ORGANIZIRANJE PROMETA S KMETIJSKIMI  PRIDELKI
Nociavno jo biko končano zeio obsežno in zaplefeno delo v zvezi s proučevanjt-m organizaciije tržišča s kmetijskimi pri-delki in dodoča.njeiii načel, po katerih bi se ta organizacija najuspešueje izboljšala. Mnoga izmed teh nače'1 so bila po-udarjcn-a žc prej, iežilo pa se je za tern, da hi ta Tipirašanja ne r<"šovali posainezno, icinveč da l)i slvar proučiJii vsestrans,ko. v celoti, da bi tako prišl.i d<> zaokroženega sislema, ki boprav taiko v največj'i nieri v skladu z vsem gospodarskini sisiemom in nielianizmom.
Nacela, ki so biila sedaj formulirana, šo niso dobiila obli.ke predpisov in zato jih še ne moremo jemati kot dokončne od-ločitve. Vsi važnejši činHelji v upravi in družbeno gospodar-skih organizacijah:' državni sekretariat /.a blagovni promet, sekretariat za kmptijstvo in {fozdarstvo, Glavna zadružnazve-za, Zveza k.itiolijsko gozdarskili zbornic in Zveza trgrovinskih zbornic pa s<> že povedali. da z njiimi popolnoma soa:lašajo (razen nekaj nianj važnih posameznosti). Tu so prav tako vkljiu-ena splošno sprejetn stališča o trgovini s kmeiijskimi pridelki, ki so bila v zadnjein času pogosto obravnavana t javnosti.
Dolga in draga pot blaga
Ena izmed slabosti. ki *o prišle najbolj d<> feraaa. jc bila preveliko štcvilo posrcdovakov med pridelovalci in potrt>šmki. Blaigo prehodi večinoma na«lodi»jo pot: od kmetovalca preko zadrugc. poslovnp zcezp, crififH nli tivch velotrffovinskih pod-j<?tij (a včasili tudi šp asoiKij^) pa preko nadrobno prodajroe organizacije do potrošnika
Kakor so pokazale anketc, p-rodajo kmetijskc zadrugepri-delkc  takole:
v Srbiji     v Makedoniji
veletrgovini  in poslovnim zvezam        6"%                "7%
trgovini na drobno                               5 %                 2%
v svojih prodajalnali                             •(• %                 3%
drugim                                              24%               18%
Tisti del prometa, ki ga opravlja več po*rc<lovalcev, j* očitno ninogo večji kakor tisti, pri katerem se blago proda ueposredno nadrobno prodajncrnu omrežju ali neposredno po-trošniku v lastnih proflajalmah.
Tako zaipletena pot blaga od prklolovalca prelco raznih po-sredovalcev do p<jtr<>šni'ka se j« iizkazala kot zelo draga. to-liko dražja, ker so bile pri vsakein izmed teh posre<lova'lce* razlike med na.bavno in prodajno ceno precej velike zaradi nczadostne telvnične opremljenosti, umetnega povečanja pov-prašcvanja. majhnega števila sposobnih lju<lii v trgoviai in drugih razlogov. ki jih bomo še omeuiili.
Naj navedemo. kako so se po podatkih izvedenih anket gibale razliike raed nabarno in prodajno ceno v letu 195T (t odstotkih):
v                na                v
Srbiji    Hrvatskem    Sloveniji       v BiH
pri   zadrugah                   11.6           10—15           19                 25
pri poslor. zvezah           10,2           10—35           14—20           13,3
pri veletrgovmi                12,5           10—>6           16.3               12.9
v nadrobni prodaji          16,3           10—30          20,5               16,2
S takiini razHkami v ceni sc je blago, ki je šlo na primer v Srbiji preko zadruge, pos.|ovne zveze, veletrgovine in trgo-vine na drobno do potrošnika. na tej poti podražiilo za pri-bližno M) din na vsakih 100 din. Da pa bi imeli še popolnejšo predstavo. pa inoranio vedeti. da je šlo blago pogosto preko dveh in tudi več veletrgovinskih podjetij in da s<> »e v prometn včasih pojavljale s svojo provizijo tudi agenčije, tako da je včasili proizvajalec dobil za hlago 100 din, potrošnik pa je zanj plačal 200 iti vee dimarjev.
Oclkrip smo prenesli na zadruge več-inoma v prvi polovici 1. 1936, tedaj pa smo tudi odpravili največ odkupnih postaj. Kaže, da je ta prenos odkupa na zadruge šel tedaj nekaj hitreje, kakor je bilo glede na organizacijske. kadrovtkc im druge možnosti zadrug potrebno. Tako ¦se je dogajalo. da zadruge pogosto niso samc neposredno odku-povale ne^katerih proizvodov (živine, nekatenli vrst sadja in /elenjave). teraveč so pravico do od.kupa za neko nadomcsti.lo prepnščale drugi gosiKnlarski organizaciji. Satne so prevzemale najpogosteje tiste pridelke. za katere sta bili zagrotovljeni prodaja in ri-soka marža.
V itaikih primerih zadruge očiitno niso iežHe predvsem za opravljanjem z<4o važnega pos;la v prometu, teroveč za ustvar-janjem zadružue akamuitac-uje.' Taike težiuje dejamsko oditeg<iije-jo po^ornost i« »ile zadru.ge od nji/hove najva./uejše na.loge — .pospeševaiiija km<Mijstva iin namessto, da bi aikiininlaoijio dosc-gale s posipeševaji j<Mn proizvodnje, Zdtlruge to edino upravičeuio pot zapostavljajo i-n si priaade-vajo, da <bi povečale svoj zaslu-žetk v promet-u. Nainesto da bi prispevale k staibvUzacijl tržižča, ¦jo otežkočajo.
Taike težnje knamo tupetaui tudi sedaj, zodinji ukrepi, vse-kakor pa fcudi bližnji wkrepi v orga<niiizaciji tržišča, pa jih bodo znatno ooejnogočili. ,
Poslovne zveze, imajo sedaj v prometu večimoraa enake fukcije kaikor vcletrgoviua in se zato pogosto kažejo sa.mo kot še en odvečen posredmk, ki se TČasili tudi neposredno vsiji (nekatere zveze so postavljaJe zadm.ga<m pogoje. da jiin. bodo poniagale pri kreditu aJi pri dobavi kaikšnih maiteri-!of le. če bodo svoj promet opravljale preko zvez). Iz tega so izviiraile tudi diruge skubosti: usmerjanje h konjuittkturnim pro-izvodom, k velikemu zaslužiku itd.
NajTeč slabosti pa se jo Tendarle pojavljailo v veletrg<v vvai-. ni imela stalnih i.n trdnih zvez s proizvodnjo, po{?<xst<> je kuspovala od primera do priinera. Pri tem je težila za posliz najnumjšun tveganjem in največjiin zaslužkom. nekatera tr-govirKsika podjeta so trjrova.la me<l seboj in po^osto zapostav-lala preskrbo prodaje na drobno.
S prometom s kmetijskimi pridelki se v naši državi razen veletrgovinskih podjetaj ukvairja 85 zunanjetrjrovinskili pod-jetfj i'n 12 aigenc-ij s svojLmi 34 pofilovnimi odsoki, v celoti praiktičn« 54 ageMCijskah enot, ki so skrbde za promet, včasiti pa tudi prispevale k usitvairjanjiu umetnega povpraševanja in k verižnj trgovini.
Kar se tiče protiajnih orfrani'zacij na drobno. je znano, da je omre/.je pradajaln majhno in sJubo opremljeno. ^posebno pa v prometu s knietijskimi pridflki. Na eno protlajalno sadja in zelenjave odpade približno 7000 mestnih prcbivalcev. na prodajalno mesa in mesnili iizdelkov pri.bli»no 3000. na prada-jal'T>o mleka in mJečnih izdelkov 2TO0 prebivalcev. Podobno je tudi s skladiščnLm prostorom.
Za zdaj obstojajo tudi šekm«ki trgi za prodajo na deb»lo. Njihova vloga se pastopno zmanjšuje. v prometu z' živino pa je Se velika (v Srbiji tretjina prometa z živino in polovica prometa z drobnico).
Kmečki trg za prodajo na drobno obsaga ma.lone tretjino tržnih presežkov. pri čt*mer smo inilustrijske sur<*vine izvzeli. Medtem k« je ©mrežje, prodajaln šibko. imajo ti trgi še vedno veliik pomen za preskrbo. povzročajo pa tndi precej težav, ker "rpliva nanj^ vsaika ovira pri dovažanju blaga (slabo vreme, zaiposlenost kmetovaloev s kmeiijskijni deli itd.). Tu je razen tega nihanje cen najmočnejše.
Končno pa imamo, za zdaj p-n sam, moderen grosistični trg, in to t Zagrebu.
Načela organizacije prometa
Sprejeto je bilo stališče. da mora biti kmetijska zadruga iemeljjia organizacija v prvi fazi promela s kmotijskijni pri-deliki aii odkiipu. kakor snio se navajeni izražati. Vsaika za-druga bi laJiko <xlkupovala samo na svojem področju, izje-moma pa od drugili orgamzacij, na grosisti<iiili trgih ali na kmečkili trgih na delx*Io pa sarao za potrebe svoj'ih člarfov ali za lastno predelavo.
Okrajne zadružne organizacij« bi bnie zadolžene, da u.spo-sobdjo zadruge tudi za prevzemanje iistili pridelkov, kt jiih za zdaj ne morejo prevzemaiti.                   ,          .
Trgovinska in industrijska podjetja bi po tej zaimsli ne mosrla sania kupova>ti neposredno od kmetovalcev. Predlagajo, da bi v tem pogledu dopusrfili nekai&re izjtme na področjih, kjer zadrug ni, ali pa dokler še niso sposobne prevzemati ne-katere vrste pridelkor, o tem pa doslej še ni bilo doseženo sog-lasje.
Poslovne zveze morajo v prihodnje delaH samo kot agenti ali komisionarji kmetijskih zadrug in bi jili v skladu s tem samo povezovale z drugimi organizacijaoni ter jim pomagale. da prodajo sroje pridelike. Zato bi dobivale dogovorjeno pro-vi-zijo. najvišji dopustni odstotek te. provizije, preko katerega bi ne smeli iti. pa bi bilo mogoče d«jočiti.
Za tnore-bitne dmsne nshige ^klasdranje, pakiTanj«1. preroz. vsklndišrenje) bi dobila poslovna zveza od zadrug nadomestilo.
Trgovina na debelo se znalno zoži. Predvsem ostanejo tri
oblike voletrgoviinstah podjetij: za pieakrbo, za pospedovanja in &pecJailna.
Ve.letrgoviins.ka podjetjia za presikrbo bi oivstajala samo v potrošniških središčih in bi oskrbovaila sarao nadrobno trgo-vinsko im sostinsko omrcžje, veilike potrošniiike (boLnišiilc-e \n podobno) ier obri. 'L druigimi veletrgoviiiškhni, indiu*tTij»kimi in izTOzni;mi podjetji ne bi več niogia poslovati,
Podjetja za posrcdovanje bi ii«nc4a posenbeji položaj. njiiihov smoter bi bi.l zag^xtoviii redno prevzeinanje ia vsikladiščenje blaga, red.no preskrbo, pTevzemauj« blaiga, za ka.terega ob-stojajo zajainioene in va.rstvene ceiie (žito!). Njihovo posredo-vanje bi bi'lo posebno taiko, da bi kupovala .hlago, ko ga ni mogoče prodali na iraišSh, io ga iizročala t promet, ko bi se čutdlo pomanjkainje.
Specialna podjetja h\ se ukvarjala s prometom z določe-nimi proiz-vodii  (na priitncr s kožaimi in volno).
Trgovino na drobno bi morali znaitno okrepki, posebno pa števiJo iu x>premljenost prodajaln. Kjer koH je mogo&e, bi se mor&le močnejše dctaj.listične organLzacije os-krbovati neipo-sredno od zadrug. brez posredovanja veletrgoviine. Težild bomo, k pospeševanju večjih podjetij in veleblagovnic, vzporedno s iem pa bomo izikoTisti']ii tudi dmge raznovrstne obli.ke: pro-dajalne s samopostrožbo, pavišalni obraiti (kjer še n,i pogojev za močnejse orga.niizaeijc), 'kioski. potovalne prodajalne, pro-daja sadja in zelenjave po kolonija.lnih in dcli:kates.nih trgovd-nah, posebno pa prodajalne kiiieiijskih orgamizaoij.
Kmečki Irg na debelo bo še naprf j imel neko vlogo, po-sebno v prometu z živmo. Ta vloga se bo zmanjševaila vzpo-redno z razvojcm grosištičnih irgov.
Izvozna in i.tidustrij.ska podjetja ne bodo niotrla kupovati na kmeikih trgih na debelo, druga pa bodo dolžna kupoVati pod enaikiimi ix>yoji, pod katerimi kupujejo tVli zadruge in plat-evati prispevek skladu za pospeševajije kmetij&ke pro-izvodnje.
Grosistične trge bi 0rgani2ira.lt v vseh važncjšiJb središčih. Kot prodajalei bi tu nastopale zadrage in druge kmetijske or-ganizacije, veletrgovinska 'podjetja, poslovne zveze 'pa samo kot agenti in komisionalrji.  v
Agencije postanejo večinoma otlveč, ker prevzamejo nji-hovo vlog« i>oslovne zveze. Njihov<^ delo bi reviddraili (poseb-no delo njihovih poslovnih odsokov) iw podvrg1!! strogim fcri-teriijem, pogojem dn kontroli.
Pri taiki organieaciji prometa s kjnetijskiimi prideLki raču-namo z nekaterimi vikrepi. kii bi pr.isi]}evali k dalovanju tega sistema in sploh k napredku promeia.
Poseben i>omen pripisajemo predhodnemu sklepaTtjiu po-godb kot trdnega in načrtnega povezovanja proizvodiije in po-trošnje. To bi opravljalii pred začefckom proizvodTije. S tem v zvezi je i^delava bilance proizvodnje in potreb tržišča ter kri^tje rizi.ka v primeru znižaiiija cen.
Zunamjetrgoviimska \<n industrijsika podjetja bi Ialtko kupo-vala knietijske proizvotle le na podlagi sklenjenih pogorlb.
BiJance bi jzddlovaile irgovins.ke, zbornice in te bi kot orientaoija služile tako trgovinsikim organizacijam kaikor ra2-nim proizvajalcem.
Za kr.itje riziJca trgovioskih organiizacij bi usianovili skla-de iz prkspfivkov teh orgamiizacij samih, delno pa eventualno tndi iz sredstev koimine. Kar se iite proizva jalcev samih, je znano. da so jii* zajamčenc za nekatere proizvode mini.malne cene. to zavarovaivje pix>tii riziiku pa bi bilo ix>trebno razšiiriti. Taiko se računa s tem, da bi pri poslovnih zvezah iistan<*viH ia prispevkov proizvajalnili organizacij skla<le za kritje eventu-aluih iizprub zaradi Miižanja cen ali slabe prodaje.
Prodajue ccne proizvajalcev l>i usinorjali z dogovorom ined zastopniki proizvajalnih organjzacij (zadrnžnili zvez, kmetijsko g07.da1rs.kH1 zbornic) in potrošniškili organizacij (tr-govinska, industrijska iu ziinanjetr!iovins.ka zbornica). V pri-nierih. ko bi prišlo d<> nesoglasij ali pa Tterealneisra dogovora o eemah. bi lahko na določen naoin posrodoval držav;ni organ. Prav iako se razpravlja o možnosii. da bi se za maržo ve-\etrsrovinskih podjHij 'dolofili nek'i kriteriji in možnost vpliva ]jiid«iklh odl>orov ali pristojnih organov.
Vsi l(i u;krepi težijo predvsem za tem. da bi se preskrba m promet s kmetiiskimi pridelki t priliodnje razvjala organi-ziiraino. prou^ono. bolj načrtno in redneje, hre/r. bojazni pred moreibitnimi tvegaoji, a potemtakom tudi z veo sigurnosti, zaitem pa, da se bodo prodajne cene oblikoTale bolj v skladu 7. de-janskimi  stroški nromefa i.n  ?ospodarsko bolj upravičeno.
V te f smeri bodo vseikaikor vplivvaili tudi pr«Hipisi o evi-ck>nci in nadzorstvu nad cenami kaikor tndi ured«ba o repoh'-ranjn razmerii v zvezi z razdclilvi.jo čistega dohodka gospo-darskih organizacij.