Knjiga Slovenska V XX. veku Viteslav i Josip Radonievič. Andrej Žvegel se je rodil v Gorjah dne 16. nov. 1828, učil se v Ljubljani in Pragi, u. doktor zdravilstva na Dunaju 17. febr. 1874. Brat mu Josip pa je bil rojen 29. febr. 1836, učil se v Ljubljani in na Dunaju, ter je zdaj deželni in državni kranjski poslanec, prevzvišeni grajščak v Grimšičah, baron J o sef Schwegel. Oba brata sta bila vrla slovenska pisatelja. Prvi se je na slovstvenem polju prikazal leta 1850 v .Novicah", kjer je Viteslav Ž. (Žvegel) povedal .Miselomusealnom družtvu", češ, kakor se odmeva glas o združenju Slovencev, naj bi se tudi v beli Ljubljani zedinila razna družtva k občneniu, duševneinu življenju. .Kmetijsko družtvo za se, slovensko družtvo samotno, dogodivšino družtvo ravno tako, prirodospitno družtvo u tiheni in samotno — vse le za se, in nazadnje le malo koristi (str. 198)." — L. 1851 v dopisu iz Prage govorf Viteslav Radonievič o češkem slovstvu preteklega leta ter pravi naposled: -Tudi česka matica je sklenila konversačni slovar izdati. Obseči ima vse vede, umetnosti itd Izšel bo v 8 zvezkih po 50 pol. Na prosbo gospoda sourednika, da bi nekatere slovenskih pisateljev imenoval, kateri imajo obširne znanosti o narodnih, prirodnih, uinetalnih, starožitnili, deržavljanskih, historičuih pomerih svoje domovine, sim po svoji omejeni vednosti nekoliko tacih imenoval. Vsaki, kdor hoče, se zamore oglasiti itd. (str. 33)". — Str. 48-9 skazuje pod naslovom: _ D a j e v n a š i h š o 1 a h r e č n i g a p o d u k a treba", zakaj stariši po kinetih ne dajo svojih otrok v šole . . .Mladina se ne uči v šolah tako, kakor bi se imela, da bi pravo veselje imela do šole, in da bi to, česar se je učila, tudi šolo zapustivši, v dobrem spominu iu za rabo v vsakdanjim življeuju ohranila. Vsiga tega je sedanji poduk kriv, ki le pamet nježne mladine obtežuje, njih občutke pa praznovati pusti, ali z drugirai besedami: formalnost se obdeluje, rečnost pa v nemar puša . . . Čas je tedaj, da se v ljudskih šolah formalnosti slovo da, in vpelje rečni poduk (Anschauungsunterricht)." — Str. 111 pripoveduje Viteslav Radonievič ,,Od podzemeljskih jam na Gorenskim", kako naj se v narodskem listu popisujejo, da bode narodu na mnogotero korist. . . ,,Ali tudi za krasočutje dajo svetle jame uzore. Stavitelstvo, ktero ima svoje uzore na drevesih, postavim, lipe slovenske, jele nemške, palme gerške itd., dobi tukaj uzor kamenitni, hrustaloviti na slopih, slopodah (Saulenreihe) \n njih podstatah (Piedestal) in glavenih (Capital), kladih (Gebalke), tramenih (Friess) krasnih itd." — Domača umetnija. _Naj potrebniši opravilo naše umetnije je, da se dela učenih domačih ljudi razsvetljujejo in pravično razsodujejo. Napačno je, ako se vse domače samomogočno zaničuje ali nevedoma za čudež proglasuje. Ob kratkim čem danes opomniti gosp. Puharjevib svetlotiskov, ki so šli tudi v veličansko razstavo v London. čim se naznačuje njegov pokrok u Daguerskim svetlotisku? Glavna prednost je, da Puharjeve podobe stoje v prirodni legi, kar se pri dosedanjih drugih ni doseglo. Kje je tega uzrok? Uzrok je jedini, da je podobflo prozračno, da se radi tega podoba nasprotne lcge s promenjenjem stekla na drugo stran v prirodno lego promeni (str. 115)". Vites 1 a v R a d o n i e v i 6. Drugi — Josip Žvegel — jel je vrlo pisati slovenski na višji gimnaziji, na pr. v petem razredu 1. 1851 v Alojznici v doniačeni jeziku, v katerem je tekmoval s Jos. S tritarjem. Pisal je v vezani in nevezani besedi J. Ž -1 ali J. Žvegelj na pr.: Igor Svatoslavič ali vojna Igorova; Elegija (Nesloge ljute strasti — na kvar in pogubo rodu in vlasti); Kam (kjersloga)? K slovesu (Večernica utonila tje za sinje gorice v upu boljše porodnice). Ponočne misli (Svitaj omlajena devica). Gazelica (Serce moje čiste ljubezni vedno bije za te, rnati Slava). Pomladanski večer (Slave sini — Doraovini — Vite vence na glavo! — Njo ljubiti, — Nji služiti — Vaše le naj geslo bo)! Gazelica (Doma, bratov, matere pozabiti — zapoved silovita). Sonet (Vremena sila nepoštene sreče pogubi mi mladosti cvetke zale). Cvetlica — lepota (Gnj. Ivanu). Pripovedka od serčne devojke (Elma i Rozvin). Vijolka, slavček in pesnik. Z Bogom (Daničica, kdaj da kraj me spet objame, kjer ljubezen mi živi? Iz temnote smertne jame neba klic ine prebudi) itd. V V _Slovenski Bčeli" leta 1851, dne 1. junija je ponatisnjena pesmica nPomladanski večer" iz ,,Daničice", tednika slovenske mladine v Alojzijevišču, in str. 166 pa iz -Slavije", katero so spisovali latinski dijaki gimnazije Ljubljanske, .Sonet" (Ljubiti znal sim dneva porodnico), spisal J. Radonievič. V drugem zvezku 15. avgusta, str. 53 .Gazelica (Doklev staro še na nebu solnce sije), iz ,,Daničice:'; iz -Slavije" pa str. 135 pesmica ,,Bučelni pik". — Leta 1852, str. 6: _HvaIežno serce" (Menzikov i Peter Veliki). Ž. — Vožnja po ledu od sv. Petrograda do Korune (str. 3">)". — nPoletna noč v sv. Petrogradu (str. 59)". — Boj z risom" (str. 117)". — ,,Lov tunov (str. 228)". Ž ,,Zo r a j ug o s 1 a v e n s k a", na svetlo dal R. Razlag leta 1853 u Zagrebu, ima pesmice, od kojih so neke prave cvetlice pesniškega polja (cf. Macun Zg. Štaj. str. 168): nNa grobu Prešerna" (Dva soneta str. 65—66). „0 slovesu" <str. 64-65). 1. ,,Na bojišču". 2. nTožbe ljubc". 3. ,,Dve rožici". Jos. Radonievič. — Drugeinu sonetu sklep se glasi: 9Krepko boril se verni sin je Slavo; Častite ga, na grob mu včnc denite, Ki mojstru pžvcev krasil nije glave. Tu k grobu njega bratje pristopite, I hribje čujejo naj i dobrave, Na grobu tom vzajemnost prisezite!1' ,,Slovensko Berilo" za III. gimn. razred leta 1854: ,,Zimsko spanje prirode". Iz češkega časopisa nŽiva". Poslovenil Žvegel (str. 129-135). Primeri tudi .Šolski Prijatel" Ieta 1855. IV. .Novice" leta 1853 str. 112kažejo po- menljivo pesein ,,ŽivIjenje" (Dete milo sladko spava, - Kaj mladenča nek' teži? — Mož nevtrudno zinir se vkvarja, — Zvezda zadnja na večeru obledi —). Str. 404 ,,Gorska cvet- lica", Jos. Žvegel. — Leta 1855 .Rožica", Josip R a d o n i e v i č. ,,Glasnik Slovenski" leta 1858, zv. II. št. 6, ima mično pesmico .Mati in sin", zložil J. Radonievič, in str. 128—132 spisek nV Bledu", kjer opisuje svojo domačijo, raj dežele kranjske, in mej drugimi rečmi pravi: -Pod skalo grada leži vas Grad, dalje gori Rečica, bolj na desni Podhoni in Zasip, in proti goram v bregu Polšica, Višelnica, spod- nje in zgornje Gorje. Tu prebiva preprosti, krepki narod slovenski, jedro gorenjskega plemena, možje čverste in terde postave, ženske lepe in zale. V sercu tega ljudstva še živi prava, neoskrunjena ljubezen do njih vere in domovine; ni jib še okužila olikanost premedenih nižav in mest, do njih še ne se- žejo modrost in zvijače današnje omikanosti, ki jo toliko hvalijo, in ki v prosti zemlji le prerada dobre, zdrave kali poinori in hlupost in hinavšino v nilade serca vsadi. Da bi naš narod si ovaroval in ohranil svoj zdravi um in svojo pauiet, da bi ga napačna izur- jenost našega modrega veka saj prekmalo ne premotila in ne pogubila! - To sem večkrat mislil in goreče želel, kedar sem gori na visoki gori grada stal in sem ogledoval lepe, srečne kraje svoje doniovine (str. 130)" itd. — Leta 1859 .Arabci na Španskem" (str. 176 — 178), spisal J. Radonievifi, V .Novicah" leta 1860 je v razdelkih popisal J. Radonievič vožnjo BIz Tersta v Aleksandrijo (str. 181—204)". ,,S tem po- topisom je častiti naš rojak, ki ga je imeniten poklic peljal v daljno Afriko, začel popis egiptovske dežele, iz katere je obljubil našim bravcom povedati mnogo zaniraivega o zemlji in Ijudstvu taraošnjem", pravi vredništvo. Dne 11. decembra leta 1859 odpelje malo družbo iz Tersta ter pripelje 17. decembra v Aleksandrijo parobrod .Amerika". -Kapitan Marko Florio, verl Kotorčan, čistega slovanskega plemena, dobro znan v jadranskem in srednjem morji, vidi krog sebe družbo, ki je vsa po neniški med seboj kramljala, ter se teniu grozno čudi; on govori svoj materni jezik, laški, fraucoski, angleški, rusovski in turški, za nemškega pa mu ni mar, — kapitanu velikega parobroda ravno tistr družbe, ktera, kakor se tolikrat sliši, bi imela nesti gerniansko civilizacijo proti jutru. Ne bodi mu škoda, piše ondi (str. 181) J. Žvegel, verlemu Markotu! Bolj ljubeznjivega in prijaznega kapitana ni dalječ in blizo; to poterdujejo vsi, Angleži in Nemci, Talijani in drugi, kateri se ž njiin vozijo. — Kdor se pervikrat in za delj časa v ptuje dežele na pot poda, tega zanimuje na poti vse; pozdravlja pri odhodu svoje domače hribe in gore, domače mesta in vasi. Ljubezen do dotnovine, p r e m 1 a č n a v č a s i h , dokler človeka še doniače obnebje pokriva, se oživi in uname, ko ga obdajajo ptuji kraji in ptuje dežele, ko njegovo uho več ne čuje sladke besede doinače itd." Iz Afrike je dopisoval J. Švegel, c. kr. konzular - eleve pri ces. generalkonzulatu v Aleksandriji, leta 1860 vredniku _Zgodnje Danice", s katerini se je bil soznanil leta 1858 na Bohinjski Beli, kadar je bil ondi s svojimi zaniurčki L. Jeran. Tega omenja v prvem pismu iz Kaire 14. inarca, govori o žalostni osodi zainurskih otrok, pa o velikih zaslugah za vero in nebesa vnetib misijonarjev, o provikarju Kirchnerju in inisijonskih štacijonih, češ, hudo je z vsemi takimi pripravanii, ker niso prevoljne domače egiptovske vradnije, pa tudi od evropejske stranke se marsiktera reč sproži, ki ni ravno v prid in korist našemu lnisijonu (str. 61). V drugera listu iz Aleksandrije, 15. maja, pripoveduje o srečuih in nesrečnih zgodbah misijonskih, huduje se nad silovitimi evropejskimi kupci med zamurci, ter o Aleksandriji posebej piše: ,,Tukaj je že vse bolj evropejsko, po francoski in laški šegi. V  Aleksandriji je tudi več cerkva, med kterimi je katoliška v resnici, kakor gotovo sami veste, še precej lepa. Tukaj se pač sliši vsaki dan zvonjenje; tukaj se nedelje in prazniki že spozuajo; pa večji del Evropejcev moli tukaj svojiga lastniga boga,. angleške ginee, avstrijanske tolarje, sploh zlato in srebro, in se za vse drugo nič kaj ne meni. Predvčerajšnjim so tukajšnji Lahi praznovali svoj konštitucijni praznik v naši cerkvi, in recite nii, ali se s teni časti Božji bram, 6e v njem kriče: -Evviva Vittorio Emmanuele! Viva 1' Unione! Viva 1' Italia!" — Ne boste me grajali, če sini pri takim hrumu rajši cerkev zapustil. — Med častito duhovščino naše preljube kranjske domovine štejem marsikteriga prijatla in tovarša, dobrotnika in pomočnika itd." (str. 101). — V tretjem listu od dne 8. julija naznanja nekoliko o misijonarjih pa o kupcih s slonovo kostjo, ki so največ Francozje, Angleži in Lahi. _Ti kupci so s svojo divjo in tolovajsko vojsko zoper zamurce vse ondotne plemena strašno razkačili, in težko bo zopet popraviti vso škodo, ki te nesramne kardela temu napredku evropejske in kristjanske olike napravljajo (str.  139)." ¦¦- In v eetrtem z dne 4. septembra piše, da se novice od Bele reke slabo, slabo glase za naš katoliški misijon. Evropejski kupci ropajo, more, tolovajijo. . . . Vse si prizadevajo tukajšnja vlada in konsulati tistih vlad, katerih podložni se s to nečloveško kupčijo pečajo, da bi se enkrat vendar že konec napravil temu silovitemu tolovajstvu itd. (str. 173). Pričujoči opis se je priobčil tudi v nSlo- vencu" št. 139. 140 1. 1890, ker se v novejši dobi gosp. baron, vrli nekdanji slovenski pisatelj Josip Radonievič, nagiba zopet k resneinu delovanju na koiust domovini in narodu slovenskemu. Od poslednjih njegovih dopisov v nDanici" pa do opisa njegovega v .Slovencu" leta 18w0, št. 58, pod naslovoin: ,,Baron Žvegelj", oj, koliki prepad! Preživo smo čutili takrat Slovenci resnico starega pregovora: nIIonores mutant mores!" Res je, da v okrogu tesnem se razum oži, z namenoin večim tudi človek raste (Schiller — Cegnar); pa je tudi res, da le duh nizki se pogrezne v lastne male skrbi, koristi i dobirke ("VVallenstein), in da vsa svetloba nič ne hasne, ee nam vere luč pogasne (Slomšek). Upajmo torej, da Dragotina Dežmana verni učenec vsaj ne bode posnemal učitelja svojega v tisti nesrečni trdovratnosti do konca, marveč da se bode njegovega doinoljubnega slovenskega delovanja še kdaj radovala v mladosti po njein iskreno opevana mati S1 a v a, ali vsaj niila njena hčerka — Slovenija! Ivan Tušek r. 13. avg. 1835 v Selcili na Gorenjskem. gininazijo dovršil 1. 1855 v Ljubljani po godni preskušnji, v kateri so mu bili vrstniki součenci na pr. grof Karl Chorinsky, profesorji Fr. Erjavec, Jos. Stritar, Val. Kermavner, Ant. Skubic; dr. Jan. Mader, dr. Val. Zarnik, Val. Mandelc, Simon Jenko itd. Na Dunaju je opravil preskušnjo iz fizike in prirodopisja za višje realke 1. 1859, bil poniočni učitelj na realki v Schotteufeldu do 1861, kadar je postal profesor na višji realki v Zagrebu. Od tod je prišel 1. 1871 na gimnazijo v Ljubljano za profesorja matetnatike in naravoslovja, kjer je obolel 1. 1876 ter u. 10. febr. 1877. Slovenski je pisati jel v Novicah 1 1855 na pr.: .Potopis vodene kapljice" str. 99— 115. Ivan T . . . . — L. 1856 str. 113-170: ,,Rastlina". SpisalJanez TušeknaDunaji. Tiskana tudi posebej. Prnti koncu piše : .Premišljevali smo posamne dele rastlinsko in pa postave, po kterih se rastlina razvija, raste in svoj cilj in konec dosega. Vidili smo mašino, nje posamne dele, opravila pa tudi vspehe natornih moči, ki v nji vladajo. Kdo je pa vse tako naredil? Kdo je podelil moč, da med tolikimi nevarnostini obderži svojo samostalnost, da dve iz enacih celic sostavljene rastlini tako različne stvari napravljate, da ta nam je prijetna sladčica, una strašau strup, da dvoje enacih sosednib celic ena olje, druga dišavo delaV Tu oniedli naše pero in naše misli ohrome, — pokazati le zamoremo na N j ega, ki nad svetovi prebiva v veličanstvu . . . Njegova mogočna roka zapo- j veduje močem, da svetove po neizinernein prostoru valijo in v živalib in rastlinah se v skrivnostno življenje snujejo V neskončno velikem in v neskončno niajhnein se vidi Njegova mogočnost in dobrotljivost. Vse stvarjenje je enako vredno našega občudovanja. in lahko bi prašali: Kaj je tii veliko, kaj majhino?" itd. — Čuden klobuk (str. 78). Trap. Pripovedka (str. 131). - L. 1857: Tiči. Po Scheitlinu (str. 14). Od gospodarstva v natori kaj. I. Človek gospodar natore. II. Od rastlinstva in merčesov (41 ¦— 54). Morski pes. Po Grubetu. Domače pripovedke 1—4 str. 139. 140. Poljodelstvo in keniija 189—214. Od stanovanj z geslom: Zdravo telo je najboljše blago str. 229 - 237. Zakaj molipesjezikizust, kadar inu je vroče str. 277. Perstojedci. Po Alex. v. Humboldtu str. 290. — L. 1861: Gad in njegov strup str. 26—52. -- L. 18t'6: Čuti nas mamijo. Po Rossmasslerji sestavil J. Tušek str. 359-379. — L. 1871: Mutematična terminologija. Sestavil prof. Ivan Tušek str. 381-405. Opazk a. Pri sosttivljanji so mi bili v pomoč s svojimi dobrimi sveti sledeči gospodje: prof. dr. J. Blei\veis, prof. Pleteršnik, ravnatelj Prapiotnik, srednjih učilišč nadzornik Solar, učitelj Tonišič, prof. Vester in prof. Vurner, kterim izrekam prisrčno zahvalnost. Tako tudi v Slovenski Glasnik Janežičev 1. 1858 na pr.: Pajki I. str. 17—25. Vinska terta II. str. 10—33. Pripovedke iz Martiniverha: Od treh bratov in od treh hčer. Od bele kače. Ož. Žiljštan. Od tistega, ki se je pri kači ženil itd. — L. 1859: Od divjega raoža. Od frajmanove jaine. 0 glodeži. Od povodnega moža. Sin jež. Od Rojeuic. — L. 1860: Potovanje krog Triglava str. 7 —96. Povodni kos. Poleg Fr. žl. Tsbudija. 0 zvaku v živem človeku. Govor prof. C. Ludwiga na Dunaji; poslovenil J. Tušek str. 110—178. — L. 1861: 0 vodnem paru str. 31-47. — L. 1862: Naša obleka. I. Iz živalstva vzete robe za našo obleko. II. Iz rastlinstva. III. Iz rudninstva str. 127 — 199. Naj bolj potrebne stvari iz botaniške terminologije. A. Popis posamnih glavnih delov cvetečih rastlin. B. Popis nekterih rastlinskih vrst. — .Mislim, da je najbolji in najkrajši pot, da dobimo veljavno in stalno terminologijo botaniško, ako se ta stvarpretresa po časopisih; zato pa prosiin vsacega, kdor bo to od mene sostavljeno tenninologijo bral, naj pošlje svoje opazke in popravkenG 1 a s n i k u" ali pa neposredno meni. I v a n Tušek, učitelj na viši realki v Zagrebu (str. 160-171)". - L. 1863: 0 čarovnih zeliščih (str. 51 — 171). Najglavniši pripomočki so mi bili: Ungers Streifziige auf dein Gebiete der Kulturgescbichte III. in Terstenjakovi spisi, raztreseni po Glasniku. Tudi posebej tiskana knjižica. »Vsa earovnija z vsemi svojimi škodljivimi in neškodljivimi odrastki visi na veri, da so res v naravi neznane moči, in na prepričanji, da ž njih pomočjo je človeku mogoče na nenavadni način gospodariti naravo. Kar jc naloga vednosti in preiskovanje približno doseči zamore, to se kaže v veri na čudeže kot prezgoden in tedaj nerodoviten cvet. Lepa človeku prirojena želja, da bi spoznal vzrok vsake naravne prikazni, sprenienila se je v bud strup, ki mu razjeda celo bitje in ki ga je popačil tako, da je pozabil na svoj visoki nainen. odpadel od Boga, in jel čarati in duhove zaklinjati (str. 171)". — L 1865: 0 novcih str. 86 — 128. S1 o v e n s k e V e č e r n i c e I. str. 62 - 67: Drobne tičice naše dobrotnice. — S1 o v. K o ledarček II: Ponočno ohlajenje (str. 47 53). — Cvetnik Janežičev kaže nektere spiske, in Slov. Berilo VIII. 1. 1865: Kaj si pripovedujejo od oža itd. V Zagrebu je bil voljen že I. 1863 v muzejski odbor za prirodoslovje; pornagal Ljubiču in Šuleku pri njunih delih, vzlasti pri znanstveni terminologiji zasrednje šole (gl. Cigale predgovor str. III. IV.). pri kateri so sodelovali i Slovenci p Brada- ška, Trdina, Tušek, Erjavec, Jelovšek itd. Spisal je: Računica za male realke II. dio — ,,Nššto o merstvu v i šep lošacah". Spisao Ivan Tušek. V. Godišnje Izvešče kralj. velike realke u Zagrebu koucein školske godine 1870. Tisk. Lj. Gaj. 8. 25 str. — Razredniku IV. razreda so poklonili dijaci Iv. Tušeku k imendanu 24. lipnja 1870 čestitko na pr.: »Vedri Tebi danci bili — Od Boga Ti sred-i cvala, — A <>d nas Ti vruda hvala — Učitclju nam premili! itd.« Rastlinstvo. Prirodopis za niže gimnazije in realke. Spisal A. Pokorny. Poslovenil Ivan Tušek. Celovec 1864. 8. 123. Na svetlo dal A. Janežič v IV. šestki ,,Cvetja iz domačih in tujih logov". Štirje letni časi. Po E. A. Rossmasslerji predelal Ivan Tušek, kr. više realke profesor v Zagrebu. Izdala in založila Matica Slovenska v Ljubljani. 1867. 8. VI. 254. S 40 v tekst vtiskanimi podobžčinaini. Slovenski imenik popisanih rastlin in živali (str. 222 - 227) Latinski (str. 228 — 232). Nemški 233 236) Dodatek. Latinsko-slovenski popis rastlinskih rodov (237 — 254). — ,,Štirje letni časi so namenjeni vsim tistim Slovencein, ki so se z rastlinstvom znanstveno v šolah peeali, in tistiin, ki niso imeli priložnosti takega poduka udeleževati se. Za une bode vspešno ponavljanje, za te pa pripomouek seznaniti se z mičnim delom prirodoslovja, z naukom o rastlinstvu in nekoliko tudi z naukom o živalstvu, ktero se je v prejšnjib časih po avstrijskib šolah preveč zaneinaijalo . . Posebno sem pa to cvetlico iz nemškega presadil na slovenski vrt z obzirora na naše selske učitelje in na učence srednjih šol. Selskim učiteljem naj bo tovaršica na sprehodib po polji, travnikih in gozdih, njim v poduk in tudi posredno na korist radovednej mladini. Učencem siednjih šol nnj pa služi v prijeten pripomoček pri uku prirodopisa, ki se ga morajo učiti na podlogi ne popolnoraa jim znanega nemškega jezika. Zato sem pa tudi dodal kazalo v treh jezikih, v slovenskera, latinskem in uemškera, da vsak lahko najde v vsakein teh jezikov popisano stvar in tudi ime njeno v ostalih dveh jezikih. — Glede dodatka opomnirn to-le: Že od tistib časov, ko sein kakor ginmazist bodil poslušat Fleischinanov nauk o botaniki, zapisoval seni slovenska iinena rastlin. Kar seni kje nažel v narodu, v kakein slovarji, knjigi ali časopisu, to sem zapisal tako, da do letos le malo rastlinara nisein vedel slovenskega imena. Letos rai je pa g. dr. Bleiweis v porabo poslal rokopis latinsko-nemško- slovenskega imenika rastlin, ki ga je spisal uinrli fajinošter Medved . . Marsikaj dobrega seni našel v njem in s tem dopolnil svoj imenik. Pa pri vseh teh delih sem se prepričal, da je do zdaj precej velik nered v slovenskem nazivji rastlin . . . Zato sem pa sklenil, stvar nekoliko prerešetati in dodati štirim letnim časom latinsko-slovenski popis rastlinskih rodov (genus). Nikakor ne mislim, da je ta popis kaj posebnega, Bog ve kako popolnega, ainpak le toliko, da imanio enkrat podlogo, na kterej je mogoče potlej vsacemu dalje delati, popravljati, dodajati, piliti tako, da dobimo s časom popolni imenik dobrih in stalnih slovenskih imen rastlinskih itd. (Predgovor str. IV. V.)".