Slovenjgradec, 21. 4. 1933. Mestnega g, župnika in dekana Alojzija Čižek smo velikonočni petek položili v našo blagoslovljeno zemljo k večnemu počitku. V pondeljek se je po naporih velikega tedna podal še zdrav in vesel na kratek oddib v svoj ljubljeni Emavs v Jarenini pri bratu, dekanu in ikanoniku Jožefu. No, povratku ga je na prvem hribu, pri križu nad Jarenino, zadela kap, omahnil jc, se zgrudil na zemljo ter v naročju svoje gospe sestre Ane po sprejemu svete odveze izdibnil svojo plemenito dušo v 64. Iettu svojega življenja in v 40. lctu mašniškega posvečenja. V sredo pa nam je pripeljal črni voz mariborsk.ga pogrebnega zavoda njegove telesne preostanke, fcatere so položili v župnišču na mrtvaški oder in pokrili s prekrasniini venci Ijubih sorodnikov, mestne občine, koje častni član je bil, okrajne hvanilnice, katero je skrbno vodil vsa leta po prevratu, drugih denarnih zavodov in društev ter zasebnih častilcev h\ obsuli s svežimi šopki cvetlic. Pač vse se je solzilo, ko je po opravljenih mrtvaških obredih ob odprtem grobu mestni župan g. dr. Al. Bratkovič govoril ganljivo slovo, našteval rajnega zasluge za mesto, prosveto in domače gospodarstvo, spominjal na njegovo zgledno delovanje v dušnem pastirstvu, na njegovo skrb za tukajšnjo stolnico in vzorno poučevanjo na naši meščanski šoli ter nas tolažil z zaupanjem na vesoljno "stajenje in vesilo svidenje pri Bogu. Razšli smo se v zavesti, da pri nas vkljub skrajn. ncprijetnemu vremenu že pač dolgo ni bilo takega pogreba, iki ga je ob asistenci gg. Ks. Meško in Al. Vrhnjak in v spremstvu 43 drugih duhovnikov vodil g. naddekan in stolni kanonik Janežič. ,Vsi tukajšnji uradi in vsa naša društva so bili v sprevodu poleg potrt.h faranov, katere je blagopokojni 25 let 9 mesecev in 17 dni tako vzorno pastirov_l, in s-koro neštete množice dobrega Ijudstva iz vse obširne dekanije, katero je ravno pri njem tolikokrat Jskalo in tudi našlo blagodejro tolažbo posebno v spovednici. Mogočno so nam pretresala srca prelepo izvajane pesmi domačega moškega zbcra pred župni_čem, v cerkvi in na pokopališcu, iki so jasno pričalc o globoki hvalcžnosti do svojega ustanovitelja in požri.vovalnega pokrovitelja, iki mu je podajal vedno nove pobude s svojim zvonkim glasom in glasbeno spretnostjo. V neminljivem spominu pa nam oj.tanejo pretresljive in v globine srca segajo.e poslovilne besede njegovega iskrenega prijatelja že i.za mladeniških let monsig. prof. Vrežeta iz Maribora, v katerih nam je s posebnim povdarkom na srce polagal zadnji poziv rajnega vzor- nega duhovnika: bodite pripravljeni vsak čas, ker ne ve.te ne ure ne dneva ločitve, in nam ganljivo priporočal posnemanje njegovega neumornega delovanja, ld se zrcali tudi v njegovi liturgiki in cerkveni zgodovini in premnogib razpravah v nekdanjem Voditelju in v sedanji Vzajemnosti; spominjal je nas njegove ponižne vdanosti v voljo božjo in njegove otroške ljubezni do modrega očeta, ki je nad 50 let vzorno u.iteljeval in krščansko vzgajal mladino r.a Pilštanju, in še prav posebe do ljubljene naamice, fci mu je sprosila duhovni poklic, kakor že prej tudi njcgovima bratoma f Janezu in še delujočemu Jožetu; zdelo se mu je na vseh potih plodovitega delovanja: v Starem trgu in Št. Janžu pri Slovenjgradcu, v Št. Juriju pod Taborom in Brežicah, kjer je kaplanoval, v Mariboru, ikjer je vzgajal raladino, in v svetovni vojni, kjer je kot vojni ikurat tolažil naše junake in še prav posebno tu gori, da čuti milo materino rcko nad seboj, v svojem srcu pa mogočno pomo. njene priprošnje pri Bogu. Nc bomo pozabili nikdar! Hvala za to! Srčno hvaležni ostanemo tudi starotrškemu g. župniku Štef. Horvat, ki nam je vso žalno pobožnost tako lepo uredil in skrbno vodil od početka do konca in je vselej pripravljen nam biti na pomoc v naši zapuščenosti. Ljubi Bog, !d nam jc dal obljubo: blagor žalostnim, kcr bodo potolaženi, naj obilno tolaži potrtega bra- ta, g. lcanonika in dekana Jožefa in pablago gospo sestro Ano z njeno druži- nico ter nam naj pošlje 'kmalu vrcdne- ga naslednika našega dolgoletnega dušnega pastirja, župnika in dekanaAlojzija Čižek! ,