dospela sva v švabsko vas, toda Avram je molče šel mimo prvih hiš. Tu je bil pred kratkim, je rekel. V osmo, deveto kmečko hišo je previdno stopil. Psi so divje lajali. Na pragu se je pojavila žena. »He, gospa mati, ali imate preluknjanih kotličev v tej zi«" dani hiši?« »Nič! Poberi se cigan!« je zakričala starka in psi so še besneje zalajali kot prej. »He, gospodinja, pustite vendar, da vaše kotliče vsaj po« gledam; morda imajo tu in tam luknjico, veliko kot vbodljaj s šivanko. Če jo zakrpam danes, bo stalo zrno pšenice; jutri pa bo že ogenj odžgal dno in namesto prašičev popil vse« bino.« Bob v steno; žena kotličev ni pokazala. »Torej naprej v božjem imenu!« je dejal Avram; zopet je šel molče mimo sedmih vrat in odprl osma. To pot je na« letel na mlado kmetico; dela sicer ni imela zanj, pustila pa je vsaj, da je kotle pregledal. »Zaman iščeš poškodovanih mest.« Žena se j/e smehljala. »Zahvalite Boga, gospodinja, da sem prišel! iGlejte lu« knjo!« In že je pomolil Avram svoj prst skozi pločevino. Žena je osupnila in sprva ni hotela verjeti Nato je prosila Avrama pomoči. Pod murvo ob vodnjaku je stari cigan za« netil ogenj in popravljal in koval. Nato sta se še pogajala za ceno. Potem sva (šla naprej: zdaj je Avram imel srečo, zdaj ne. Proti večeru je dejal Avram: »Ali si videla, 'kako me je prstan vodil?« »Prstan da te je vodil?« »Mar ne? Če kotel pogledam, je preluknjan kot moj klobuk.« »Neumnost! Opazila sem, kako delaš, Avram: kjer je na vratih črta z rdečo kredo, vstopiš. Kdo je črto naredil? Pač drugi cigani, ki so bili tu pred tabo.« »Motiš se, otrok! To je arabska čarovnija.« »Kajpak! Takoj ko ti dajo kotel v roke: knaks! — za* vrtaš vanj luknjo s konico svojega prstana.« Avram je za« trjeval svojo nedolžnost, a verjela mu nisem. »Če pa govoriš tako, hčerka, pojdi rajši sama. Pozno jte že; vedno ne moreš ostati pri ubogem Avramu; brez tebe ima dovolj otrok.« »Toda saj si mi vendar hotel pokazati tatu?« »Jutri, prihodnjič,« je mrmral, »kadar boš vljudnejša.« »Avram,« sem prosila, »srebrn goldinar ti dam, če storiš to še danes.« LEKARNA „castellano" III (prej Castellanovich) lastnik F. BOLLAFIO TRIESTE via C. Belli ogel via deli'Istria št. 7 (S. Gia-como) - Telefon St. 64-85 ACQUA © iJ najboljše sredstvo proti izpadanju las in za čistost giave. Posebnost: domača in inozemska zdravila Dp. Alfonz Serjun emeritirani sekundarij javne deželne bolnice v Gradcu, bivši okrajni zdravnik TOtMINO sprejema vedno ob delavnikih In nedeljah za ženske in notranje bolezni, za šlja reumatična o bo 10 in nja. OBČNO HONSUMNO DRUŠTVO sdria CEHE IlflJIIIŽJE! moškega in ženskega sukna, volnenega blaga, bombaževine, tkanin, sukanca za čipke, klobukov, dežnikov i. t. d. Zaloga moških, ženskih ter otroških čevljev. — Bogata zaloga jestvin in kuhinjskih potrebščin, svežega in dobrega blaga. 23230148020202010102010101010100000000000031010100000000 0202010101020101010201000100000000000000020101000000004823484848484848484848484823235301485348484848484848484801010101235301 Pogledal je in se zasmejal: »Tatu? Za srebrn goldinar? Otrok, kje pa imaš srebrn goldinar?« Segla sem v žep, iskala — zaman. Goldinarja ni bilo. Čimbolj se mi je obraz daljšal, tembolj se je stari muzal. »Hčerka, če hočeš videti tatove, jih ne išči pri ciganih. Ci* gani so pošteni.« »Avram, goldinar si mi ukradel!« — Hotela sem jokati. »Ukradel? Jaz ukradel goldinar? Ah, če je tako, pa pojdi domov in lezi v svojo svileno posteljo, kajti tatu si vi* dela. Jutri mi pa prinesi goldinar, ki si mi ga obljubila za plačilo.« PRI SODNIJI. — Kje stanujete? — Pri svojem bratu. — Kje pa stanuje brat? — Pri meni. —• Kje torej stanujeta oba? — Skupaj. * Vodnik: »Če tu zakričite, vam od« meva šestkrat.« Hribolazec: »To ni nič. Pri nas je neka dolina. Če zavpijete vanjo: Do* ber !dan! ¡Kako vam gre? odgovori: Bog daj! Ne baš slabo!« * Oče: »Ali si prilepil znamko na pismo?« Pepček: »Rajši sem jo prihranil. Počakal sem, da ni bilo blizu nabi» ralnika nikogar, potem sem pa vrgel pismo vanj.« * V neki družbi so govorili o nekates rih ljudeh, ki so čudovito znali op os našati živalske glasove. Ko so našteli več takih slučajev, se je nekdo ogla* BflnDOtf JOZGf HHiH GORIZIA. ¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡^^ PIAZZA DELLA VITTORIA št 6 sil: »To ni nič posebnega. Prijatelj mojega strica zelo izvrstno posnema petelina. Če zapoje, začne solnce vzhajati.« * Narednik poučuje novinca: »Za* pomnite si torej, da se ne smete p ris bližati (konju odzadaj, ne da bi ga poklicali. Konj se namreč prestraši; lahko se zgodi, da vas brcne narav» nost v glavo. —< Ne vidim rad h ros mih konj pri oddelku.« * Pri neki pravdi radi razžaljenja čas sti je tožitelj prinesel si seboj papigo. »Čemu vam bo?« je vprašal sods nik. »Za pričo. Zna namreč na pamet vse psovke, s katerimi me je« obto= ženka obkladala.« * Baron: »Čo bi imel kaj dobrega, bi vas povabil na kosilo.« Sluga, ki je šel za njim, mu je pris šepnil: »Gospod, saj imate telečjo glavo.« PRIPOROČA SVOJO CVETLIČARNO kjer izdeluje nagrobne vence, lepe šopke za neveste in za razna darila. Ima bogato zalogo vsakovrstnih pletenih košev za okraske in veliko izbero vaz za cvetlice. — POSTREŽBA TOČNA IN VESTNA! ZOBOZDRAVNIKI ATELJE USTANOVLJEN LETA 1892. odlikovan z najvišjimi odlikovanji iz Londona, Pariza, Dunaja, Gorizia, Udine in St. Louisa. m sibkm |GORIZIA^ P1AZZA V1TTORIA ŠTEV 20. od 9. - 12. in od 14. - 17. avt. stavbeni podjetnik in sodno zapriseženi cenilec VERTOIBA IN CAMPI SANTI 190. = GORiZlA ===== Izvršuje vsa dela, spadajoča v stavbeno stroko, ter sprejema v vodstvo in odgovornost dela, izdeluje vsakovrstne načrte, proračune — cenitve stavb in zemljišč za amortizacijska posojila. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OSil SEMENA METLIC, POVRTNINE, SEMENSKIH ŽIT, —— ČEBULICE CVETLIC, razno vrtnarsko in sadjarsko orodje, lepilni pasovi, svinčeni arzenat in druga sredstva za uničevanje sadnih in vrtnih škodljivcev, VSI potrebni pripomočki za odpravljanje vinskih napak in bolezni. POSNEMAL NIKI „R 0 t h" od 45 litrov naprej „Alfa Laval" od 200 litrov naprej, vsi nadomestilni deli za posnemalnike, celotne opreme za mlekarne, HoYBERGOVI in GERBERJEVI tolščomeri, potrebne tekočine, vse mlekarske potrebščine itd. se dobijo pri „0INO96H9HI9" bohizis, Piazzn vinoma v. (Lastnik inž. agr. Josip Rusija) DA3E VSA POTREBNA GOSPODARSKA NAVODILA IN NASVETE. Fr. Levstik: KOZJE OKO. (Stara šaljiva pripovedka.) Zgodilo se je, da sta v nekem mestu živela dva zdrav* nika, dobra iin znajoča vsako zdravniško učenost. Zdravila sta bolezni vseh ljudi, kar jih je prišlo k «jima. Svet ni vedel, kateri je boljši. Nekdaj sta se jela prepirati, kdo je večji in zmožnejši. Prvi reče drugemu: »Dragi moj, ne bodi med nama niti za« visti niti ¡prepira o tem, kdo je boljši; izkusiva se in kdor podleže, naj ho sluga drugemu.« Drugi vpraša: »Kakšna naj bo izkušnja?« Prvi odgovori: »Jaz ti obe oči brez bolečine iztaknem iz glave ter položim na mizo in kadarkoli hočeš, ti jih zopet denem v glavo brez vsake kvare. Ako storiš takisto (tudi ti meni, si bova oba enaka; ai komur bi poskus izpodletel, ta bodi svojemu tovarišu sluga.« Drugi pritrdi: »Dobro!« Tedaj namaže prvi, ki je tako svetoval, svojemu tova« rišu £ nekim plemenitim mazilom oči zunaj in znotraj, po« tem prime orodje ter vzame z njim oči iz glave in jih po* loži na mizo. Nato pa vpraša: »Dragi moj, kako se ti zdi?« Oni odgovori: »Samo to vem, da nič ne vidim, ker ni« mam oči; a I hotel bi, da mi jih zopet vstaviš, kakor si obetal.« Prvi reče: »Kaj ne bi!« Vnovič vzame 'mazilo ter na* maže z njim oči zunaj in znotraj kakor poprej. Nato jih dene v glavo in vpraša: »Dragi moj, (kako ti je zdaj?« Odgovori mu: »Krasno, ker me ni 'nič bolelo.« Tedaj veli prvi: »Treba, da narediš ti isto.« Drugi de: »Evo me!« Vzame orodje in mazilo kakor njegov tovariš ter namaže oči znotraj in zunaj; potem mu jih vzame ven in položi na mizo, rekoč: »Dragi moj, kako se ti zdi?« Prvi reče: »Zdi se mi, da sem oči izgubil, a bolečine vendar pisem čutil; hotel bi ,pa oči zopet imeti v glavi.« Ali okno je bilo odprto, ko je zdravnik pripravljal orodje in mazilo. V sobo prileti vran. Videč na mizi oči, ODLIKOVANA EVLJARNA KOKELJ RIHRRD VIA RASTELLO 3Q GORIZIA - (NASPROTI PEKARNE) Priporoča svojim cenjenim odjemalcem lastno trgovino s čevlji prvovrstnega domačega izdelka. — Velika i z b e r a moških, ženskih in otroških čevljev. ČEVLJI ZA 9RIB0LAZCE IZ NEPREMAGLJIVEGA USNJA!! Delavski čevlji, kovani in nekovani, kakor tudi čevlji za praznik, različnih barv in oblik elegantno I in trpežno izdelani v lastni delavnici — Merna. B ™ BOGATA ZALOGA TOVARNIŠKIH ČEVLJEV!! ™ j Sprejema tudi naročila na mero in čevlje v popravo. = Prodaja na drobno in debelo! Cene najnižje! ¡Hj KATOLIŠKA TISKARNA = GORIZIA ¡ IZVRŠUJE tiskanje računov, raznih blokov, naslovov tvrdke na pismih in ovitkih, vizitk in sploh vseh TISKARSKIH del. TISKA PO ÑTToTlTÜ knjige in registre za trgovce in zadruge. KNJIGOVEZNICA izvršuje točno in solidno vezavo knjig in registrov. - Naročila pošljite na naslov Tipografía Cattolica - Riva Piazzutta 18. ali pa na knjigarno: GORIZIA. Librería Cattolica - Piazza Vittoria 11- pobere hitro eno ter odleti Bog ve kam. Zdravnik se zelo ustraši ter misli sam pri sebi: »Ako tovarišu ine vstavim oči, mu bodem za slugo.« Oziraje se opazi kozo, ki se je vzpenjala po vinskem trsju ob zidu in gledala skozi okno v sobo, ki je bila pri tleh. Mahoma izdere tej kozi eno oko ter /ga vsadi tovarišu mesto ukradenega. Potem pa reče: »Dragi moj, kako se ti zdi?« < i Ta se oglasi: »Bolečine nisem čutil, ko si mi oči iztikal, niti takrat, ko si mi jih deval nazaj; samo eno oko sili vedno kvišku na drevje.« ' Oni mu odgovori: »Ker sem tudi jaz izvršil tako težek poskus kot ti, zato Isi bodiva enaka in med nama ne bodi prepira.« < In potem sta res živela mirno med Iseboj. Samo to je bilo, da je kozje oko zdravniku vedno delalo preglavice, ker je neprestano uhajalo kvišku v listovite veje na drevju in v zeleno ,grmovje, a mož sam ni vedel, kako je to. ZOBNI ZDRAVNIK Dr. L MERM0LÜ9 SPREJEMA GORIZIA PIAZZA VITTORIA 5/1. IVA WE ima v zalogi vse raznovrstne KUHMJSKE lH HIŠKE POTREBŠČINE t iz stekla, aluminija, lesa, emaj-lirane prsti itd. KROGLE za igro iz ameriškega lesa. PUr* NIZKE CENE! TRIESTE VIA 5. GIOVANNI ŠT. 7. 0. BERWT - VERIZZO GORÍZIA PO ZELO ZNIŽAM CE1MH!!! PIAZZA VITTORIA2i-Tel.66 IHOBILUil! GORIZIA PIAZZA V1TT08IA št. 17. ZOBOZDRAVNIK! S* KJE SE NAHAJA KAK DOBER ZOBOZDRAVNIK (DENTISTA) R, BREZI6AR GORIZIA POLEG ¡»j KINEMATOGRAFA SOKOL TRA1SPORTI - 'S BRZE^POŠILJATVE i OBLASTVENO POTRJENA PROGA GORIZIA-TRIESTE m NAZAJ Z; DVEMA DNEVNIMA VOŽNJAMA Urad, gjraža, delavnica in skladišča: Sedež Gorizia Via Trieste štev. 4 Tel. inter. 153 - Naslov Trieste: Custerlina, Via Mazziiii 13. Tel. int. 4027. ZVEZE S EKSPRESNIMI AVTOMOB1LNIMI PROGAMI: Udine-Treviso-Padova-Milano-Torino- Postumia-Villa del Ne- voso-Abbazia-Fiume-Pola Aidussina-Idria- Circhina-Tolmi - no-Caporetto-Plezzo Prevzemajo se transporti in pošiljke za po morju, ker imamo naravnostno zvezo s pazniki za luko Trieste in iz nje. Tvrdka prevzema vsakršen transport in prevoz pohištva, ker ima posebne vozove. Cene so po-_vsem konkurenčne._ Sprejemajo se tudi potni listi in druge listine za v potrdilo. Zobozdravniški aieljc Adolf Koli, /oboiehnik odlikovan 1. 1924 Gorizia, Corso Vitt. Em. III. št. 11-1. posluje od 9. - tZ. dopoldne in do 2. - 5. popoldne JOSIP KERŠEVANI GORIZIA PIAZZA CAVOUR ŠTEVILKA 9. ZALOGA ŠIVALNIH STROJEV Pfaff, Mundlos, Anker in drugih raznovrstnih strojev. P R © D A J A on O T O R J E BIANCHI DVOKOLESA Bianchi, Velmi, Wunder in druge znamke. RADIO „F A 0 A " GRAMOFONE Parlophon in Odeon in vseh vrst plošč. POSNEMALNIKE in pinje Diabolo. PUŠKE IN SAMOKRESE municijo in smodnik za mine. Najvišje cene plačujem za KOZE] kun, zlatic, dihurjev, lisic, vider, jazbe-cev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. ———-- ¥. WIND5PACH JJ CECILIA" TOVARNA ORGEL IN HARMONIJEV HARMONIJI AMERIKANSKEGA IN EVROPSKEGA SISTEMA OD 600 LIR NAPREJ NASLOV: GORIZIA, VIA S. GIOVANNI ŠT. 7. riHH posDiiiHica tlENTBDLNfl f ===== GORIZIA == CORSO GIUSEPPE VERDI 32. I. NADSTR. Hranilne vloge se obrestujejo po 474°/o> večje vloge po dogovoru. Davek plača posojilnica. Posojila se dajejo na vknjižbo po 67<%. Od vseh posojil plača davek stranka. __________ URADNE URE: vsak dan razen nedelj in praznikov od 8. do 12. - popoldne od 3. do 5; ob sobotah popoldne je urad zaprt. pozor! TRHmPUS pozors jožef sn sin 36 39 > to H m r r o O O R I Z I A Velika zaloga čevljev domačega izdelka. Lastna delavnica — Rupa di Merna. Bogata izbera finih in modernih čevljev po zelo nizkih cenah iz najboljših tovarn, kakor „URSUS", „VEGA" in drugih. ZOBOZDRAVNIKI fllHBULflTORI] O' PAVEL UGO NETZBilNDT zdravnik - kirurg. SPECIALIST ZA BOLEZNI V USTIH IN NA ZOBEH. OOI&IZIA, VIA DANTE 10. Sprejema vsako nedeljo TOEMINO, 73. Pri Dr. bussiju KROJAČNICA K. KERTEL - IDRIA Priporoča svojo izbero blaga za obleke in izvršuje vsa krojaška dela točno po naročilu - po zmernih cenah. Zaloga izgo-tovljenih oblek, površnikov, zimskih stikenj, hlač iz volnenega blaga, delavskih itd.-- Miimm GOSP. DRUŠTVO _ IDRIA -= r. z. z o. z. - Ustanovljena 1. 1898. Poštni ček. račun 11/4749. V svojih trgovskih, mesniških in gostilniških obratih nudi cenj. odjemalcem vedno dobro blago po najnižjih cenah. Odlikowano pogrebno podjetje NUOVA IMPRESA TRIESTE - VIA DELLA ZONTA 3 - TELEFONS 80-06 ■ nlE.a S Nočna inšpekcija: Via I. Cavalli 2 - Tele?. 82-44. Prireja vsahoursfne pogrebe in transporte na deželo Prodaja na drobno in debelo vseh mrtvaških predmetov in steč. I.''' y |Y£2"C AVALIERI _AUBISIWA Oeliha izfaera psahoprstnih mrlPBšhiti prEtimEtcp po zmernih cenah. M. LÖWE - POSTUNEIA Prodajalna mrtvaških predmetov - Prirejanje mrtvaških oarov. CENE ZMERNE 1 POSTREŽBA TOČNA! ZOBOZDK&vkm RobcrcBCRKA GOffSIZIM SPKSJEMA ZSSÜ^^^S! od 9. do 12. CGRSO VEHDI 36. in 14. do 18. TOLM1ÜO url Dr. Alfonza Serjanu oä TV31DKA SPREJEMA vsako ¡serielle 9. do 16. priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbe-ro črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih Regenhart & Raymann za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnava-dnejših do najfinejših vrst in vse potrebno za njihovo popolno opremo. Blago solidno!! Cene zmerne!! siiM in poučno BERILO SO G O B I Z I A Piazza Mq Toiwseo 29! (PiAZZUTTA) Dobiš jih v knjigarnah ali pa piši po dopisnici - ------------------: ponje. : RD66ER0 VENDTI S- SOVE ZNIŽANE CENE!!! fiOBlMA, gožtso mm 19 - TELEFOS ŠT. 95 fflS Z^QJMMLIL! IVAM HEHTEL - HI PRIPOROČA svojo prvovrstno KROJ&Č&ilC© z zalogo manufakturnega blaga, vseh moških potrebščin in obilno zalogo izgotovljenih oblek. BLAGO TRPEŽNO DELO NAJBOLJŠE CENE NIZKE! ALOJZIJ BONNES AVTORIZIRANI ELEKTROTEHNIK G0RSZ1A - GORSO VERDI ŠTEV. 1 Instalacija vodovodov in plinskih naprav itd. — Bogata zaloga raznovrstnega električnega gradiva. JAKOB SDLIGOJ DMB, ZLATAR IH OPTIK fiORIZIA. VIA CARBBCCI 18 UUDSHil POSOJILNIC Edini delničar švicarske tovarne za ure „ALPINA" in vseh drugih znamk z jamstvom do 5 let. Popravila točna in natančna. Kupujem staro zlato in srebro in plačujem po najvišjih cenah. — — Prodajam po KONKURENČNIH CENAH!!! S. PIETRO - eORIZIA: registrovana zadruga z neomejeno zavezo Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima za cerkvijo v lastni hiši, zidani pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna hiša, JAMČIJO pri Ljudski posojilnici, kot zadrugi z neomejenim jamstvom, ZA VLOGE VSI ČLANI S SVOJIM PREMOŽENJEM, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. HRANILNE VLOGE PRESEGAJO L 1,500.000 - Ustanovljena 1. 1896. Čekovni račun: št. 11/5282, KNJIGE šolske, nabožne, zabaune in poučne; kipi, nabožni predmeti; FTlOhiroeniKl useh urst. PAPIR pisarniški, pisemski, za maslo, ouojni itd. SLIKE nauadne in umetniške, majhne in uelike stenske. SVEČE liturgične, uoščene l.a stearinke. nočne i. t. d. Slikanice za ITliklaužeua in božična darila, 3aselce, božični okraski. NASLOV: Libreria Cattolica GORIZIA PIAZZA VITTORIA 11 Pisarniške in šolske potrebščine. ITlodni časopisi. Delika izbera razglednic. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA (Sodalizio di S. Ermacora) Cena za 1 Cena za 1 izv. Gorizia - Via Orzoni N. 38 s poštnino izvod tuzem- ino- Poštni ček. rač. Trieste 11-105-Ljubljana 20446 stvo zem. Ur Lir Koledar za 1. 1925............ 4— 5.10 7— » » » 1926............. 3— 4.10 6— » » » 1927............. 4,— 5.— 5.80 » » 1928,, 1929., 1930........ 4— 4.80 5.40 Družinski koledar za 1. 1933......... P-— 3.40 3.80 Za Kristusa! Življenje p. Pro»ja...... 2.80 3.40 3.80 KrasnoviHrastnik: Pri podnožju Božjega prestola, roman ............. . . . 3.50 4.20 5— Finžgar: Strici, novela.......... 2,— 2.30 2.60 Bednarik Rado: Križem sveta....... 2— 2.30 2.60 Dr. Valjavec: Don Bosco, življenjepis .... 2— 2.30 2.60 DanilevskisBenkovič: Na Indijo, zgodov. roman 5.—i 5.50 5.80 BertrandsRejec: Sanguis martyrum, roman iz mu» čeništva prvih kristjanov . ....... 4.—• 4.60 5— RaisiBradač: Preužitkarji, povest...... 3,— 3.30 3.60 Jaklič Fr.: Nevesta s Korinja, dolenjska povest 2,— 2.30 2.60 Kralj dr. J.: Socijalna čitanka, zbornik poljudnih spisov o socijalnem vprašanju ...... Križar Ivan: Luč v temi, (knjiga, opisuje pot pe= 3— 3.40 3.70 terih velikih duhov k Bogu)....... 2,— 2.30 2.60 P. P.: Kolački, otroška čitanka s podobami , . 1.50 1.80 2__ Terčelj Filip: Za domačim ognjiščem, druž. vzgojna čitanka............ 2,— 2.30 2.50 Rustja inž. Jos.: Gospodarska čitanka, zbirka go* spodarskih naukov........... 8— 8.60 9.— Rustja inž. Jos.: Travništvo ....... 2,— 2.40 3.— Rustja inž. Jos.: Sadjarstvo . . . 3,— 3.40 3.70 Inž. Josip Rustja: Kmetijski nauki ... 2.40 2.90 3.40 Sienkiewicz: Quo vadiš II. del....... 6.— 7— 8,— Vodopivec: Božji spevi, 92 pesmi za cerkveno leto, vezano............. 12.—. 14— 16— Vodopivec: Gospodov dan, mašne in blagosl. pe* smi, vez. .............. 14.— 16— 18,— Vodopivec: Svete pesmi......... 15.— 16— 18,— Ivan Trinko: Naši paglavci, povestice iz bene* 2— 2.40 2.80 škega pogorja............. Slavko Savinšek: Delavci, povest .... 2.— 2.50 3,— Narte Velikonja: Sirote, povest...... 1.50 1.70 1.90 F. Terčelj: Mati uči otroka moliti, verski nauki 1.50 1.80 2.10 Dr. Jos. Bitežnik: Nove postave, razlaga italijan« 3.50 4.20 4.90 skega civilnega zakonika........ Dr. Ant. Kacin: Klasje, mladinska čitanka . . . 6.— 6.70 7.40 Marta Uršičeva: Družinska kuhinja, 500 receptov 5.— 5.40 5.80 Molimo! (molitve in svete pesmice)..... 5__ 5.40 , Tavčar Ivan: Visoška kronika (povest) .... Brumat dr. Mirko: Čudodelnik, življenje sv. An* 3,— 3.70 _ tona Padovanskega ....... 1.50 2— 2.50 Knjige se pošiljajo samo, če se plača v naprej. — Za nepriporočene pošis Ijke ne sprejema družba nikake odgovornosti. — Naročniki iz tuzemstva lahko pošljejo znesek v nepokvarjenih poštnih znamkah.