» LEPŠEGA PAČ NI NA SVETU, KOT JE NAŠ ČEVLJARSKI STAN …« Žirovsko čevljarstvo skozi čas Katalog čevljarske stalne razstave v Stari šoli Muzejsko društvo Žiri, 2015 1 »LEPŠEGA PAČ NI NA SVETU, KOT JE NAŠ ČEVLJARSKI STAN …« Žirovsko čevljarstvo skozi čas Katalog stalne čevljarske razstave v Stari šoli Izdalo in založilo: © Muzejsko društvo Žiri, Tabor 2, 4226 Žiri Zanj: Miha Naglič, predsednik Elektronska publikacija je dostopna tudi na spletni strani http://muzej-ziri.si/ Cena: 5,00 EUR Naklada: 100 izvodov Besedilo: Tita Porenta Uredila: Tita Porenta Lektorirala : Jerneja Jelovčan Koselj Fotografi in viri fotografij: Durian-Ress, Saskia: Schuhe. Hirmer Verlach, 1991, Fototeka Gorenjskega muzeja, Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka, Fototeka Mestnega muzeja Ljubljana, Fototeka Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije, Fototeka Muzejskega društva Žiri, Franc Temelj: Žirovski album: najkrasnejše žirovske razgledne dopisnice: 1899–2000. Ljubljana: Pegaz International, 2000, Marko Habič (Slovenski etnografski muzej, Darjan Kacin, Gregor Klemenčič, Jaka Koman, Tomaž Lauko (Narodni muzej Slovenije), Boštjan Meglič (Tržiški muzej), Polona Mlakar Baldasin, Janez Pelko, Tita Porenta, Igor Pustovrh, Borut Slabe, Andrej Štremfelj, Franc Temelj, Zbornik 30 let tovarne obutve Žiri, Alpina Žiri 1977 Žiri, marec 2015 Publikacijo so finančno podprli: CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 685.3(497.4Žiri)(091)(083) PORENTA, Tita "Lepšega pač ni na svetu, kot je naš čevljarski stan ---" : žirovsko čevljarstvo skozi čas : katalog čevljarske stalne razstave v Stari šoli / [besedilo Tita Porenta ; fotografi in viri fotografij Durian-Ress, Saskia ... et al.]. - Žiri : Muzejsko društvo, 2015 ISBN 978-961-92275-1-0 1. Gl. stv. nasl. 278944768 2 Stalna razstava: »LEPŠEGA PAČ NI NA SVETU, KOT JE NAŠ ČEVLJARSKI STAN…« Žirovsko čevljarstvo skozi čas (1. del: 5. november 2010, 2. del 20. april 2012) Odbor za pripravo projekta: Anton Beovič st., Marko Kavčič, Rok Klemenčič, Petra Leben Seljak, Miha Naglič Avtorica razstave: Tita Porenta Oblikovala: Beta Poljanšek Koman Lektorirala: Jerneja Jelovčan Koselj Prevedli: Cilka Demšar in Nives Sulič Dular Strokovni sodelavci: Marijan Bogataj, Jožica Kacin, Marko Kavčič, Anton Klemenčič, Marija Košir, Anton Mlakar, Stane Kosmač, Janez Novak, Tone Pintar, Jernej Podobnik, red. prof. ddr. Marija Stanonik, Andrej Štremfelj, Janez Šmitek, Alfonz Zajec Priprava pedagoškega kotička: Franc Kralj Gradivo uporabljeno na razstavi, so prispevali: Alpina d. d., Arhiv Republike Slovenije, Arhiv RTV Ljubljana, Ljudska pravica (15. 8. 1948), Loški muzej Škofja Loka, Muzejsko društvo Žiri, Narodni muzej Slovenije in zasebni lastniki (Ernest Demšar, družina Marka Čara, Viljem Eržen, Rok Klemenčič, Tone Mlakar, Moški pevski zbor Alpina, Pihalna godba Žiri, Beta Poljanšek Koman, Špela Porenta, Dušan Strlič, Zorka Štajer, Andrej Štremfelj, Cene Šubic, Franc Temelj, Ada Uršič, Martin Žnidaršič). Konserviranje gradiva: Gorenjski muzej, Stane Kosmač, Alojz Modic, Tržiški muzej Avdiovizualna dela: 1. Dokumentarni film: Filmski Obzornik 30: Industrija čevljev v Žireh, 1948. Original hrani Arhiv Republike Slovenije , Slovenski fimski arhiv . 2. Dokumentarno igrani film “Žirovski čevljar«. Prikaz ročne izdelave gojzar šivane obutve in obutve v klinčani – zbiti izdelavi. Žiri, 2010. Vodja projekta: Rok Klemenčič, scenarij in avtor branega besedila: Marijan Bogataj, kamera 1 in montaža: Darjan Kacin, kamera 2: Ivan Menard, fotografija: Darjan Kacin, Gregor Klemenčič, Katja Bogataj, pripovedovalki: Mojca Oblak in Andreja Camernik (Radio Sora), čevljarja: Anton Gorjup, Franc Kranjc, šivalka: Danica Gorjup. 3. Videoprojekcija: 65 let Alpine (1947−2012): Razvoj podjetja in njegovega delovnega utripa, 2013. Tekst: Tita Porenta, sodelavci: Marijan Bogataj, Jožica Kacin, Marko Kavčič, Rok Klemenčič, Miha Naglič, Jernej Podobnik, Alfonz Zajec, pripovedovalec: Franci Černe, prevedla: Cilka Demšar, videoobdelava: Peter Urbanija, glasbena spremljava Žirovska: Pihalno društvo Žiri (uvod) in Moški pevski zbor Žiri (konec); Slikovno in fotografsko gradivo, uporabljeno v videoprojekciji, hranijo Muzejsko društvo Žiri, fototeka Alpina, Pihalno društvo Žiri, Moški pevski zbor Žiri in nekdanji zaposleni v Alpini. Mizarska dela: Mizarstvo Artač, Marko Mrlak Tiskanje panojev: Oblikovanje Križaj 3 KAZALO ŽIROVSKA ČEVLJARSKA ZGODBA (Miha Naglič)……………………………….………...5 ŽIROVSKI ČEVLJARSKI ZBIRKI NA POT…...…………………………………………..….…..6 O MUZEJSKEM DRUŠTVU ŽIRI IN ČEVLJARSKI ZBIRKI …………………………………..7 PRVI SLEDOVI O ČEVLJARJIH V POLJANSKI DOLINI……………………………………..12 »EN ŠUŠTAR JE PRŠU Z VANAJNIH DEŽEL…« Žirovsko čevljarstvo v 19. stoletju in do 1. svetovne vojne………..……………………………….17 ZLATA DOBA ŽIROVSKEGA ČEVLJARSTVA (20. leta 20. stoletja) in DOBA ZADRUG (30. leta 20. stoletja)……………………………………………………………...30 »SLUŽITI ZAČNE...« O vajencih (ler(k)ovcih, lerpubih) v delavnicah žirovskih čevljarskih mojstrov pred drugo svetovno vojno ………………………………………………………………………………………..51 ŽIROVSKO ČEVLJARSKO PODJETJE V KRANJU (1943–1945)……….…………………….57 USTANOVITEV IN RAZVOJ TOVARNE ALPINE (1947−2012)……………………………….58 BLAGOVNA ZNAMKA ALPINE – NESNOVNA INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA ……………76 ALPINA IN VRHUNSKI ŠPORT…………………………………………………………………...78  Z Alpino na strehi sveta……………………………………………………………………….78  Alpina in smučarski tekmovalni športi………………………………………………………..81  Najvišja odličja tekmovalcem in prestižne oblikovalske nagrade…………………………….86 TRADICIJA IN STALNICA Program planinske in pohodne obutve Alpina……………………………………………………..93 ALPININ RAZVOJ Športni program……………………………………………………………………………………...99  Smučarski program……………………………………………………………………………99  Program smučarsko-tekaške obutve…………………………………………………………109  Druga športna obutev………………………………………………………………………...113 ALTERNATIVA ŠPORTNEMU PROGRAMU Alpinin program lahke modne obutve……………………………………………………………..116 VIRI IN LITERATURA…………………………………………………………………………....126 OBJAVE V MEDIJIH……………………..…………………………………………..….. 128 4 ŽIROVSKA ČEVLJARSKA ZGODBA Če bi mi postavili vprašanje, kaj je najbolj značilno za Žiri in Žirovce, bi me pri iskanju odgovora spravili v zadrego. Če pa bi to vprašanje časovno omejili na drugo polovico 20. stoletja, bi vam odgovor izstrelil kot iz topa. Ponovil bi tedaj veljavno enačbo: »Žiri so Alpina in Alpina so Žiri!« In če bi to vprašanje razširili na minulo stoletje v celoti, bi videli, da je bilo čevljarstvo glavna gospodarska dejavnost moških na Žirovskem; ženske so v prvi polovici stoletja največ klekljale, po industrijski revoluciji, ki jo je v Žiri zanesla Alpina in ko je dotlej enovito in zahtevno delo čevljarja razpadlo na vrsto bolj in manj zahtevnih opravil na tekočem traku, so se moškim v Tovarni (tako so takrat rekli Alpini) pridružile tudi ženske. V stoletjih in tisočletjih pred 1900 je velika večina Žirovcev delala na zemlji in si prav po svetopisemsko v potu svojega obraza služila svoj kruh. O tem pričata tudi najstarejša žirovska zgodovinska vira, arheološki in pisni. Prvi vir so kamnita strgala, orodja, ki so jih pred 50 tisočletji uporabljali neandertalci iz Matjaževih kamr. Drugi je naš najstarejši pisni vir, Loški urbar iz leta 1291, v katerem piše tudi, kaj so takrat pridelovali in kaj od tega so bili dolžni dajati loškemu gospodu. Kako bo v 21. stoletju, še ne vemo. Dejstvo pa je, da je delež zaposlenih v Alpini močno upadel; okrog 1985, ko je bila Tovarna na vrhuncu, je bil več kot 60 odstotkov, četrt stoletja pozneje znaša le še petino. Kakorkoli že, zgodba o žirovskem čevljarstvu je velika, v 20. stoletju tudi osrednja zgodba. Že v prvi postavitvi žirovskih muzejskih zbirk v letih 1973-2003 si je zaslužila osrednjo razstavo. Po temeljiti prenovi muzejske stavbe smo jo morali po 2009 postaviti povsem na novo. Postavilo se je vprašanje, komu zaupati avtorstvo razstave. Jo poveriti čevljarskemu strokovnjaku iz Alpine ali muzejski stroki? Odločili smo se za slednjo. Kdo od slovenskih muzealcev pa bi bil nam najbolj primeren? Spodobilo se je, da kot predsednik Muzejskega društva Žiri najprej vprašam ddr. Marijo Stanonik, prvo damo slovenske slovstvene folkloristike in našo častno članico. Svetovala je mag. Tito Porenta. Ker je v današnjih časih moderno še »drugo mnenje«, sem se z enakim vprašanjem obrnil na muzejsko sosedo Ivano Leskovec, direktorico Mestnega muzeja Idrija. Odgovor je bil – enak. Dileme torej ni bilo več, vprašal sem še imenovano, pristala je, začelo se je delo, trajalo je tri leta, rezultat pa je viden na novi, dvojni razstavi o žirovskem čevljarstvu. Vabimo, da si jo ogledate v našem muzeju in na spletu, o njej pa govori tudi ta katalog. Miha Naglič Predsednik Muzejskega društva Žiri 5 ČEVLJARSKI ZBIRKI MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŽIRI NA POT V začetku novembra 2010 je bila ob 40. obletnici ustanovitve žirovskega pododbora Muzejskega društva Škofja Loka v Stari šoli v Žireh slovesna otvoritev prvega dela stalne razstave o razvoju žirovskega čevljarstva do ustanovitve Alpine; 20. aprila 2012, ob 65-letnici ustanovitve Tovarne športnih čevljev Žiri, pa še razstava o razvoju blagovne znamke te tovarne, ki jo danes poznamo kot Tovarno obutve Alpina Žiri. Razstavni projekt je izpeljalo Muzejsko društvo Žiri pod vodstvom Miha Nagliča, v sodelovanju z Alpino in ob podpori Občine Žiri, drugi del pa tudi Ministrstva RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je podprlo prijavo društva na javni razpis MK JPR-KD 2011. Čeprav od leta 2008 vodim Mestni muzej Radovljica, ki deluje v okviru Muzejev radovljiške občine, sem se za sodelovanje v projektu prenove stalne čevljarske razstave v Žireh odločila kot nekdanja kustodinja Tržiškega muzeja, kjer sem vrsto let skrbela za tržiško čevljarsko dediščino. V Tržiškem muzeju je bil leta 1989 izdelan načrt za ustanovitev Slovenskega čevljarskega muzeja, ki se po osamosvojitvi Slovenije ni izvajal v načrtovanih okvirih, saj so v povsem novih družbenogospodarskih razmerah tedanje slovenske čevljarske tovarne, ki bi sicer lahko materialno podprle to idejo, večinoma propadle. O podobni ideji, ki sta jo oblikovala dr. Marija Stanonik in dr. Angelos Baš, so razmišljali tudi v Žireh, zato tedanji direktor Alpine Bojan Starman ni podpisal dogovora o sodelovanju s Tržiškim muzejem. V Tržiču se je načrt nato izvajal v lokalnih okvirih ob podpori Peka, Žirovci pa še niso uspeli ustanoviti svojega muzeja, ki bi sistematično obdeloval in nadgrajeval zbirke. Potem, ko sem skozi leta spoznavala tržiško čevljarsko zgodbo in dediščino, sem bila zelo vesela, da sem se po več kot dvajsetih letih, ko je končno padla »železna zavesa« med čevljarskima centroma, lahko seznanila s še eno zgodbo in uredila tudi žirovsko zbirko, ki je nekoliko drugačna od tržiške. Imela sem veliko dela, vendar je za mano zanimiva izkušnja. Razstavni projekt je poleg razstave vključeval avdiovizualne produkcije, izdajo brošure in dve predavanji, na novo pa smo sestavili tudi inventarno knjigo, v kateri je vpisanih skoraj 400 predmetov, povečini razstavljenih na stalni razstavi, in nekaj drugih, sprva uvrščenih v ožji izbor za razstavo, a so bili potem zaradi pomanjkanja prostora izločeni. Razstava je na ogled na dveh informativnih panojih v prvem nadstropju hodnika Stare šole in v dveh manjših prostorih, kar pomeni, da vključuje zgolj osnovne informacije o razvoju žirovskega čevljarstva. V nadaljevanju čaka MDŽ še veliko dela, zato mu najiskreneje želim, da bi skupaj z lokalno skupnostjo, Ministrstvom RS za kulturo in muzejsko stroko našli možnost, da bi tudi žirovska zbirka prerasla v muzej, kjer bo dobil delo domači kustos. Žirovska čevljarska zbirka vsekakor presega lokalni pomen, še posebej sem vesela, da smo jo uspeli urediti prav zdaj, ko sta v težavah še zadnji dve večji tovarni obutve v Sloveniji, Peko in Alpina, in morda tako ujeli zadnji vlak, preden v globalizaciji utone spomin na domače znanje. Stalno razstavo »LEPŠEGA PAČ NI NA SVETU, KOT JE NAŠ ČEVLJARSKI STAN …« smo pripravili številni sodelavci, ki so navedeni v kolofonu razstave. Vsem se na tem mestu najlepše zahvaljujem za zaupanje in sodelovanje, muzejskemu društvu pa želim uspešno delo pri varovanju lokalne kulturne dediščine še naprej. Tita Porenta avtorica razstave 6 O MUZEJSKEM DRUŠTVU ŽIRI IN ČEVLJARSKI ZBIRKI Žirem sta zadnje poldrugo stoletje poleg kmetijstva in nekaj novejših dejavnosti dajali gospodarski pečat tudi čevljarstvo in klekljarstvo. Ob njunem moderniziranju oziroma usihanju so Žirovci želeli ti dve tradiciji in krajevni posebnosti ohraniti za spomin tudi v obliki muzejske zbirke. Salonar z zlato klekljano čipko simbolično povezuje tradiciji žirovskih čevljarjev in klekljaric. Fototeka Muzejskega društva Žiri (v nadaljevanju MDŽ). Foto: Igor Pustovrh, 2010. . Prvo razstavo o žirovskem čevljarstvu so si obiskovalci lahko ogledali v prostorni delavnici ob otvoritvi nove Tovarne športnih čevljev v Žireh že 15. avgusta 1948. Novica ob otvoritvi Tovarne športnih čevljev Žiri je poročala tudi o prvi čevljarski razstavi. Ljudska pravica, 17. avgust 1948. 7 20. maja 1970 so se za muzejsko dejavnost zavzeti Žirovci najprej organizirali v pododboru Muzejskega društva Škofja Loka. Že tri leta kasneje, 1973, so skupaj z loškimi kolegi in pod strokovnim vodstvom Loškega muzeja Škofja Loka v Stari šoli v Žireh iz številnih donacij domačinov uredili prvi stalni muzejski zbirki o razvoju čevljarstva in klekljanja v žirovski dolini. Prireditev v Stari šoli 25. maja 1980 ob deseti obletnici muzejske dejavnosti v Žireh. Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka. Leta 1975 so v skladu z novo zakonodajo o društvih Žirovci ustanovili svoje muzejsko društvo. Za razvoj zbirk je bilo izrednega pomena delo članov društva, ki so gradivo zbirali, urejali, proučevali in omogočali obiskovalcem njegov ogled. Ustanovna listina Muzejskega društva Žiri. Čevljarska zbirka MDŽ, 26. december 1975, v = 35 cm, š= 26 cm, inv. št. ŽI;175. Foto: Igor Pustovrh, 2010. Skupaj z nekaterimi drugimi ( Likovno zbirko in Zbirko NOB) sta bili čevljarska in klekljarska zbirka na ogled vse do leta 2004, ko se je začela prenova stavbe Stare šole in načrtovanje 8 novih programov in vsebin. Ta čas je bila zbirka začasno shranjena v prostorih Zdravstvenega doma Žiri. Del stare muzejske postavitve čevljarske zbirke pred letom 2004. Fototeka MDŽ. Veliko podatkov o zgodovini žirovskega čevljarstva je bilo objavljenih v treh jubilejnih zbornikih tovarne Alpina, različnih številkah Žirovskega občasnika in Loških razgledov. 9 Vse muzejske predmete je bilo potrebno očistiti in zaščititi pred nadaljnjim propadanjem: na fotografijah sta čevljarski stroj in čevljarsko kopito pred konservacijo; kako predmeta izgledata po posegih v Tržiškem in Gorenjskem muzeju, si oglejte na razstavi. Foto: Boštjan Meglič (stroj) in Tita Porenta (kopito), 2010. Ob prvem delu razstave je bil posnet tudi dokumentarno igrani film »Žirovski čevljar.« Foto: Gregor Klemenčič, 2010. Takole se je poleti 2010 pripravljala nova stalna razstava: ožja skupina za pripravo razstave (od leve proti desni: Beta Poljanšek Koman, Miha Naglič, Tita Porenta in Rok Klemenčič) pregleduje predloge za panoje v razstavnih prostorih Stare šole. Foto: Jaka Koman, 2010. 10 Prenovljena Stara šola v Žireh (2009), kjer so razstavljene muzejske zbirke Muzejskega društva Žiri. Foto: Igor Pustovrh, 2010. 11 PRVI SLEDOVI O ČEVLJARJIH V POLJANSKI DOLINI V prvem delu razstava pripoveduje o najstarejših sledovih čevljarjev v Poljanski dolini v času Freisinškega gospostva ter o skromnih, a odločnih začetkih domačih čevljarskih mojstrov, ki so svoje znamenite žirovske čevlje v 19. stoletju začeli prodajati daleč izven rodne doline. Okoli 50.000 let pred sedanjostjo se je v bližnjih Matjaževih kamrah nad Žirmi zadrževal neandertalec – pražirovec. O tem, ali si je s preprostim orodjem že znal izdelati obutev, so mnenja strokovnjakov deljena, gotovo pa bi mu le-ta v tedanjem podnebju vsaj za silo zaščitila nogo pred mrazom, vlago in ostrimi kamni. Podoba (bosih) neandertalcev. Matjaževe kamre, najstarejša »hiša« pražirovcev. Avtor risbe: Jurij Mikuletič. Foto: Janez Pelko. Foto: Tomaž Lauko. Original hrani Narodni muzej Slovenije. Arheološke najdbe – orodje neandertalca iz Matjaževih kamr. Foto: Tomaž Lauko. Originale hrani Narodni muzej Slovenije. 12 Med letoma 1030 in 1803 je območje Žirov spadalo pod loško gospostvo, ki je bilo last freisinških škofov. Med pretežno kmečkim prebivalstvom so se v urbarjih poznega srednjega veka pojavili tudi podeželski čevljarji, ki niso bili člani loškega čevljarskega ceha. Čevlje so za lastne potrebe in kmečko trgovino izdelovali iz kvalitetnejšega, doma ustrojenega usnja, zato so prišli z loškimi meščani večkrat v spor, o čemer poročajo številne vizitacije škofovih odposlancev. Sedež srednjeveškega fevdalnega gospostva v Škofji Loki, pod katerega je spadalo območje Žirov vse do leta 1803. Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka. Podoba podeželskih strojarjev, ki so strojili kvalitetno domače usnje za močne čevlje. Detajl iz freske sv. Nedelje v Crngrobu iz 16. stoletja. Foto: Marko Habič. Fototeka Slovenskega etnografskega muzeja. 13 Loški urbar iz leta 1501, kjer se prvič Žirovci so se do druge polovice 19. stoletja omenja žirovski podeželski čevljar pretežno ukvarjali s kmetijstvom. Podoba Peter Shuster. kmeta z značilnim obuvalom, prva Foto: Igor Pustovrh, 2010. polovi ca 16. stoletja. Original hrani Arhiv Republike Slovenije. Fototeka Mestnega muzeja Ljubljana. Skrinjica škofjeloškega čevljarskega ceha. Original hrani Loški muzej Škofja Loka. Družbene spremembe konec 18. (terezijanske in jožefinske reforme) in napoleonove vojne na začetku 19. stoletja so pospešile propad loškega srednjeveškega fevdalnega posestva. Žirovci so se smeli svobodno podati v svet, od koder so prinesli novo znanje o izdelovanju čevljev. 14 Naslovnica Patenta o obrteh iz leta 1732, Naslovnica enega od dvojezičnih ki je omejil stare privilegije cehov v mestih. avstrijskih patentov o odpravi Foto: Igor Pustovrh, 2010. podložništva, ki so v 18. stoletju Original hrani Arhiv Republike Slovenije. kmetom postopoma prinesli osebno svobodo. Foto: Igor Pustovrh, 2010. Original hrani Arhiv Republike Slovenije. Čevelj, imenovan »Poulaine «, za katerega je bila značilna dolga konica, 14. stoletje. Otroški čevelj, 15. stoletje. Čevelj, imenovan tudi »kravji gobec« ali »račji kljun«, 16. stoletje. 15 Beneške »hodulje«, 17. stoletje. Ženski čevelj z značilno peto 18. stoletja, ki je bila ponavadi rdeče barve. Ženski satenasti plesni čeveljci, 19. stoletje. Podobe obuval evropske visoke mode od 14. do 19. stoletja; njihova značilnost so bile različne ekstremne oblike in bogato okrasje, par čevljev je bil izdelan enako za levo in desno nogo; nižji sloji so nosili preprostejša obuvala, izdelana iz usnja ali lesa. Vir: Durian-Ress, Saskia: Schuhe. Hirmer Verlach, 1991. 16 »EN ŠUŠTAR JE PRŠU Z VANAJNIH DEŽEL…« Žirovsko čevljarstvo v 19. stoletju in do 1. svetovne vojne En šuštar je pršu z vanajnih dežel na stou se je usiedu pa j' šivat začieu. Je šivau tri dni žgancev pa le ni kràh kot grebien paberem šara pa griem. Ljudska pesem. Povedal Rudolf Kristan s Sela, zapisala Marija Stanonik. Marija Stanonik: Razvoj čevljarstva v Žireh. V: 30 let Tovarne obutve Žiri. Žiri, 1977, 39. Žiri leže precej visoko in med hribi. Tu so zime hude in z veliko padavin. Pokrajina je precej gozdnata, zemlja težka, tereni kamniti. Najbližji večji centri, kot so Idrija, Logatec in Škofja Loka, so oddaljeni od 17 do 29 km. Za »žlobudro« je bilo treba imeti nepremočljivo obutev, za razgiban teren pa trdne podplate in vzdržljive čevlje, kakršne so znali izdelati Žirovci. V 19. stoletju je splošen družbeni in gospodarski razvoj Žirovcem pokazal pot v svet: na sezonsko delo v madžarske rudnike, v Bosno, v Slavonske in druge gozdove na vzhodu velike Avstrijske monarhije. Zemljiška odveza po letu 1848 in liberalnejša obrtna zakonodaja v Avstro-Ogrski monarhiji sta omogočila razcvet posameznih obrti tudi v prej pretežno kmečkem okolju. Med posameznimi obrtmi v vaseh okoli Žirov v tem obdobju že prevlada čevljarstvo. Najprej so domači čevljarji delali – hodili v štero – po kmetijah (»po paurah«) v okoliške vasi. Prvi mojstri so ustanovili svoje delavnice, v katerih so s pomočniki in vajenci izdelovali težke čevlje že pred prvo svetovno vojno. Svoje izdelke so prodajali na sejmih, po ustanovitvi pošte v Žireh pa vedno bolj pogosto znanim odjemalcem po pošti. Čevlje so zavili v vrečevino, nanjo prišili zaplato z naslovom in žigom. Kasneje so jih pošiljali v zabojčkih ( kišcah) za 1–12 parov predvsem v madžarske rudnike in slavonske gozdove. V začetku 20. stoletja sta ustanovljeni že prvi zadrugi, v Idriji in Žireh so organizirani prvi čevljarski strokovni tečaji, Tečaj, ki je trajal tri tedne, sta organizirala Jernej Mlinar in Ivan Zajc, vodil ga je strokovni učitelj Franc Kumeršek. V Žiri pridejo prvi čevljarski stroji. 17 Pokrajina na obronkih Žirovske kotline. Razglednica »Pozdrav iz Žirov«, Iz: Zbornik 30 let Tovarne obutve Žiri, 1977. pred 1. svetovno vojno. Original hrani Viljem Eržen, Žiri. Razglednica »Pozdrav iz Dobračeve« pri Vas Goropeke nad Žirmi, kamor so žirovski Žireh (izdana pred letom 1904), kjer so že čevljarji pred 1. svetovno vojno hodili pred 1. svetovno vojno imeli svoje delavnice »šivat« in popravljat čevlje. eni izmed prvih čevljarjev na Žirovskem. Original hrani Tone Mlakar, Škofja Loka. Iz: Franc Temelj: Žirovski album: najkrasnejše žirovske razgledne dopisnice: 1899–2000. Ljubljana: Pegaz International, 2000. Slika Béndetove hiše v Novi vasi, Razglednica vasi Oselica, pred prvo svetovno v kateri je čevljaril eden prvih čevljarjev vojno. Franc Kopač – Bénde (1810–1882). Original hrani Franc Temelj, Žiri. Slikar: Ivan Gluhodedov. Original hrani Cene Šubic, Žiri. 18 Poštna hiša v Žireh pred 1. svetovno Fotografija udeležencev prvega strokovnega vojno. Detajl razglednice, odposlane 1899. tečaja za čevljarske mojstre v Žireh leta 1908. Original hrani Viljem Eržen, Žiri. Original hrani Zorka Štajer, Žiri. KATALOG RAZSTAVLJENIH PREDMETOV 1. Obutev Čevlji ( šihtovce, kvedrovce, bakandže, krampižerje, štifelne), izdelani ali popravljeni na kmetih, niso bili take kvalitete kot tisti, ki so jih kasneje izdelovali v čevljarskih delavnicah. Bili so dragocen kos garderobe. Na peti in podplatu so bili okovani z močnimi kroparskimi žeblji »planinčarji«.Usnjene dele so krpali in popravljali toliko časa, dokler čevlji niso razpadli. Čevelj »šihtovc« 1. Čevelj »šihtovc« 2. Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, usnje, kovina, ročna izdelava, d = 30 cm, usnje, kovina, ročna izdelava, d = 30 cm, inv. št. ŽI;152. inv. št. ŽI;153. Foto: Franc Temelj, 2009. Foto: Franc Temelj, 2009. 19 Škornji »meksikajnarice.« Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, usnje, kovina, klinčana izdelava, v = 40 cm, inv. št. ŽI;151. Foto: Franc Temelj, 2009. Oficirski škornji. Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, usnje, v = 44 cm, inv. št. ŽI;156. Foto: Franc Temelj, 2009. 20 Otroški čevelj. Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, usnje, kovina, d =13 cm, inv. št. ŽI;145. Foto: Franc Temelj, 2009. Ženske »štefletne.« Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, usnje, kovina, v=23 cm, inv. št. ŽI;223. Foto: Tita Porenta, 2010. 2. Oprema potujočega čevljarja Čevljar. Slikar: Anton Kristan (1890–1967). Čevljarska zbirka MDŽ, olje na platnu, v = 85 cm, inv. št. ŽI;179. Foto: Igor Pustovrh, 2010. Prvi žirovski čevljarji navadno niso imeli posebnih prostorov, kjer bi opravljali svoje delo. Delali ali, kot so sami rekli, »šivali« so v »hiši« pri dolgih klopeh, ki so bile pod okni ob obeh zunanjih stenah, da so kar najbolje izkoristili naravno svetlobo in ni bilo potrebno sedeti ob petrolejkah. 21 Čevljarski stolček (»šuštarsk stou«, »trinúžnk«). Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, les, v = 41cm, inv. št. ŽI;90. Foto: Tita Porenta, 2013. Čevljarski stolček, trinožnik je nesel čevljar, ki je delal in popravljal čevlje po kmetih, vedno s sabo. Popotna skrinjica za orodje (»skrinca«, »šuštarska škatla«, »kišta«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, kovina, š = 32 cm, inv. št. ŽI;94. Foto: Franc Temelj, 2009. Kdor je šel šivat po kmetih, je oprtal skrinjico na ključ in s predali za rezila - kladivo, klešče in navozo, na rame, sicer pa si jo je dal napravit vsak vajenec, ko se je šel učit za čevljarja. Kladivo (»šuštarsk kladu«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, kovina, d = 26 cm, inv. št. ŽI;22. Foto: Franc Temelj, 2009. 22 Klešče (»kliše«, »cvikarce«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, d = 24 cm, inv. št. ŽI;26. Foto: Franc Temelj, 2009. Čevljarski nož prikrojevalec (»cušnajdar«, čušnajder«). Čevljarska zbirka MDŽ, po letu 1908, kovina, usnje, d =15, inv. št., ŽI;33. Foto: Franc Temelj, 2009. Obrezilnik (»abnjemar«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, kovina, d =15 cm, inv. št. ŽI;58. Foto: Franc Temelj, 2009. Šilo (»abštehavar«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, kovina, d =14 cm, inv. št. ŽI;41. Foto: Franc Temelj, 2009. 23 Navoza (»knjehtra«, »kneftra«). Čevljarska zbirka MDŽ, usnje, d = 68 cm, inv. št. ŽI;79. Foto: Tita Porenta, 2010. Goveje usnje. Čevljarska zbirka MDŽ, usnje, v = 85 cm, inv. št. ŽI;204. Foto: Tita Porenta, 2013. Usnje za čevlje, izdelane na kmetih, so kmetje ponavadi preskrbeli sami. Doma so zaklali govedo in dali kožo »v stroj« (v apneno vodo in čreslo iz hrastovega ali jelovega lubja) kar doma ali pa so jo odnesli k najbližjemu strojarju v Žiri, na Selo, v Staro vas ali v Podklanec. 3. Reklama, prodaja na sejmih in po pošti Napisna tabla nad delavnico čevljarja Jakoba Strliča (1865–1944). Čevljarska zbirka MDŽ, pred letom 1944, les, d = 122 cm, inv. št. ŽI;237. Foto: Tita Porenta, 2010. Reklamni letak Najstarija slovenska obućarska radiona JOSIP ŽAKELJNA SIN, Žiri, Slovenija. Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, š = 19 cm, inv. št. ŽI;227. Letak delavnice Joža Žakeljna » Friza« je, podobno kot številni drugi, že v času pred prvo svetovno vojno napisan v srbohrvaškem jeziku, kar dokazuje navezanost žirovskih čevljarjev na kasnejši jugoslovanski trg. 24 Posetnica čevljarja Jakoba Burnika »Ganze«. Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, š =10 cm, inv. št. ŽI;226. Burnik poleg čevljarjev iz družine Kopač ( Bèndetovih) iz Nove vasi velja za začetnika samostojne čevljarske obrti v Žireh. Upna knjiga čevljarja Ivana Kopača. Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, š = 40 cm, inv. št. ŽI;225. Foto: Tita Porenta, 2010. Iz knjige je razvidno, kakšna naročila je leta 1910 dobil pri družini Ivana Kaučiča iz Žirov. Na platnici si je beležil tudi pomembne podatke o živini, ki je bila tedaj še vedno zelo pomemben vir preživetja v pretežno kmečkem okolju. Posetnica čevljarskega mojstra Antona Žaklja iz Stare vasi (naslovna in zadnja stran). Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, š = 13 cm, inv. št. ŽI;228. 25 Cenik čevljarskega mojstra Jerneja Mlinarja (1866–1939) iz Žirov. Čevljarska zbirka MDŽ, 1894, v = 24 cm, inv. št. ŽI;229. Cenik velja za prvi tiskani cenik v slovenskem jeziku. Letak čevljarja Matije Zajca »Matička«. Čevljarska zbirka MDŽ, v = 30 cm, inv. št. ŽI;230. 26 Vrata, ki so vodila v delavnico čevljarja Matije Zajca »Matička.« Čevljarska zbirka MDŽ, 1901, les, v = 205 cm, š = 2 x 64 cm, inv. št. ŽI;16. Foto: Igor Pustovrh, 2010. Vrata z izrezljanimi škornji so domiselno združevala estetsko funkcijo glavnega hišnega vhoda za prikaz dejavnosti in učinkovito reklamo. Seznam naslovov (»atriese«) odjemalcev čevljarja Ivana Kopača. Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, v = 54 cm, inv. št. ŽI;231. Foto: Tita Porenta, 2010. 27 Dvojezičen cenik združenih čevljarskih mojstrov v Žireh. Čevljarska zbirka MDŽ, 1907, š = 42 cm, inv. št. ŽI;238. Foto: Tita Porenta, 2010. 19. oktobra 1907 je bila ustanovljena Čevljarsko gospodarska zadruga na Dobračevi, ki je imela namen pospeševati gospodarstvo svojih članov s skupnim poslovanjem. Potovalna skrinja. Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, les, kovina, d = 94 cm, š = 66 cm, v = 62 cm, inv. št. ŽI;20. Foto: Franc Temelj, 2009. Žirovci so veliko čevljev prodali tudi po sejmih (»sejmovah«). Sejemski dnevi v bližnjih trgih so bili zapisani v pratikah. Za transport čevljev na sejme so uporabljali velike skrinje (»kište«) z izbočenim pokrovom, okovane in na ključavnico (taško). Ob straneh so imele dva ročaja. Na sejme so jih vozili na lojtrnih vozovih ponavadi najeti vozniki. 4. Izobraževanje Potrdilo o udeležbi čevljarskega mojstra Jakoba Sterliča iz Žirov na potovalnem mojstrskem tečaju za čevljarje v Žireh. Čevljarska zbirka MDŽ, 3. avgusta–5. septembra 1908, v = 24 cm, inv. št. ŽI;224. Foto: Tita Porenta, 2010. Dokument je v imenu ravnatelja Obrtnega pospeševalnega urada c. kr. Trgovskega ministrstva podpisal strokovni učitelj France Kumeršek. 28 Levoramni stroj. Čevljarska zbirka MDŽ, pred 1. svetovno vojno, kovina, d = 110 cm, š = 45 cm, v = 90 cm, inv. št. ŽI;389. Foto: Boštjan Meglič, 2010. Levoročni šivalni stroj za šivanje zgornjih delov so žirovski čevljarski mojstri spoznali na prvem strokovnem tečaju leta 1908 v Žireh. Še preden je bil tečaj končan, ga je naročilo že pet tečajnikov. Čevljarski nož (»cušnajder«). Čevljarska zbirka MDŽ, po letu 1908, kovina, d = 18 cm, inv. št. ŽI;220. Foto: Tita Porenta, 2010. Tudi s tovrstnim nožem so se žirovski čevljarji seznanili na tečaju 1908. leta, ko je zamenjal stari »linkovec.« Linkovec (»linkouc«). Čevljarska zbirka MDŽ, v uporabi približno do 1. svetovne vojne, les, kovina, d =19cm, inv. št. ŽI;219. Foto: Tita Porenta, 2010. Čevljarski nož linkovec je imel kar trojno uporabno vrednost: s konico so občrtavali, z rezilom so odrezovali, z ročajem so gladili. 29 ZLATA DOBA ŽIROVSKEGA ČEVLJARSTVA (20. leta 20. stoletja) in DOBA ZADRUG (30. leta 20. stoletja) Desetletje po prvi svetovni vojni, ko so se vzpostavile nove politične in sprva domačemu gospodarstvu bolj naklonjene okoliščine, šteje za »zlato dobo« žirovskega čevljarstva. To obdobje je na razstavi ponazorjeno z rekonstrukcijo ene izmed takratnih številnih žirovskih družinskih delavnic. Čevljarska delavnica Leandra Mlinarja v času med obema svetovnima vojnama. Originalno fotografijo hrani Zorka Štajer, Žiri. Po prvi svetovni vojni in nastanku Kraljevine SHS so se vzpostavile ugodne razmere za domače podjetništvo. Žirovsko čevljarstvo in obrt nasploh sta v 20. letih 20. stoletja vstopila v svoje zlato obdobje: število čevljarskih mojstrov z nekaj pomočniki in vajenci je naraslo z 20 na 60. Odprl se je nov jugoslovanski trg, ki so ga osvajali s pomočjo prodajnih zastopnikov (agenture), kasneje tudi z ustanavljanjem svojih trgovin. Brata Naglič sta za izdelovanje in izvoz čevljev ustanovila podjetje BRANA. Svojo trgovino sta ustanovila v Beogradu. Ivan Zajc je v Stari vasi okoli leta 1902 ustanovil Ročno radionico cipela i oficirskih čizama. V obdobju med obema svetovnim vojnama je zaposloval okoli 30 pomočnikov, svoji trgovini je imel tudi v Otočcu in Kninu. Proizvodnja je bila še vedno ročna. Najmočnejše delavnice so se specializirale za izdelovanje novih vrst obutve. Specializacija dela in razvoj delavske zakonodaje sta povzročila razpadanje starih patriarhalnih odnosov v delavnicah, ki so jih izpodrivala nova mezdna razmerja med mojstri in pomočniki ter vključevanje žensk v proizvodni proces, vendar je bilo delo še vedno precej vezano na jesensko in zimsko sezono. 30 Čevljarski mojster Naglič med Prevoz obutve iz delavnice Ivana Zajca v jugoslovanskimi oficirji. prodajalno Otočac v Liki leta 1935. Originalno fotografijo hrani Ada Uršič, Žiri. Originalno fotografijo hrani Ernest Demšar, Žiri. Fotografija zaposlenih v delavnici Gantar, 30-ta leta 20. stoletja. Originalno fotografijo hrani Franc Temelj, Žiri. V 30. letih 20. stoletja se žirovski čevljarji na krizo, zaostrene gospodarske razmere in rastočo industrijsko konkurenco odzovejo z združevanjem v tri večje zadruge in eno delniško družbo, v katerih je bilo zaposlenih okoli 250 čevljarjev. Svoje delavnice obdržijo le največji podjetniki. Zaradi izgube dela so žirovski čevljarski pomočniki leta 1936 organizirali splošno stavko in se povezali v sindikat. Poslopje nekdanje Postolarske zadruge v Udeleženci čevljarskega tečaja v Žireh, Stari vasi, 30-ta leta 20. stoletja. 30-ta leta 20. stoletja. Originalno fotografijo hrani Dušan Strlič, Žiri. Originalno fotografijo hrani Ernest Demšar, Žiri. 31 KATALOG RAZSTAVLJENIH PREDMETOV 1. Promocijsko gradivo žirovskih mojstrov in zadrug med obema svetovnima vojnama Reklamni plakat podjetja Brana. Avtor: Franjo Kopač. Čevljarska zbirka MDŽ, v=33 cm, š= 24 cm, inv. št. ŽI;240. Foto: Igor Pustovrh, 2010. Naslovnica Cenika št. 14 Ročne delavnice cipela i žizama Ivan Zajc, Žiri. Čevljarska zbirka MDŽ, 1938, v = 19 cm, inv. št. ŽI;248. Foto: Igor Pustovrh, 2010. . 32 Cenik št. 20 čevjarske delavnice Gantar iz Žirov. Čevljarska zbirka MDŽ, 1939, v = 19 cm, inv. št. ŽI;250. Foto: Igor Pustovrh, 2010. Naslovnica cenika mojstra Jožeta Mačka iz Žirov, 30-ta leta 20. stoletja. Original hrani Rok Klemenčič, Žiri. Foto: Igor Pustovrh, 2010. 33 Naslovnica Cenika čevljarske zadruge Sora, ročne radionice cipela, Žiri. Čevljarska zbirka MDŽ, 1941, v = 21 cm, inv. št. ŽI;249. Foto: Igor Pustovrh, 2010. 2. Oprema delavnice Stelaža za hranjenje kopit in lesov. Čevljarska zbirka MDŽ, les, v = 154 cm, š = 112 cm, inv. št. ŽI;137. Foto: Tita Porenta, 2010. 34 Čevljarska mizica s predali (»vjèštr(t),«bjèštr(t), »bank«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, d = 100 cm, š = 59 cm, v = 61 cm, inv. št. ŽI;185. Foto: Tita Porenta, 2010. Čevljarska mizica, predelana (»vjèštr(t),«bjèštr(t), »bank«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, d = 97 cm, š = 75 cm, v = 55 cm, inv. št. ŽI;215. Foto: Tita Porenta, 2010. Čevljarski stolček 1 (»šuštarsk sou, trinúžnk«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, v = 41 cm, inv. št. ŽI;208. Foto: Tita Porenta, 2010. 35 Čevljarski stolček 2 (»šuštarsk sou, trinúžnk«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, v = 39 cm, inv. št. ŽI;87. Foto: Tita Porenta, 2010. Čevljarski stolček 3 (»šuštarsk sou, trinúžnk«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, v = 37 cm, inv. št. ŽI;88. Foto: Tita Porenta, 2010. 36 Škaf za namakanje usnja. Čevljarska zbirka MDŽ, les, v = 32 cm, inv. št. ŽI;98. Foto: Franc Temelj, 2009. Sv. Krišpin in Krišpinjan. Kopija oljne slike Borisa Jesiha. Čevljarska zbirka MDŽ, v = 67 cm, inv. št. ŽI;174. Foto: Franc Temelj, 2009. 37 Stenska ura. Etnološka zbirka Loškega muzeja Škofja Loka. Foto: Franc Temelj, 2009. Slika »Dobračeva«. Slikar: Pavle Sedej, 2000, olje na platno. Original hrani Pavle Sedej, Žiri. Foto: Igor Pustovrh, 2010. 3. Orodje in naprave Čevljarsko kladivo (»šuštarsk kladu«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, kovina, d = 22,5 cm, inv. št. ŽI;21. Foto: Franc Temelj, 2009. 38 Klešče natezalke (»kliše cvikarce«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, d = 19 cm, inv. št. ŽI;23. Foto: Franc Temelj, 2009. Klešče ščipalke (»kliše«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, d = 21 cm, inv. št. ŽI;24. Foto: Franc Temelj, 2009. Klešče za navlačenje (»ta ozke«, »špicncvikarce«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, d = 23 cm, inv. št. ŽI;28. Foto: Franc Temelj, 2009. Čevljarski nož (»cušnajar«, čušnajder«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, usnje, d = 20 cm, inv. št. ŽI;33. Foto: Franc Temelj, 2009. 39 Nož (»krivec«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, les, d = 25 cm, inv. št. ŽI;36. Foto: Franc Temelj, 2009. Obrezilnik (»abnjemar«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, les, d = 18 cm, inv. št. ŽI;58. Foto: Franc Temelj, 2009. Lesena gladilnica. Čevljarska zbirka MDŽ, les, d = 17,5 cm, inv. št. ŽI;60. Foto: Franc Temelj, 2009. Gladilnik (»búh«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, d =13 cm, inv. št. ŽI;63. Foto: Franc Temelj, 2009. 40 Gladilnik (»punčna«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, d = 29 cm, inv. št. ŽI;66. Foto: Franc Temelj, 2009. Zajec za glajenje robov. Čevljarska zbirka MDŽ, les, d = 45 cm, inv. št. ŽI;91. Foto: Franc Temelj, 2009. Gladilnik za robne ploskve (»lauf«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, les, d = 15 cm, inv. št. ŽI;69. Foto: Franc Temelj, 2009. Klinčar (»porar«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, les, d = 15 cm, inv. št. ŽI;37. Foto: Franc Temelj, 2009. 41 Šilo (»abštehavar«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, les, d = 14,3 cm, inv. št. ŽI;40. Foto: Franc Temelj, 2009. Navadna pila (»rašpla)«. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, d = 21 cm, inv. št. ŽI;43. Foto: Franc Temelj, 2009. Čevljarska pila (»postrglja«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, les, d = 20 cm, inv. št. ŽI;47. Foto: Tita Porenta, 2010. Trikotna pila. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, les, d = 16 cm, inv. št. ŽI;49. Foto: Franc Temelj, 2009 . Ploščata pila. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, les, d = 36 cm, inv. št. ŽI;51. Foto: Franc Temelj, 2009. 42 Magnetni brus. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, d = 24 cm, inv. št. ŽI;54. Foto: Franc Temelj, 2009. Zobčar (»štufar«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, les, d = 11,5 cm, inv. št. ŽI;59. Foto: Franc Temelj, 2009. Dolbilec. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, les, d = 13,5 cm, inv. št. ŽI;78. Foto: Franc Temelj, 2009. Čevljarske škarje. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, d = 18 cm, inv. št. ŽI;52. Foto: Franc Temelj, 2009. 43 Kljuka za izkopitenje za snemanje čevlja. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, d = 21 cm, inv. št. ŽI;74. Foto: Franc Temelj, 2009. Kljuka za dreto. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, d = 6 cm, inv. št. ŽI;180. Foto: Tita Porenta, 2010. Navoza (»knjehtra«, »knefra«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, usnje, d = 92 cm, inv. št. ŽI;80. Foto: Franc Temelj, 2009. Kleme (»klieme«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, d = 40 cm, inv. št. ŽI;85. Foto: Franc Temelj, 2009. . 44 Par ženskih kopit z usnjenimi naložki (»alci«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, usnje, d = 20 cm, inv. št. ŽI;106. Foto: Franc Temelj, 2009. Enodilsko kopito. Čevljarska zbirka MDŽ, les, d = 23 cm, inv. št. ŽI;117. Foto: Franc Temelj, 2009. Lesovi (»rišpati«). Čevljarska zbirka MDŽ, les, d = 34 cm, inv. št. ŽI;128. Foto: Franc Temelj, 2009. Lesove so uporabljali pri izdelavi škornjev in gamaš (»komašn«). 45 »Balhi.« Čevljarska zbirka MDŽ, les, d = 35 cm, inv. št. ŽI;102. Foto: Franc Temelj, 2009. Uporabljali so jih pri izdelavi »štiflnov«, ki so bili zašiti ob straneh. »Štrajfecel.« Čevljarska zbirka MDŽ, konopnina, smola, vosek, d = 25 cm, inv. št. ŽI;99. Foto: Tita Porenta, 2010. Pripomoček je bil nepogrešljiv pri izdelavi drete. Predalnik s klinci. Čevljarska zbirka MDŽ, les, d = 50 cm, š = 33 cm, inv. št. ŽI;138. Foto: Franc Temelj, 2009. Priprava za merjenje noge. Čevljarska zbirka MDŽ, 3 deli, čas med obema svetovnima vojnama, kovina, les, d = 20 cm, inv. št. ŽI;211. Foto: Franc Temelj, 2009. 46 Zajec za sezuvanje škornjev. Čevljarska zbirka MDŽ, les, d = 36 cm, inv. št. ŽI;93. Foto: Franc Temelj, 2009. Naročnik. Čevljarska zbirka MDŽ, usnje, d = 11 cm, inv. št. ŽI;75. Foto: Franc Temelj, 2009. Čevljarski predpasnik (»birtah«). Čevljarska zbirka MDŽ, platno, d =118 cm, inv. št. ŽI;95. Foto: Franc Temelj, 2009. Zgornji del »šihtovca« (»obertal«). Čevljarska zbirka MDŽ, usnje, d = 25 cm, inv. št. ŽI;149. Foto: Franc Temelj, 2009. 47 Opetnik (»šparnik«). Čevljarska zbirka MDŽ, usnje, d = 27 cm, inv. št. ŽI;140. Foto: Tita Porenta, 2010. Naložki (»alci«). Čevljarska zbirka MDŽ, usnje, d = 14 cm, inv. št. ŽI;139. Foto: Tita Porenta, 2010. Izkrojeni predniki (»urbasi«). Čevljarska zbirka MDŽ, usnje, d = 15 cm, inv. št. ŽI;141. Foto: Franc Temelj, 2009. Zgornji del »šihtovca« pred namestitvijo podplata (polizdelek). Čevljarska zbirka MDŽ, usnje, d = 24 cm, inv. št. ŽI;148. Foto: Franc Temelj, 2009. 48 Čevljarski stroj PATENT ELASTIC (»cilindrca«). Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, v = 115 cm, d = 80 cm, š = 32 cm, inv. št. ŽI;5. Foto: Tita Porenta, 2010. Priprava za vpenjanje čevljev na kopito. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, v = 32 cm, š= 30 cm, inv. št. ŽI;166. Foto: Boštjan Meglič, 2010. Priprava za zobčanje. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, v = 19 cm, š = 15 cm, inv. št. ŽI;169. Foto: Boštjan Meglič, 2010. 49 Stroj za rezanje okvirjev. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, v = 23 cm, inv. št. ŽI;170. Foto: Boštjan Meglič, 2010. Priprava za stiskanje podplata. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, d = 26 cm, inv. št. ŽI;173. Foto: Boštjan Meglič, 2010. Strojček za vstavljanje rinčic. Čevljarska zbirka MDŽ, kovina, v= 37 cm, inv. št. ŽI;11. Foto: Boštjan Meglič, 2010. 50 »SLUŽITI ZAČNE...« O vajencih (ler(k)ovcih, lerpubih) v delavnicah žirovskih čevljarskih mojstrov pred drugo svetovno vojno Do druge svetovne vojne so se mladi odločali za poklic čevljarja iz različnih razlogov; največ je bilo takih, ki druge možnosti zaradi revščine niso imeli, drugim se je zdelo, da bodo z izučitvijo najhitreje prišli do kruha. Precej jih je čevljarsko tradicijo povzelo za očetom, najmanj pa je bilo takih, ki so se za ta poklic odločali iz resničnega veselja. Vajeniško dobo so začeli pri 13. ali 14. letih in je trajala najmanj tri leta. Status čevljarskih vajencev se je v tem času razlikoval glede na razmere v posameznih delavnicah. O teh razmerah so odločali mojstri, precej pa so nanje vplivali tudi pomočniki. Čevljarska delavnica Ivana Zajca na Dobračevi s pomočniki in vajenci v 20. letih 20. stoletja. Original hrani Ernest Demšar, Žiri. Vajenci so se najprej učili preprostih čevljarskih opravil. Poleg tega so morali skrbeti za čistočo in red v delavnicah, neredko so pomagali tudi mojstrovi ženi pri gospodinjskih opravilih. Posebnost vajeniške dobe žirovskih čevljarjev je bila svojščina (» sujšna«). To je bilo delo, ki ga je vajenec lahko opravljal za svoje potrebe ali pa mu ga je mojster plačal. Prva povojna generacija vajencev »Čevljarne Žiri,« Strojarna, 1946. Fototeka MDŽ. Ob koncu učne dobe so vajenci do leta 1921 dobili le spričevala, po tem letu pa so delali izpit pri drugem mojstru. V skladu z novo delavsko zakonodajo so prejeli še učne pogodbe, ki so zmanjševale samovoljo mojstrov in precej izboljšale težek položaj vajencev. 51 KATALOG RAZSTAVLJENIH PREDMETOV Naslovnica prvega čevljarskega strokovnega učbenika v slovenskem jeziku Strokovni nauk za čevljarstvo. Avtorja: Jože Steiman in Jože Zajc. Čevljarska zbirka MDŽ, 1943, v = 24 cm, inv. št. ŽI;247. Foto: Igor Pustovrh, 2010. Navoza. Čevljarska zbirka MDŽ, usnje, kovina, d = 63 cm, inv. št. ŽI;83. Foto: Tita Porenta, 2010. »Knjehtra« ali »kneftra« je bila dolgo časa učinkovit »vzgojni pripomoček«, ki ga je izkusil marsikateri vajenec. Spričevalo čevljarskega vajenca Matevža Pečelina iz Žirov. Čevljarska zbirka MDŽ, 1897, d = 54 cm, inv. št. ŽI,233. Foto: Tita Porenta, 2010. 52 Učna pogodba, 1913. Čevljarska zbirka MDŽ, 1913, v = 30 cm, inv. št. ŽI;232. Foto: Tita Porenta, 2010. Učna pogodba, 1924. Čevljarska zbirka MDŽ, 1924, v = 34 cm, inv. št. ŽI;241. Foto: Tita Porenta, 2010. 53 Preizkuševalni zapisnik. Čevljarska zbirka MDŽ, 1930, v = 34 cm, inv. št. ŽI;244. Foto: Tita Porenta, 2010. Pisni (teoretični del) pomočniškega izpita. Čevljarska zbirka MDŽ, 1930, v = 34 cm, inv. št. ŽI;242. Foto: Tita Porenta, 2010. 54 Izdelek praktičnega dela pomočniškega izpita. Čevljarska zbirka MDŽ, 1930, d = 29 cm, inv. št. ŽI;243. Foto: Tita Porenta, 2010. Spričevalo pomočniškega izpita. Čevljarska zbirka MDŽ, 1930, v = 34 cm, inv. št. ŽI;245. Foto: Tita Porenta, 2010. 55 Vprašalna pola za zdravniško preiskavo vajenca. Čevljarska zbirka MDŽ, 1939, v = 34 cm, inv. št. ŽI;246. Foto: Tita Porenta, 2010. 56 65 LET ALPINE (1947−2012): RAZVOJ PODJETJA IN NJEGOVEGA DELOVNEGA UTRIPA Alpina je vodilno slovensko podjetje v proizvodnji in trženju modne in športne obutve s sedežem v Žireh. Razvila se je po drugi svetovni vojni na podlagi dolge čevljarske tradicije iz skupne zadruge Čevljarna Žiri, v katero so se vključili dotedanji lastniki zasebnih domačih čevljarskih delavnic, predvojni zadružniki in posamezni čevljarji. Zapisnik seje nadzorstva Čevljarne. Izdelovanje čevljev pred ustanovitvijo tovarne Arhiv MDŽ. (1945–1947). Fototeka Alpina. Od ustanovitve 30. aprila 1947 pod imenom Tovarna športnih čevljev Žiri pa do osamosvojitve Slovenije je delovala kot državno gospodarsko podjetje, v katerem so leta 1950 uvedli samoupravni način vodenja. Leta 1952 se je Tovarna športnih čevljev Žiri preimenovala v Alpino, tovarno čevljev Žiri, 1969 pa v Alpino, tovarno obutve Žiri. 57 Odločba o ustanovitvi državnega Zbor delavcev pred tovarno, 1950. industrijskega podjetja Tovarna športnih Fototeka Alpina. čevljev v Žireh, 30. 4. 1947. Fototeka Alpina. 26. maja 1995 je Alpina po sprejetju programa lastninskega preoblikovanja in statuta postala delniška družba. V koraku s časom in svojo konkurenco danes deluje kot globalno podjetje: poslovno skupino Alpina Holding. d.d. poleg matičnega podjetja Alpina d. o. o. s sedežem v Žireh, sestavlja več povezanih podjetij na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Kosovem, Makedoniji, Ukrajini, Romuniji, v Združenih državah in na Kitajskem. Z delavskega sveta, oktober 1990. Fototeka Alpina. 58 Podjetje Alpina je postopoma raslo in širilo svoje poslovanje tudi izven Žirov. Leta 1959 in 1965 sta se mu priključili čevljarski podjetji Metka iz Žirov, ki je izdelovalo otroško obutev, in Čevljar iz Gorenje vasi za šivanje modne obutve. Med letoma 1972 in 2003 je deloval Alpinin obrat na Colu za šivanje športne obutve, med 1980 in 2002 v Rovtah, med 1987 in 1999 pa tudi v Šentjoštu nad Horjulom. V teh obratih je bilo zaposleno pretežno lokalno prebivalstvo, največ ženske, ki so delale v šivalnicah. Alpina je tako posredno omogočila tudi razvoj teh vasi v modernejša naselja. Izdelek čevljarskega podjetja Metka, Poslopje v Rovtah, v katerem je do leta 2002 deloval Žiri. obrat Alpine. Foto: Tita Porenta, 2011. Fototeka MDŽ. Alpinin obrat na Colu, 2002. Proizvodnja hala v obratu Gorenja vas. Fototeka Alpina. Fototeka Alpina. 59 Alpinin obrat v Šentjoštu. Foto: Tita Porenta, 2011. Po postopnem zaprtju obratov v novem tisočletju se je proizvodnja selila izven Slovenije. Problem zagotavljanja zadostne količine zgornjih delov po letu 1960, v Alpini, podobno kot v drugih čevljarskih podjetjih, rešujejo s kooperanti, med katerimi sta bila najpomembnejša VIGO - Varaždinska industrija gornjišta obuće in delovna organizacija Tatjana Marinić iz Novega Marofa. VIGO - Varaždinska industrija gornjišta obuće. Delovna organizacija Tatjana Marinić iz Fototeka Alpina. Novega Marofa. Fototeka Alpina. Izdelovanje obutve je bilo na začetku razpršeno na petih različnih lokacijah po Žireh. Prvo tovarniško poslopje so gradili s številnimi udarniškimi urami in s pomočjo državnega posojila, ki so ga prejeli po posredovanju tedanjega ministra za industrijo in rudarstvo, Franca Leskovška Luke potem, ko so vstopili v »državni sektor«. Slavnostno odprtje novega poslopja je bilo 15. avgusta 1948. Postopoma so okrog prvotne stavbe rasle proizvodne in skladiščne hale ter druga poslopja:  1962 nov trakt za skladišče končnih izdelkov in za upravne prostore,  1970, ob 20 letnici samoupravljanja prva proizvodna hala,  ob 30 letnici podjetja leta 1977 druga, največja proizvodnja hala oddelka Plastika,  1979, hala za skladišče gotove obutve in  2004 skladišče za repro-material. 60 Alpinini udarniki pri gradnji tovarne. Prva stavba Alpine, 1948. Fototeka Alpina. Fototeka Alpina. Franc Leskovšek-Luka, boter Tovarne Gradnja Alpine, 1948. Fototeka Alpina. športnih čevljev Žiri. Fototeka Alpina. Sprva povsem ročno izdelovanje čevljev, ki je omogočilo izdelavo le dobrih 68 000 parov na leto, so leta 1955 mehanizirali, kar je podeseterilo produktivnost. Ko so leta 1960 uvedli tekoči trak, se je proizvodnja podvojila, nato pa strmo naraščala na skoraj 2 400 000 parov letno v letu 1986. Po letu 1973 so se pojavili prvi računalniki, leta 1994 pa prvi robot. 61 Alpinini čevljarji pri »vlečenju« drete. Prvi tekoči trak. Fototeka Alpina. Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Računalniško vodeni stroji. Fototeka Alpina. Uvedba prvih robotov v proizvodnji. Fototeka Alpina. Leta 1954 so uvedli dvoizmensko delo, 1969 pa prešli na 42 urni delovni teden. Prihod na delo, 1977. Odhod z dela, 1977. Fototeka Alpina. Fototeka Alpina. 62 Leta 1964 delavski svet sprejme prvi statut podjetja, 1966 je bilo z ustanovitvijo novih oddelkov in strokovnih sektorjev podjetje delno reorganizirano. Po letu 1974 se je podjetje večkrat reorganiziralo v razne TOZDE - temeljne organizacije združenega dela kot nove vrste oddelkov za proizvodnjo in prodajo ter skupne režijske službe. Oddelek orodjarna. Oddelek dodelave. Fototeka Alpina. Fototeka Alpina. Žirovski čevljarski vajenci so se po 2. svetovni vojni najprej izobraževali v industrijski šoli, ki je imela prostore v Strojarni, po letu 1970 pa na oddelku Čevljarskega šolskega izobraževalnega centra Kranj v Žireh, v okviru katerega so se vajenci odločali za poklic čevljarja obrtnika ali za posamezne profile v čevljarski industriji. Alpina je štipendirala tudi zaposlene na drugih kadrovskih področjih, iz katerih je pridobivala svoje sodelavce na različnih področjih dela. 1999 je bil v Žireh ustanovljen Industrijsko razvojni center usnjarske in obutvene industrije (IRCUO). Prva generacija čevljarskih vajencev. Industrijska šola v šolskem letu 1972/73. Fototeka Alpina. Fototeka Alpina. 63 Štipendisti Alpine, 1971. Fototeka Alpina. Alpina je začela razvijati svojo mrežo industrijskih prodajaln leta 1953. Prvo tovarniško prodajalno je odprla decembra tega leta v Sarajevu, nato pa po vseh večjih mestih nekdanje Jugoslavije in v nekaterih evropskih državah. Svoje izdelke je sprva promovirala po številnih domačih in tujih sejmih. Prva Alpinina prodajalna v Sarajevu, 1953. Stojnica na sejmu v Ljubljani, 1957. Fototeka Alpina. Fototeka Alpina. Do srede 80-tih let 20. stoletja je prevladovala domača prodaja, za katero so z lastnim kreativnim in ustvarjalnim delom pripravljali svoje programe in kolekcije. V 60-tih letih so začeli prodirati na vzhodna tržišča, predvsem v Sovjetsko zvezo, kjer so bili kupci nekoliko manj zahtevni, medtem ko se je v 70-tih odprl še zahodni trg, s katerega so prihajale osnovne zamisli in zahteve neposredno od kupcev samih, v Alpini jih je bil treba le tehnično izvesti in distribuirati. Konec 80-tih so izvozili že skoraj 2/3 proizvodnje. Alpina je postopoma odpirala svoja predstavništva tudi na Daljnem vzhodu, v ZDA, Kanadi in Avstraliji. V 80-tih letih je njeno ime v svet ponesla predvsem smučarska, v 90-tih pa še smučarsko tekaška obutev. 64 Slavnostna prireditev ob 40 letnici Alpine, 1987. Fototeka Alpina. Od ustanovitve leta 1947 pa do danes je podjetje vodilo kar 13 direktorjev. Njihove vloge in naloge v podjetju so se spreminjale v skladu s časom in potrebami proizvodnje in zaposlenih: pod njihovim vodstvom so »alpinci« gradili in širili tovarniške prostore, jih opremljali s stroji, uvajali nove tehnologije, gradili posel in blagovno znamko, organizirali delo in življenje v tovarni, vodili podjetje skozi dobra in slaba obdobja. Poleg direktorjev so bile izjemno pomembni tudi strokovni kadri. Alpinin razvoj je bil sprva usmerjen v modno obutev, kjer so se prizadevali doseči ugled izdelovalca visoke modne in kvalitetne lahke obutve doma in v tujini. Prodor v sam vrh svetovnih proizvajalcev jim je uspel predvsem z razvojem visokogorske, smučarske in smučarsko tekaške obutve. Pri tem so imeli veliko vlogo številni razvojniki, modelarji, tehnologi, orodjarji, in drugi strokovnjaki. Med posebna razvojna področja in usmeritve sodi tudi investiranje v grafično in industrijsko oblikovanje, predvsem v sodelovanju z oblikovalskim podjetjem Studio Miklavc. Investicija se jim je povrnila v obliki številnih mednarodnih oblikovalskih priznanj. Pri uspešni prodaji je sodelovala tudi leta 1973 ustanovljena Služba za marketing in dizajn. 65 Alpinini nekdanji direktorji ob 50-ti obletnici podjetja 1997. Fototeka Alpina. Ob ustanovitvi podjetja je bilo zaposlenih 281 delavcev, ki je izdelalo 68 000 parov letno. Število zaposlenih je stalno in strmo naraščalo vse do druge polovice 80. let, ko je bilo v matični tovarni, v petih obratih in trgovski mreži skupaj zaposlenih že skoraj 2000 zaposlenih. Med njimi je bil največji delež žensk, ki so v večini delale v proizvodnji in skupnih službah, vodilne položaje so zasedale le v oddelkih za vodenje financ, kadrov in nabave. Potem, ko se je podjetje preoblikovalo v delniško družbo in postalo globalno podjetje, se je spremenila tudi struktura zaposlenih. Udarniki Alpine po izvršeni prvi petletki v Rast števila zaposlenih 1952–1968 štirih letih. Fototeka Alpina. Fototeka Alpina. 66 V Alpini so v času socialističnih načel skrbeli tudi za boljše delovne pogoje ter za višji življenjski standard. Zaposlenim so leta 1962 v tovarni zagotovili topel obrok, lahko so letovali v počitniškem naselju ob morju in v toplicah, se izobraževali ob delu ter vključevali v politično, društveno, športno in družabno življenje tovarne, med katerimi so bila zelo priljubljena zlasti športna tekmovanja in srečanja s stanovskimi kolegi iz drugih podjetij čevljarske in gumarske stroke, kot so bile npr. »Šuštarijade.« Po letu 1962 so brali tovarniško glasilo Delo življenje, ki ga je najdlje urejal urednik Nejko Podobnik. V Delu življenje se je zdaj že skoraj 50 let zapisovala zgodovina Alpine in njena povezanost z Žirmi, ki so jo sooblikovali zaposleni. V kolektivu so skupaj praznovali praznike, jubileje tovarne so obeleževali z obsežnimi zborniki in se skupaj veselili novih delovnih uspehov. Slovesno so podpisovali razne samoupravne akte in poslovne pogodbe. Na proslavah so predajali namenu novo zgrajene prizidke ali oddelke tovarne.. Poleg tega so v podjetju zagotovili tudi sredstva za sprejem Dedka Mraza za otroke zaposlenih, novoletno zabavo za zaposlene ter srečanje z upokojenci. V manjšem obsegu so se na posameznih oddelkih poveselili tudi ob osebnih praznikih sodelavcev, še posebej ob odhodih v pokoj. Počitniške prikolice prezimujejo na Počitnice v kampu Zlatorog, Umag. tovarniškem dvorišču. Fototeka Alpina. Fototeka Alpina. Sodelovanje zaposlenih na skupnih Vitrina s pokali, pohvalami in priznanji športnih igrah jugoslovanske na hodniku tovarne Alpina. usnjarsko-čevljarske industrije Foto: Marko Kavčič, 2012. »Šuštarijade« in »Usnjariade«. Fototeka Alpina. 67 Obiska dedka Mraza za otroke zaposlenih. Delo sindikata – skrb za ozimnico. Fototeka Alpina. Fototeka Alpina. Delo življenje, Glasilo delavcev Tovarne Interni Informator. obutve Alpina. Širjenje kulture med delavci je bila pomembna naloga Alpine zlasti v socialističnem obdobju podjetja, pa tudi po lastninjenju je tovarniško glasilo zaposlene redno informiralo o kulturnih prireditvah v kraju. V podjetju je bila med prvimi leta 1947 ustanovljena Pihalna godba Alpina, ki je nastopala na vseh glavnih proslavah v Žireh in okolici. Alpinino ime nosi tudi Moški pevski zbor Alpina. Med zaposlenimi so bili številni slikarji, kot so Ivan Gluhodedov, Jože Peternelj, Konrad Peternelj, Janez Sedej in drugi. Leta 1973 je bila v Stari šoli ustanovljena muzejska zbirka, na kateri so bili zbrani tudi eksponati iz tovarne. Pomena muzejske zbirke se je najprej zavedal Alfonz Zajec, prvi predsednik Muzejskega društva Žiri. 68 Pihalna godba Alpina, 1972. Fototeka Alpine. Moški pevski zbor Alpina, 2012. Fototeka MDŽ. Alpina. Avtor: Jože Peternelj Mauser. Čevljarska zbirka MDŽ, lepljenka iz usnja, d = 76 cm, v = 61 cm, inv. št. ŽI;178. Foto: Borut Slabe, 2012. Alpina je ves čas svojega obstoja živela z Žirmi in Žiri so se širile in razvijale pod okriljem Alpine, zato so Žirovci večkrat potrdili: »Žiri so Alpina, Alpina so Žiri«. V tovarni je bila dolga leta zaposlena večina Žirovcev. Z leti so se uspešnemu domačemu delodajalcu pridružili tudi podjetji Etiketa in Kladivar ter Kmetijska zadruga in nekaj manjših podjetij ter samostojnih podjetnikov, ki skupaj dajejo kruh okoli 2000 zaposlenim. 69 Tovarna Etiketa. Foto: Tita Porenta, 2012. Alpina je do leta 1995, ko so Žiri ponovno postale svoja občina, precej sredstev prispevala za razvoj krajevne skupnosti. Ta pomoč se je odražala tudi v številnih gradnjah. Če primerjamo kulturno krajino pred Alpino z današnjo podobo, vidimo, da so Žiri, kljub temu da so se močno razširile, predvsem z gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, precej obdržale podeželski videz. Žiri pred Alpino. Pogled na Žiri in Alpino, 1977. Originalno razglednico hrani Viljem Eržen, Žiri. Fototeka Alpina. Zgradili so središče z največjim Zadružnim domom v Sloveniji, blagovnico in poslovno- stanovanjskim centrom Pr' Matic. V kotlini še vedno najbolj izstopa industrijski kompleks, predvojni objekti, nekdaj ponosne stare čevljarske zadružne stavbe pa tonejo v pozabo. 70 Industrijski kompleks Žiri (Alpina, Etiketa, Kladivar). Foto: Polona Mlakar Baldasin, 2010. Žirovci so že od nekdaj znani kot dobri športniki, zato Alpina je in še podpira tudi številne domače športne klube in kulturna društva, ki nosijo njeno ime. Med športnimi klubi velja omeniti Nogometni klub Alpina Žiri, ki mu je Alpina pomagala do nogometnega igrišča in sponzorirala drese, Smučarski skakalni klub Alpina, ki je leta 1967 dobil večje 70-metrske skakalnice in organiziral tekme z mednarodno zasedbo tekmovalcev. Prav na prostoru te večje skakalnice danes raste nov nordijski center s petimi skakalnicami, ki že omogočajo skoke prav vsem generacijam smučarjev skakalcev. Zelo uspešno sta delovala tudi Judo klub Alpina, in Šahovski klub Alpina. Številni Žirovci so se lahko udejstvovali v prostočasnih športnih dejavnostih kot sta balinanje ali kolesarjenje. Šahovski klub Alpina. Fototeka Alpina. Športni klub Alpina. Fototeka Alpina. 71 Sodobna skakalnica v Novi vasi, na kateri Tekaška prireditev pri Petriču v Žireh. trenirajo člani Smučarsko skakalnega kluba Fototeka Alpina. Alpina. Foto: Tita Porenta, 2011. 72 KATALOG RAZSTAVLJENIH PREDMETOV Vrata garderobne omarice Alpininega delavca. Čevljarska zbirka MDŽ, les, v = 165 cm, š = 30 cm, inv. št. ŽI;335. Foto: Marko Kavčič, 2012. Stenska ura iz Alpine. Čevljarska zbirka MDŽ, les, d = 33 cm, inv. št. ŽI;336. Foto: Tita Porenta, 2011. 73 Delovna halja zaposlenih v Alpini. Čevljarska zbirka MDŽ, tekstil, inv. št. ŽI;334. Foto: Tita Porenta, 2012. »Albumčk.« Čevljarska zbirka MDŽ, papir, plastificirano, v = 14 cm, inv. št. ŽI;337. »Albumčk« je pripomoček za lažjo komunikacijo med oddelki za proizvodnjo kolekcije. 74 Delovni koledarček. Čevljarska zbirka MDŽ, 1989, papir, v = 13,5 cm, inv. št. ŽI; 333. Tovarna Alpina v Žireh. Slikar: Vladimir Lamut (1915−1962) Restavriral Stane Kosmač, 2012. Čevljarska zbirka MDŽ, okoli 1957, olje/platno, d =110 cm, v= 80 cm, inv. št. ŽI;338. Foto: Marko Kavčič, 2012. 75 NESNOVNA INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA – BLAGOVNA ZNAMKA ALPINE Razvoj imena podjetja Alpina in njenih logotipov 1945 Čevljarna Žiri, z. z o. j. (zadruga z omejenim jamstvom) 1947 Tovarna športnih čevljev Žiri: prvi ohranjeni znak, avtor neznan. 1951 Alpina, tovarna športnih čevljev Žiri Ime Alpina je izpeljanka iz zemljepisnega lastnega imena Alpe z obrazilom -ina. Ime naj bi bilo za domačega kupca privlačno in zvočno, za tujega pa lahko izgovorljivo, sicer pa je v Ljubljani na Dunajski cesti pred drugo svetovno vojno obstajala trgovina s športnimi pripomočki z enakim imenom, ki je bila last trgovca in podjetnika Aleksandra Kovača. Logotip in odtis žiga, avtor neznan. 1952 Alpina, tovarna čevljev Žiri Logotip z novim nazivom podjetja, avtor neznan. 1968 Alpina, tovarna obutve Žiri Prvotna različica logotipa avtorja Tomaža Kržišnika. 76 1969 Avtor logotipa: Tomaž Kržišnik. 1995 Alpina, d. d. (delniška družba) Avtor logotipa: Matjaž Mazzini. 2004 Uporaba znaka in njegovih kombinacij se je sčasoma spreminjala. 2009 Alpina, tovarna obutve, d. o. o. Znak Alpine, sredstvo vizualne komunikacije 1969 Alpinin znak Avtor: Tomaž Kržišnik 1973 V Alpini ustanovijo službo za marketing in dizajn. 77 Znaki za označevanje izdelkov Med najbolj prepoznavnimi zaščitnimi znaki izdelkov Alpina so: 1973 Simona fashion - blagovna znamka modne obutve 1998–2005 Speedbull - blagovna znamka za označevanje zaščitnih oblačil ter športnih čevljev in copat 90-ta leta 20. stol. Alpina Footwear – blagovna znamka za označevanje pohodne obutve 2009 GTH - blagovna znamka za označevanje obutve oblikovalke Alje Novak 2009 Binom in CS - blagovna znamka za označevanje kupcu prilagojene obutve, ergonomskega skeniranja izmer stopala in računalniško podprte ergonomsko oblikovane obutve, prodaje nahrbtnikov in torb Logotipi, avtor: Jure Miklavc 2010 Nova blagovna znamka modne obutve. Logotip, avtor: Jure Miklavc. 78 Mednarodna organizacija Superbrands je 28. januarja 2009 podelila naziv Superbrands Slovenija 2008 40 najmočnejšim blagovnim znamkam v Sloveniji, med njimi tudi Alpini. Superbrands predstavlja blagovno znamko, ki v primerjavi s konkurenco potrošniku nudi večje čustvene in otipljive koristi, kot so: kakovost, zanesljivost, drugačnost, čustveni naboj. 79 ALPINA IN VRHUNSKI ŠPORT Z Alpino na strehi sveta V Alpini so visokogorski čevelj začeli razvijati že leta 1960. V času prvih odmevnih jugoslovanskih in slovenskih odprav v Himalajo je njihova obutev veljala za visokokakovostno. Pri razvoju in v boju s tujo konkurenco so sodelovali številni Alpinini strokovnjaki, predstavniki Planinske zveze Slovenije ter alpinisti. Leta 1979 je jugoslovanska alpinistična odprava Everest '79 prvič stopila na najvišjo goro sveta, na Mount Everest (8848 m). Kot prva Slovenca sta 13. maja vrh dosegla Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj, dva dni za njima pa še Stane Belak, Hrvat Stipe Božič in Šerpa Ang Phu, ki je pri sestopu zdrsnil. Vsi člani odprav in njihovi spremljevalci so bili obuti v višinske čevlje, izdelane v Alpini, ki je na ta način podprla vrhunske domače alpinistične dosežke, po Alpini pa je odprava poimenovala tudi prvi višinski tabor. Leta 1999 je Marko Čar, slovenski alpinist, ledni plezalec in deskar, doma iz Žirov, v Alpininih čevljih model Triglav s slovensko himalajsko odpravo pri vzponu na GYACHUNG KANG (7952 m) opravil dostop preko višine 6000 m. Fotografija slovenskih alpinistov pod Žirovec Marko Čar Everestom (Marko Štremfelj, Marjan (1969, Kranj – 2000, Logarska Manfreda-Marjon, Franček Knez). dolina). Foto: Andrej Štremfelj, 1979 Originalno fotografijo hrani družina , ki hrani originalno Marka Čara. fotografijo. 80 KATALOG RAZSTAVLJENIH PREDMETOV Alpinin plakat, na katerem sta upodobljena hrvaški alpinist Stipe Božič ter sirdar (vodja nosačev) odprave Ang Phu. Čevljarska zbirka MDŽ, 1979, v = 70 cm, inv. št. ŽI;234. Foto: Stane Belak, 1979, reprodukcija: Borut Slabe, 2012. Ledenik Kumbu na zahvali himalajske odprave Everest '79 za sponzorstvo Alpine. Čevljarska zbirka MDŽ, barvna grafika, avtor: Franc Novinc, v = 63 cm, inv. št. ŽI;177. Foto: Tita Porenta, 2012. 81 Prototip gorskega čevlja, izdelanega za odpravo na Makalu (8475 m), prvi osemtisočak, ki so ga osvojili slovenski alpinisti. Čevljarska zbirka MDŽ, 1975, usnje, koža losa, guma, kovina, v = 48 cm, inv. št. ŽI;188. Foto: Franc Temelj, 2009. Prototip gorskega čevlja. Čevljarska zbirka MDŽ, 1976, usnje, guma, kovina, tekstil, v = 35 cm, inv. št. ŽI;253. Foto: Franc Temelj, 2009. 82 Prototip višinskega čevlja jugoslovanske alpinistične odprave Everest 79'. Čevljarska zbirka MDŽ, 1976, juhta, guma, kovina, podloženo z ovčjim krznom, v = 43 cm, inv. št. ŽI;251. Foto: Franc Temelj, 2009. Izpopolnjen višinski čevelj, po mnenju članov odprave Lhotse 81' (8516 m) je takrat veljal za najboljšo tovrstno obutev na svetu. Čevljarska zbirka MDŽ, 1981, zg. del: juhta, dvakrat ojačan in podložen z ovčjim krznom, podplat: suha lipovina in plutovina, guma vibram, poseben sistem za namestitev derez, v = 43 cm., inv. št. ŽI;263. Foto: Franc Temelj, 2009. Čevelj nepalskega ljudstva Šerpe, ki so ga člani himalajske odprave Everest '79 prinesli Alpini za darilo. Čevljarska zbirka MDŽ, 1979, v = 24 cm, inv. št. ŽI;254. Foto: Franc Temelj, 2009. 83 Čevlji Marka Čara. Čevljarska zbirka MDŽ, v = 20 cm, inv. št. ŽI;286. Foto: Franc Temelj, 2009. Alpina in smučarski tekmovalni športi Konec 70-ih let prejšnjega stoletja je Alpina začela graditi svojo blagovno znamko na področju tekmovalnega športa. Razvojni oddelek je s pomočjo učiteljev smučanja, tekmovalcev in njihovih trenerjev razvil več vrhunskih tekmovalnih smučarskih čevljev. Tako je Alpina prvič stopila v korak z najboljšo svetovno konkurenco. Na XIV. olimpijskih zimskih igrah v Sarajevu leta 1984 je bila med bogato svetovno ponudbo alpskih smučarskih čevljev izbrana za ekskluzivnega dobavitelja tovrstne obutve. V Alpininih smučarskih čevljih so svoje zmage na svetovnih pokalih dobrih 15 let osvajali najboljši slovenski in tuji smučarji. Žal se razvoj teh čevljev ni nadaljeval zaradi premalo vloženih sredstev v investicije, Alpina pa še danes uspešno proizvaja smučarske čevlje za rekreativne smučarje. »Pospeševalci« športne usmeritve Alpine v 80. letih prejšnjega stoletja. Od leve proti desni: oblikovalec Milan Herzog, Tomaž Košir, direktor Alpine (1980–1988), in vodja tekmovalne službe Janez Šmitek. Fototeka Alpina. Člani slovenske pionirske in mladinske reprezentance smučarjev, ki so v 80-ih letih 20. stoletja smučali v Alpininih pancerjih Demon. Fototeka Alpina. 84 KATALOG RAZSTAVLJENIH PREDMETOV Grega Benedik na zmagovalnih stopničkah. Čevljarska zbirka MDŽ, v= 53,4 cm, š= 38,5 cm, inv. št. ŽI;264. Fotoreprodukcija: Borut Slabe, 2012. Prvo zmago v Alpininih smučarskih čevljih SR 84 je dosegel slovenski alpski smučar Grega Benedik v slalomu za svetovni pokal leta 1987 v Sarajevu. Priložnostne razglednice VELIKI USPEHI, portreti vrhunskih smučarjev, ki so tekmovali v Alpininih smučarskih čevljih. Založnik: Alpina, Žiri, 1987. Grega Benedik. Čevljarska zbirka MDŽ, v = 15 cm, inv. št. ŽI;297. Foto: Egon Kaše, 1987. 85 Alenka Dovžan. Čevljarska zbirka MDŽ, š = 15 cm, inv. št. ŽI;294. Foto: J. Žnidaršič, B. Herdt. Andrej Miklavc. Čevljarska zbirka MDŽ, š = 15 cm, inv. št. ŽI;295. Foto: A. Fevžer, 1987. Rok Petrovič. Čevljarska zbirka MDŽ, š = 15 cm, inv. št. ŽI;296. Foto: J. Žnidaršič, B. Herdt. Veronika Šarec. Čevljarska zbirka MDŽ, š = 15 cm, inv. št. ŽI;265. Foto: J. Žnidaršič, B. Herdt. 86 Tomaž Čižman. Čevljarska zbirka MDŽ, š = 15 cm, inv. št. ŽI;267. Foto: J. Žnidaršič, B. Herdt. Tekmovalni smučarski čevelj Demon. Čevljarska zbirka MDŽ, 1978, v = 33 cm, PVC, usnje, inv. št. ŽI;257. Foto: Borut Slabe, 2012. Namenjen je bil članom pionirske in mladinske slovenske smučarske reprezentance, preizkusili pa so ga tudi v disciplini »HOT-DOG«. Tekmovalni smučarski čevelj SR84. Čevljarska zbirka MDŽ, 1982, v = 36 cm, poliuretan, spominska pena, inv. št. ŽI;354. Foto: Tita Porenta, 2012. Njegove odlike so bile možnost nastavitve nagiba, anatomsko oblikovan notranji čevelj, zunanji čevelj pa je bil narejen iz materiala, ki je omogočal smuko v vseh vremenskih pogojih. Primeren je bil tudi za tekmovalce A-smučarske reprezentance. 87 Prvi smučarski čevelj linije Alpha. Čevljarska zbirka MDŽ, 1982, v = 33 cm, inv. št. ŽI;344. Foto: Tita Porenta, 2012. Alpinin najbolj dovršen in prodajan tekmovalni smučarski čevelj. Zaradi svojih lastnosti je v vseh svojih izvedbah dosegal vidno mesto med najboljšimi smučarskimi čevlji na svetu. Smučarski čevelj model A2. Čevljarska zbirka MDŽ, 1997, v = 33 cm, inv. št. ŽI;260. Foto: Tita Porenta, 2012. “Alpina prinaša več sprememb kot kdajkoli prej! Tukaj so odgovori na vprašanje zakaj.” V angleškem jeziku izdan Alpinin katalog tekmovalnih smučarskih čevljev za sezono 82/83 kot ekskluzivnega dobavitelja alpskih smučarskih čevljev za XIV. zimske olimpijske igre Sarajevo 84'. Oblikovalec Tone Pintar. Čevljarska zbirka MDŽ, d = 60 cm, inv. št. ŽI;262. Foto: Borut Slabe, 2012. 88 Najvišja odličja tekmovalcem in prestižne oblikovalske nagrade Hiter razvoj zimskih športov konec 80-ih in v začetku 90-ih let 20. stoletja je spodbudil Alpinino vodstvo in strokovnjake še k razmišljanju o razvoju čevlja za tek na smučeh in biatlon. Tudi k nadaljnjemu razvoju te vrste obutve so veliko prispevali prav vrhunski slovenski in tuji tekmovalci in uspešno sodelovanje z norveško proizvajalko smučarskih vezi, tovarno Rottefella. Vzporedno s tehnološkim razvojem, predvsem sistema podplatne izdelave, sta se prepoznavnost blagovne znamke in dovršenost tekmovalne tekaške obutve Alpine širili tudi na področju industrijskega oblikovanja, kjer so prejeli številne priznane mednarodne in slovenske nagrade. Potovalni načrt Alpininega tekmovalca v teku na smučeh v sezoni 2010/11. Iz brošure: Zmagovanje kot način življenja, Alpina 2011. 89 Med prva najuspešnejša tekmovalca, ki sta zmagovala v Alpininih tekaških čevljih štejemo norveškega tekača Terjeja Langlija, ki je tekmoval v čevljih NNN 400 (zlata medalja 1992) in slovensko vrhunsko biatlonko Andrejo Grašič (prva zmaga 1997), ki je tekla v čevljih Control System. Fototeka Alpina. Petra Majdič s svojimi sodelavci Alojzom Oblakom, Alešem Dolencem in Janezom Novakom na obisku v Alpini. Fototeka Alpina. Vidnost Alpininega čevlja med TV- prenosi tekem je ena izmed glavnih zapovedi oblikovanja in sponzoriranja tekmovalnega športa. Iz brošure: Zmagovanje kot način življenja, Alpina 2011. KATALOG RAZSTAVLJENIH PREDMETOV: Tekaški čevlji s podpisom Petre Majdič najuspešnejše slovenske tekačice na smučeh. Čevljarska zbirka MDŽ, 2010/2011, v = 28 cm, inv. št. ŽI;300. Foto Tita Porenta, 2011. V teh čevljih je Petra Majdič v klasični tehniki zastopala Slovenijo na tekmovanjih v sezoni 2010/11 in na Olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru, Kanada. 90 Sistem Nordic (NNN) iz Rottefelle in ponos Alpine v svetu: tekmovalni tekaški čevelj Skate 2000. Vezi: Čevljarska zbirka MDŽ, 1985, plastika, d = 50 cm, inv. št. ŽI;357. Foto: Tita Porenta, 2011. Čevelj: Čevljarska zbirka MDŽ, 1995, plastika, tekstil, d = 30 cm, inv. št. ŽI;256. Foto: Tita Porenta, 2011. »Na tisoč načinov smo lahko boljši!« Oblikovalski studio Jure Miklavc in Kabinet 01 sta leta 2008 za smučarsko-tekaška tekmovalna čevlja Alpina za klasično in drsalno tehniko ECL in ECS Alpina prejela prvo mednarodno priznanje Reddot Design Award 2008 na področju industrijskega oblikovanja (dizajna), leta 2009 pa skupaj s čevlji Binom še Good Design Award 2009, najpomembnejšo ameriško priznanje na področju oblikovanja. Leto kasneje prejmejo priznanje Reddot Design Award 2010 še za smučarsko-tekaške čevlje Promise, čevlje, ki »obljubljajo« inovativnost in kakovost izdelka ter odgovornejšo proizvodnjo v skladu z varovanjem okolja. Čevelj za tek na smučeh Alpina Racing CL. Oblikovalec: Jure Miklavc. Čevljarska zbirka MDŽ, 2002, plastika, tekstil, d =25 cm, inv. št. ŽI;359. Foto: Tita Porenta, 2011. Za ta čevelj je Alpina leta 2002 na bienalu industrijskega oblikovanja (BIO) prejela zlato medaljo in nagradi DIDA (Delova nagrada za oblikovanje), namenjeno vrhunskim tekmovalcem, ki tekmujejo v klasični tehniki smučarskega teka. Registrirane blagovne znamke: Bienale industrijskega oblikovanja, Reddot Design Award in Good Design Award. 91 Smučarsko-tekaški čevelj ECL. Smučarsko-tekaški čevelj ECS. Čevljarska zbirka MDŽ, v= 29 cm, Čevljarska zbirka MDŽ, v=31 cm, inv. št. ŽI;360. Foto: Tita Porenta, 2011. inv. št. ŽI;361. Foto: Tita Porenta, 2011. Ženski smučarsko-tekaški čevelj Promise. Čevljarska zbirka MDŽ, ekološko razgradljivi materiali in ekološka tehnologija, d = 22 cm, inv. št. ŽI;362. Foto: Tita Porenta, 2012. 92 ALPINA V SVETU ŠPORTA, MODE IN REKREACIJE Tradicija in stalnica Program planinske in pohodne obutve Alpina Program planinske in pohodne obutve se je razvil iz tradicionalnega žirovskega čevlja. Prva leta po drugi svetovni vojni, v času planskega gospodarstva, so v Alpini izdelovali samo težko delavsko obutev in čevlje za pripadnike Jugoslovanske ljudske armade. V začetku 50. let prejšnjega stoletja sta se tehnologija in uporabnost planinskega čevlja popolnoma spremenili. Pojavili so se novi materiali, planinski čevelj je postal udobnejši, anatomsko oblikovan, mehkejši in lažji. Razvoj množičnega pohodništva v naravi in sredogorju ter bolj urejene planinske poti v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja so leta l992 spodbudile proizvodnjo pohodniške (tako imenovane treking, hiking in outdoor) obutve. Na fotografiji so čevljarji v delavnici pri Arharju, 7. 7. 1947. Foto: Leon Jere, fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Prvo obutev po 2. svetovni vojni so izdelovali še ročno: eden je pripravil podlogo, drugi „nacvikal“ podplat, tretji prišil okvir … Komur je uspelo prišiti več jermenov, je dobil tudi dobro plačo. Delavka v tovarni čevljev Alpina v fazi dodelave planinske obutve, oktober 1955. Foto: Milan Pogačar, fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije. 93 Na Oddelku za veleprodajo Alpinini strokovnjaki ugotavljajo, oblikujejo in posredujejo informacije o značilnostih posameznih modelov pohodnih čevljev. Fototeka Alpina. Zemljevid držav z mednarodnimi posredniki Alpininih pohodnih čevljev (rdeče obarvano). Učitelji in planinci na Osnovni šoli Žiri si v okviru Šole v naravi že več kot desetletje prizadevajo, da bi učencem privzgojili varno hojo v planinskem svetu. V času nekajdnevnega bivanja v slovenskem visokogorju se seznanijo tudi z dobro planinsko obutvijo. Na fotografiji je generacija 6. razredov v šolskem letu 2001/2002, ki pozorno posluša razlago planinskega vodnika Planinskega društva Žiri. Fototeka Alpina. 94 KATALOG RAZSTAVLJENIH PREDMETOV Alpinin prospekt, ki oglašuje planinsko, delavsko in terensko obutev blagovne znamke Alpina. Čevljarska zbirka MDŽ, z začetka 70. let 20. stoletja, v = 29 cm, inv. št. ŽI;285. Alpinin milenium prospekt in logotipi dobaviteljev. Čevljarska zbirka MDŽ, 1999, d = 31 cm, inv. št. ŽI;287. Foto: Borut Slabe, 2012. Za obstoj Alpine je bil vedno pomemben tudi izvoz. Prospekt (levo) oglašuje obutev, namenjeno hoji v visokogorje (alpine), sredogorje (hiking) in potepanje po mestnih ulicah (outdoor), za mednarodne distributerje v Evropi, ZDA in na Japonskem. Desno: logotipi tujih podjetij, ki Alpini dobavljajo materiale, iz katerih so izdelani posamezni deli pohodne obutve, in različne mednarodno uveljavljene mere za pravilno izbiro velikosti čevlja. 95 Plakat za oglaševanje inovativne obutve Binom za prosti čas in pohodništvo. Raziskave so pokazale, da je za najboljše prileganje čevlja stopalu ključno področje med nartom in prsti. Zaradi različnosti stopal so v Alpini zasnovali obutev, ki zaradi posebnega vložka povsem zagotovi optimalno prileganje. To obutev je oblikoval vrhunski oblikovalec Jure Miklavc, tako kot za oblikovanje tekaške obutve je tudi za Binom program prejel nagradi Red dot in Good design. Bila je tudi uradna obutev članov slovenske olimpijske reprezentance v Vancouvru 2010. Original hrani Alpina. Alpinina škatla za treking obutev. Oblikovalec Tone Pintar. Čevljarska zbirka MDŽ, 1998, karton, d = 40 cm, š = 34 cm, v = 14 cm, inv. št. ŽI;288. Foto: Tita Porenta, 2012. Za embalažo je Alpina 2. junija 1998 prejela priznanje Embalaža 98. Klasičen delavski čevelj. Čevljarska zbirka MDŽ, 1945–1950, usnje-kravina, kovina (čevljarski žeblji), ročno zbita izdelava, d =31cm, inv. št. ŽI;165. Foto: Tita Porenta, 2011. Zaradi žebljev, s katerimi so bili okovani podplati, so taki čevlji tehtali nekaj kilogramov, poleg tega niso bili oblazinjeni in so se slabo prilagajali nogi. 96 Univerzalen čevelj z rebrasto gumo. Čevljarska zbirka MDŽ, 60-ta leta 20. stoletja, usnje-krom, podplat guma, šivana in lepljena izdelava, d = 30 cm, inv. št. ŽI;283. Foto: Franc Temelj, 2009. Čevelj spada med zadnje Alpinine modele gojzar šivane obutve za gozdarje, delavce in kmečka opravila, z njimi pa so najbolj navdušeni tudi smučali. Vrhunski planinski čevelj Alpina. Čevljarska zbirka MDŽ, 70. leta 20. stoletja, podplat: vibram guma, d = 31cm, inv. št. ŽI;284. Foto: Franc Temelj, 2009. Razvoj planinstva je zahteval udobnejše čevlje z novimi materiali, kopiti, načini zavezovanja in penami za oblazinjenje ter posebne gumijaste podplate italijanskega podjetja Vibram, ki so ostali stalnica vse do danes. Take čevlje so tudi izvažali v Ameriko in na Japonsko . . Gojzarji Martina Žnidaršiča. Čevljarska zbirka MDŽ, 1972–2005, usnje, guma, d = 31cm, inv. št. ŽI;345. Foto: Tita Porenta, 2012. Martin Žnidaršič je s temi čevlji med letoma 1972 in 2005 prehodil celotno slovensko planinsko transverzalo. 97 Čevlji za lovce. Čevljarska zbirka MDŽ, 70. leta 20. stoletja, usnje, v = 31cm, inv. št. ŽI;164. Foto: Franc Temelj, 2009. Vojaški čevelj za slovensko vojsko. Čevljarska zbirka MDŽ, 90. leta 20. stoletja, zgornji del: box usnje, podplat: guma, podloga: sympateks, v = 30 cm, inv. št. ŽI;339. Foto: Marko Kavčič, 2012. Namen tega obuvala je, da vojakom omogoča hojo in plezanje po različnih terenih. 98 Alpinin razvoj: športni program Alpina je najbolj poznana po športni obutvi. Razvijati so jo začeli po letu 1950 na podlagi tradicionalne nepremočljive gojzar obutve in je pomenila velik preobrat v proizvodni usmeritvi podjetja od »čevljev za delo« k »čevljem za luksuz«. Danes so najpogostejši (u)porabniki Alpinine športne obutve rekreativci. Pogled na Alpinino izložbo na sejmu v Zagrebu, 1980. Fototeka Alpina. Smučarski program Najbolj poznani so bili tako v svetu kot pri nas Alpinini smučarski čevlji. Prvi vrhunec v izdelavi smučarskih čevljev so doživeli leta 1967. V 70-tih letih so razvijali vedno nove tehnologije in izboljšave, v 80-tih so s promocijo lastne blagovne znamke sodili v sam vrh svetovnih izdelovalcev tovrstne obutve. V Alpinine dele smučarske obutve so vgrajevali različne materiale (plastiko, plastificirano usnje, poliuretan ipd.), razvijali so različne načine vstopanja noge v čevelj, funkcije za boljše prileganje čevlja nogi, smučarskim vezem in načinom smučanja, vlagali v privlačen dizajn in podobno. Velik upad proizvodnje so po uspešnem desetletju povzročile »zelene zime« in politično- gospodarske spremembe v svetu. 99 Proces se začenja v službi za razvoj in pripravo … …in se zaključi v oddelku za montažo, kjer čevelj sestavijo. Fototeka Alpine. Za izdelavo smučarskega čevlja orodjarji najprej pripravijo grobo odlita orodja…. 100 …na katerih v proizvodnji s pomočjo strojev vlijejo plastiko za ogrodje pancerja. Fototeka Alpine. Maketa pancarja kot nagrada za zmagovalca na sindikalni tekmi v Žireh. Fototeka Alpina. KATALOG RAZSTAVLJENIH PREDMETOV Smučar na Alpininem plakatu za pancerje. Čevljarska zbirka MDŽ, začetek 70. let 20. stoletja, v = 68 cm, inv. št. ŽI;236. Foto: Borut Slabe, 2012. 101 Papirnate predloge za merjenje velikosti športnih čevljev Alpina. Čevljarska zbirka MDŽ, do 90-tih let 20. stoletja, karton, v= 48,5 cm, š= 25 cm, inv. št. ŽI;367. Preden so v Alpini razvili optični merilec stopal, so v trgovinah svojim kupcem pomagali izbrati pravo velikost smučarske in smučarsko-tekaške obutve s pomočjo papirnatih predlog. Usnjeni smučarski čevelj. Čevljarska zbirka MDŽ, 50. leta 20. stoletja, usnje, d = 31cm, inv. št. ŽI;302. Foto: Tita Porenta, 2012. Usnjen smučarski čevelj. Čevljarska zbirka MDŽ, 50. leta 20. stoletja , usnje, d = 32 cm, inv. št. ŽI;309. Foto: Tita Porenta, 2012. Smučarski čevelj z utorom za smučarske vezi na peti je bil izdelan že v sodelovanju s smučarski strokovnjaki. 102 Eden Alpininih prvih zaklopkarjev. Čevljarska zbirka MDŽ, 60. leta 20. stoletja, usnje, kovina, d = 30 cm, inv. št. ŽI;163. Foto: Tita Porenta, 2012. Smučarski čevelj na vezalke. Čevljarska zbirka MDŽ, 1969, usnje, kovina, brizgan podplat, d = 31 cm, inv. št. ŽI;352. Foto: Tita Porenta, 2012. Smučarski čevelj je izdelan z zarezami za smučarske vezi ter z lesenim notranjkom. Otroški pancer z rdečimi vezalkami. Čevljarska zbirka MDŽ, 60. leta 20. stoletja , usnje, kovina, d = 21cm, inv. št. ŽI;159. Foto: Tita Porenta, 2012. 103 Otroški pancer. Čevljarska zbirka MDŽ, začetek 70-tih let 20. stoletja , usnje, kovina, d = 20 cm, inv. št. ŽI;304. Foto: Tita Porenta, 2012. Enodelen smučarski čevelj klasične oblike z zaklopkami, Čevljarska zbirka MDŽ, 1973, posebno maščeno usnje, brizgan podplat, d = 27 cm, inv. št. ŽI;353. Foto: Tita Porenta, 2012. Prvi dvodelni serijsko izdelan plastičen smučarski čevelj. Čevljarska zbirka MDŽ, 1975, plastika, kovina, v = 33 cm, inv. št. ŽI;161. Foto: Tita Porenta, 2012. Smučarski čevelj z notranjim čevljem in zaklopkami »na zajlo« je bil izdelan v zelo živih barvah . 104 Otroški pancer Bambino. Čevljarska zbirka MDŽ, 1980, plastika, v = 23 cm, inv. št. ŽI;305. Foto: Tita Porenta, 2012. Bambino je najbolj priljubljen enodelni otroški pancer s toplim notranjim čevljem iz Alpinine kolekcije, ki je bil prvi tovrstni otroški čevelj na svetovnem tržišču. Smučarski čevelj Meteor. Čevljarska zbirka MDŽ, 80-ta leta 20. stoletja, plastika, kovina, v = 35 cm, inv. št. ŽI;356. Foto: Tita Porenta, 2012. Smučarski čevelj Orion. Čevljarska zbirka MDŽ, 1985/86, plastika, v = 31 cm, inv. št. ŽI;351.Foto: Tita Porenta, 2012. 105 Pancer MS-750. Čevljarska zbirka MDŽ, 1997, v = 37 cm, inv. št. ŽI;350. Foto: Tita Porenta, 2012. Ta pancer je primer inovativnega pristopa k izdelavi smučarskega čevlja za boljše rekreativne smučarje v številnih barvnih kombinacijah in lažjim načinom obuvanja – z vstopom noge od zadaj. Smučarski čevelj MS-500. Čevljarska zbirka MDŽ, 1990, v = 32 cm, inv. št. ŽI;315. Foto: Tita Porenta, 2012. Smučarski čevelj Alpha C. Čevljarska zbirka MDŽ, 1992, v = 30 cm, inv. št. ŽI;313. Foto: Tita Porenta, 2012. Po zmagi na svetovnem pokalu v alpskem smučanju v Sarajevu leta 1987 se je Alpina z razvojem smučarskega čevlja Alpha uvrstila med najboljše proizvajalce vrhunskih smučarskih čevljev, ki so tekmovalcem nudili najboljšo oporo. 106 Otroški smučarski čevelj JR-200. Čevljarska zbirka MDŽ, 1993, v = 25 cm, inv. št. ŽI;306. Foto: Tita Porenta, 2012. Smučarski čevelj TC-9 Čevljarska zbirka MDŽ, 1995, v = 35 cm, inv. št. ŽI;317. Foto: Tita Porenta, 2012. Tovrstne pancarje je Alpina izdelovala za japonsko tržišče. 107 Čevlji za deskanje na snegu (snowbordanje). Čevljarska zbirka MDŽ, 1996, v = 30 cm, inv. št. ŽI;293. Foto: Tita Porenta, 2012. Smučarski čevelj CRV. Čevljarska zbirka MDŽ, 1999, v = 32 cm, inv. št. ŽI;312. Foto: Tita Porenta, 2012. Ta smučarski čevelj so v Alpini razvili za novo tehniko smučanja carving z ojačanim zgornjim delom, asimetrično školjko in nastavljivim mehanizmom. Program smučarsko-tekaške obutve Drugi najbolj prepoznaven program športne obutve, s katerim Alpina še danes vzdržuje svetovno konkurenčnost, je smučarsko-tekaška obutev. Smučarsko-tekaške čevlje za rekreacijo so začeli v manjših serijah izdelovati leta 1973. Postopoma so proizvodnjo prilagajali tržišču. Razvili so čevlje za različne tekaške stile in v povezavi s klasičnim, Nordic norm sistemom in Control sistemom tekaških vezi. 108 Tek na smučeh je od konca 70-tih let 20. stoletja postal eden najbolj množičnih zimskih športov tudi pri nas. Tovrstni navdušenci se vsako leto udeležijo številnih maratonov in tekem, med katerimi je bil eden bolj obiskanih Trnovski maraton. Fototeka Alpina. KATALOG RAZSTAVLJENIH PREDMETOV Plakat Alpina, the logical choice, Control system, čevlji za tek na smučeh. Avtor: SM Delo, Jani Bavčer, oblikovanje: Egon Bavčer, foto: Dušan Škerlep, Dušan Arzenšek, tisk: ČGP Delo, 1985, v = 94 cm. Original hrani Gorenjski muzej Kranj. NNN 75 mm. Čevljarska zbirka MDŽ, guma, d = 30 cm, š = 10 cm, inv. št. ŽI;370. Foto: Tita Porenta, 2012. Klasičen podplat s 75 mm širokim vpetjem za čevlje nižjega razreda za turno smučanje (touring). 109 NNN T II. Čevljarska zbirka MDŽ, TR-guma, d = 23 cm, š = 8 cm, inv. št. ŽI;372. Foto: Tita Porenta, 2012. NNN podplat prve generacije za rekreativne čevlje za turno smučanje. NNN Xcelerator. Čevljarska zbirka MDŽ, 2012, pebax, d = 28 cm, š = 10 cm, inv. št. ŽI;369. Foto: Tita Porenta, 2012. NNN podplat tretje generacije za tekmovalne čevlje in trenutno najnovejši izdelek Alpine. Eden prvih Alpininih čevljev za tek na smučeh. Čevljarska zbirka MDŽ, 70-ta leta 20. stoletja, d = 29 cm, inv. št. ŽI;325. Foto: Tita Porenta, 2012. Uporabnik si je moral luknje na konici podplata glede na vrsto vezi izvrtati kar sam. Smučarsko-tekaški čevelj, model Bled. Čevljarska zbirka MDŽ, 1981, naravno usnje s PU filmom, podplat : gumi, d = 27 cm, inv. št. ŽI;324. Foto: Tita Porenta, 2012. Čevelj z visokim mehkim ovratnikom je bil primeren za nove mehke smučine. 110 Čevelj za tek na smučeh CSN-280. Čevljarska zbirka MDŽ, 1986/87, zg. del: PU usnje, lahki najlon, podplat: control system, »pebax«, d = 32 cm, inv. št. ŽI;301. Foto: Tita Porenta, 2012. Čevelj so razvili za diagonalni smučarsko-tekaški korak, ki je zahteval razvoj nove podplatne konstrukcije in vez Control System, ki je bila razvita 1985 hkrati s čevljem. Vez in čevelj so odlikovali enostavna uporaba, nizka teža in nova točka vpetja. Smučarsko-tekaški rekreativni čevelj Racing NNN. Čevljarska zbirka MDŽ, 1997, d = 28 cm, inv. št. ŽI;323. Foto: Tita Porenta, 2012. Smučarsko-tekaški rekreativni čevelj NNN 312.. Čevljarska zbirka MDŽ, 1998, d = 28 cm, inv. št. ŽI;321. Foto: Tita Porenta, 2012. 111 Smučarsko-tekaški otroški rekreativni čevelj NNN 82. Čevljarska zbirka MDŽ, 1998, zg. del: sintetika, d = 24 cm, inv. št. ŽI;322. Foto: Tita Porenta, 2012. Smučarsko-tekaški rekreativni čevelj BLAZER. Čevljarska zbirka MDŽ, začetek 90-tih let 20. stoletja, d = 29 cm, inv. št. ŽI;319. Foto: Tita Porenta, 2012. Smučarsko-tekaški rekreativni čevelj za turni tek BC-800. Čevljarska zbirka MDŽ, 1998, d = 28 cm, inv. št. ŽI;320. Foto: Tita Porenta, 2012. Popolna Alpinina oprema za tek na smučeh: smučarsko-tekaške smuči, palice in klasičen sistem vezi s čevljem, model BLAZE. Smuči: Čevljarska zbirka MDŽ, 1990/91, d = 170 cm, inv. št. ŽI;358. Palice: Čevljarska zbirka MDŽ, 1990/91, d = 136 cm, inv. št. ŽI;363. 112 Vezi: Čevljarska zbirka MDŽ, 1990/91, d = 49 cm, š = 5 cm, inv. št. ŽI;364. Čevelj: Čevljarska zbirka MDŽ, 1990/91, zg. del: sintetično usnje, d = 29 cm, v = 16 cm, inv. št. ŽI;365. Foto: Tita Porenta, 2012. Druga športna obutev Poleg smučarskega in smučarsko-tekaškega programa so v Alpini v manjših serijah in občasno, kot dopolnilni program, izdelovali tudi drugo športno obutev: - APRES-SKI OBUTEV zelo priljubljena obutev, namenjena za uporabo po smučanju (od 1982 do 1992) - OBUTEV ZA JADRANJE NA DESKI (od 1985 do 1990) - ROLERJI (90. leta 20. stoletja) - DRSALKE (90. leta 20. stoletja) Otroci na tečaju rolanja v Alpininih rolerjih. Fototeka Alpina. 113 KATALOG RAZSTAVLJENIH PREDMETOV Apres-ski obutev za moške. Čevljarska zbirka MDŽ, v= 36 cm, inv. št. ŽI;292. Foto: Tita Porenta, 2012. Drsalka Alpina. Čevljarska zbirka MDŽ, 1991, v = 35 cm, inv. št. ŽI;347 . Foto: Tita Porenta, 2012. 114 Rolka BC. Čevljarska zbirka MDŽ, 1992, plastika, v = 34 cm, inv. št. ŽI;290. Foto: Tita Porenta, 2012 . Alpinini čevlji za surfanje. Čevljarska zbirka MDŽ, d= 29 cm, inv. št. ŽI;346. Foto: Tita Porenta, 2012. 115 Alternativa športnemu programu Alpinin program lahke modne obutve Leta 1951, ko se je v novi jugoslovanski državi končalo obdobje planskega gospodarstva, so nastopile nove gospodarske razmere. Alpina zgolj z izdelovanjem delavske obutve ne bi mogla več preživeti. Postavljena pred nove odločitve, je svoj program razširila še na proizvodnjo športne in lahke modne obutve. V naslednjih desetletjih so izdelovali predvsem ženske in moške čevlje v različnih izvedbah, materialih in oblikah in postali prepoznaven dobavitelj za države zahodne, zatem pa še vzhodne Evrope. Sočasno so za prodajo modne obutve na celotnem nekdanjem jugoslovanskem trgu ustanovili mrežo industrijskih prodajaln. Tudi za ta program so razvili lastno blagovno znamko (Simona fashion), izdelke so oglaševali s pomočjo oglasov, prodajnih fotografij in katalogov, plakatov, na sejmih in modnih revijah ter na druge sodobne načine. Alpinina kolekcija modne obutve na Sejmu mode Zagreb 1954. Fototeka Alpina. Modna revija z manekenko Vasilijo Jesenko, okoli 1975. Fototeka Alpina. 116 Iz rok Alpine v roke potrošnika: komercialni direktor čestita kupcu za prvi kupljeni par v novi trgovini, 1997. Fototeka Alpina. Alpinin jumbo plakat s sloganom »Najboljši par« na osrednji prireditvi ob 50-letnici podjetja leta 1997. Fototeka Alpina. Modna revija poletne kolekcije obutve z znanimi manekenkami ob 50-letnici Alpine 1997. Fototeka Alpina. 117 Komisija poslovodij za izbor modne kolekcije v eni izmed Alpininih trgovin, 2002. Fototeka Alpina. . Pomembno vlogo pri uspešni prodaji lahke obutve imajo tudi lepo urejene trgovine doma in v tujini ter usposobljene in prijazne prodajalke. Fototeka Alpina. 118 KATALOG RAZSTAVLJENIH PREDMETOV Kataloge Alpinine modne obutve z začetka 70. let 20. stoletja, ki jih je oblikoval Tomaž Kržišnik, odlikujejo avtorjev slikarski pristop, bogat kolorizem in neobičajen način predstavljanja obravnavanega motiva – čevljev. S tem je avtor povezal žirovsko tradicijo in sodobnost v celostno podobo podjetja, ki jo je nekaj let pred tem začrtal z izjemno kvalitetno grafično in pomensko zasnovanim znakom v oparthu. Čevljarska zbirka MDŽ. Prvo mednarodno priznanje jugoslovanske modne revije Cvet ONA – ELLE, ki ga je prejela Alpina za model lahke obutve na sejmu Moda v Beogradu leta 1970. Avtor nagrajenega modela moškega čevlja je bil modelir Albin Šifrer. Original hrani Albin Šifrer, Žiri. Foto: Borut Slabe, 2012. 119 Moški čevelj. Čevljarska zbirka MDŽ, 1959, zgornji del iz junečjega boksa, okvirno šivana izdelava spodnjega dela, d = 29 cm, inv. št. ŽI;268. Foto: Tita Porenta, 2012. Čevelj je primer prvih izvoznih artiklov v zahodne države. Ženski visoki čevelj. Čevljarska zbirka MDŽ, 1959, zgornji del čevlja iz telečjega boksa, podložen z ovčjim krznom, okvirna šivana izdelava spodnjega dela čevlja, podplat in peta iz gume – naravnega kavčuka, d = 24 cm, inv. št. ŽI;269. Foto: Tita Porenta, 2012. Čevelj za izvoz na Poljsko. Moški eleganten čevelj. Čevljarska zbirka MDŽ, 1959–1961, zgornji del iz junečjega boksa –plastificiranega, podplat usnjen, izdelava skozi šivana, d = 30 cm, inv. št. ŽI;278. Foto: Tita Porenta, 2012. Moški trendovski čevelj –»buler.« Čevljarska zbirka MDŽ, 1970–1972, zgornji del iz junečjega boksa, podplat usnjen, izdelava lepljena, d = 29 cm, inv. št. ŽI;277. Foto: Tita Porenta, 2012. 120 Ženski salonar. Čevljarska zbirka MDŽ, 70.ta leta 20. stoletja, zgornji del iz telečjega boksa, podplat usnjen, izdelava lepljena, d = 24 cm, inv. št. ŽI;282. Foto: Tita Porenta, 2011. Izdelan za izvoz v Sovjetsko zvezo. Ženski sandal. Čevljarska zbirka MDŽ, 1976, zgornji del čevlja iz naravnega cepljenca, podplat iz lahke poliuretanske mase, izdelava lepljena, d = 25 cm, inv. št. ŽI;270. Foto: Tita Porenta, 2011. Ta čevelj je bil zelo priljubljen izvozni model v Sovjetsko zvezo. Ženski čevlji s čipko. Čevljarska zbirka MDŽ, 1969, model salonarja je izdelal Milan Močnik, vzorec za izdelavo klekljane čipke »papirc« je narisal Danijel Primožič, čipko sta iz kovinskega sukanca naklekljali Marija Eržen in Mila Mihevc; zgornji del:usnje, kovinski sukanec, podplat usnje, d = 21,5 cm, inv. št. ŽI;235. Foto: Igor Pustovrh, 2010. Pobudo za izdelavo predmeta, ki naj bi povezoval temeljne žirovske gospodarske dejavnosti, čevljarstvo in klekljarstvo, je dal Žirovec Emil Strlič, ustanovitelj podjetja Etiketa. Zaradi zelo natancčega in zamudnega postopka izdelovanje takih čevljev v večjih serijah ne bi bilo ekonomično. 121 Ženski čevelj z visoko peto. Čevljarska zbirka MDŽ; 1973–75, zgornji del čevlja je iz ševreta – ovčje kože, plato iz poliuretanske pene, podplat iz neolitne gume, izdelava lepljena, d = 23 cm, inv. št. ŽI;273. Foto: Tita Porenta, 2011. Ta model je bil zelo priljubljen pri kupcih. Ženski salonar, izdelan za več tržišč. Čevljarska zbirka MDŽ; 1972, zgornji del iz finega ševroja – kozjega usnja, podplat neolitna guma, d = 25 cm, inv. št. ŽI;272. Foto: Tita Porenta, 2011. Ženski sandal. Čevljarska zbirka MDŽ, 1976, zgornji del in prevleka podplatnega dela iz umetnega materiala (nadomestek usnja) spodnji del iz poliuretanske pene, podplat neolitna guma, d = 20 cm, inv. št. ŽI;280. Foto: Tita Porenta, 2011. 122 Ženski gležnjar. Čevljarska zbirka MDŽ, 1978, zgornji del je iz telečjega boksa, podplat neolitna guma, izdelava lepljena, d = 25 cm, inv. št. ŽI;281. Foto: Tita Porenta, 2011. Ženski sandal. Čevljarska zbirka MDŽ, sredina 80.let 20. stoletja, zgornji del sandala iz telečjega boksa, podplat iz neolitne gume, izdelava lepljena, d = 23 cm, inv. št. ŽI;271. Foto: Tita Porenta, 2011. Sandal je bil prodajan na različnih tržiščih. Ženski čevelj – »trderka«. Čevljarska zbirka MDŽ; prva polovica 80-tih let, zgornji del je iz svinjskega velurja, podplat iz poliuretanske mase, izdelava lepljena, d = 25 cm, inv. št. inv. št. ŽI;279. Foto: Tita Porenta, 2011. 123 Ženski čevelj. Čevljarska zbirka MDŽ, 1973-75, zgornji del čevlja je iz ševreta – ovčje kože, plato iz poliuretanske pene, podplat neolitna guma, izdelava lepljena, d = 21,5 cm, inv. št. ŽI;274. Foto: Tita Porenta, 2011. Ženski škorenj. Čevljarska zbirka MDŽ, 80. leta 20. stoletja, zgornji del je iz telečjega velurja, plato iz poliuretanske pene, podplat iz neolitne gume, izdelava lepljena, v = 45 cm, inv. št. ŽI;275. Foto: Tita Porenta, 2011. Škornji so bili izdelani za slovensko tržišče. Ženski škorenj. Čevljarska zbirka MDŽ, 80. leta 20. stoletja, zgornji del je iz junečjega boksa, podplat v stilu kaučuk – gume, izdelava lepljena, v = 40 cm, inv. št. ŽI;276. Foto: Tita Porenta, 2011. Škornji so bili izdelani za domače tržišče. 124 »Meni je prav!« dekliški in ženski škornji. Čevljarska zbirka MDŽ, sezone 2007/2008, v = 38 cm, inv. št. ŽI;366. Foto: Tita Porenta, 2012. 125 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE 1. BAŠ, Angelos: Za žirovsko muzejsko zbirko obutve na Slovenskem. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, let. IX, št. 14. Ljubljana: Pegaz International, 1988, 193. 2. BENO, Ana: Slovenske blagovne znamke kot del kulturne dediščine Slovenije. Diplomsko delo. Domžale, 2010. 3. BLAZNIK, Pavle: Škofja Loka in loško gospostvo : (973–1803). Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1973. 4. BLAZNIK Pavle: Žiri v luči franciscejskega katastra. http://www.dlib.si/besedila/časopisje in članki, 2010. 5. BOGATAJ, Marijan: Čevljar Košerčk. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XXVIII, št. 37, Ljubljana: Pegaz international, 2007, 157–158. 6. BURGER, Borut: Pred razstavo o prenovi žirovskega muzeja. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XXV, št. 34, Ljubljana: Pegaz international, 2004, 84–85. 7. Adela Ramovš (ur.): Cockta – pijača vaše in naše mladosti: o dediščini slovenskih blagovnih znamk. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2010. 8. Čevljarstvo v Žireh. Žiri: Osnovna šola Žiri, 2008. 9. Delo-življenje. http://www.dlib.si/besedila/časopisje in članki. 10. Deset let Industrijske čevljarske šole v Žireh. Tipkopis, 5 str. 11. DRINOVEC, Bogdan in ZAJEC, Alfonz: Življenje in delo Antona Kristana 1890– 1967. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XXVII, št. 36. Ljubljana: Pegaz international, 2004, 105–109. 12. DURIAN-RESS, Saskia: Schuhe. Hirmer Verlach, 1991. 13. HOLYNSKI, Nada, ŽONTAR, Majda: Gorenjska industrija od manufaktur do danes : tovarne in njihovi izdelki. Kranj, Gorenjski muzej, 1992. 14. KARNER, Breda: Doživetja in spomini tovarniške delavke. Žiri: samozaložba, 2010. 15. Koje dobre šuze! Šetnja kroz povijest obuće. Zagreb: Etnografski muzej, 2006. 16. KOROŠEC, Ivanka: Oj šuštarja pa ne… Kako so nekoč ročno izdelovali čevlje. V: Rodna gruda, Revija za Slovence po svetu, letn. XL, št. 7, julij 1993, 15–16. 17. KRŽIŠNIK, Tomaž : Izrisane podobe sveta in oblik = Drawings of images of the world and forms. Ljubljana : Mestna galerija = Municipal Gallery, 1994, 119 str. 18. MAZZINI, Matjaž: Od Štale do Ambasade: Pogovor z Beto Poljanšek Koman in Jakom Komanom. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XVII, št. 23/24. Ljubljana: Pegaz international, 1996, 14–24. 19. MIHEVC Milka: Čevljarstvo Arhar na Selu. V: Selo pri Žireh, Odbor za 5. srečanje Selo-Sela-Sele, 2001, 34−37. 20. MIKLAVČIČ, Milena: Marko Čar, smučar in alpinist. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XVII, št. 23/24. Ljubljana: Pegaz international, 1996, 46–49. 21. MIKLAVČIČ, Milena: »Skojevc«, kramp, šilo in kopito (Franc Trček). V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XVIII, št. 25/26. Ljubljana: Pegaz international, 1997, 53–56. 22. MIKLAVČIČ, Milena: Ko človek zmore, če hoče (Darij Erznožnik). V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XVIII, št. 25/26. Ljubljana: Pegaz international, 1997, 48–52. 23. MIKLAVČIČ, Milena: Delali so v Alpini. Tončka. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XVIII, št. 25/26. Ljubljana: Pegaz international, 1997, 44–47. 24. MLAKAR, Anton: Čevljarji pri Mačku v Žireh. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XXV, št. 34. Ljubljana: Pegaz international, 2004, 243. 25. Tone Eniko in Miha Naglič (ur.): Moški pevski zbor Alpine Žiri (1979). Žiri: Alpina, 1979. 126 26. NAGLIČ, Miha : Iz preteklosti v prihodnost žirovskega muzeja . V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, št. 25/26. Ljubljana: Pegaz international, 1997, 77–79. 27. NAGLIČ, Miha: Žirovski vodnik : priročnik za Žirovce in vse, ki prihajajo v Žiri. Ljubljana : Pegaz International, 2001. 28. NAGLIČ, Miha: Človek in stroj. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XVIII, št. 25/26. Ljubljana: Pegaz international, 1997, 186–188. 29. NAGLIČ, Miha: Iz preteklosti v prihodnost žirovskega muzeja. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik letn. XXV, št. 34. Ljubljana: Pegaz international, 2004, 77–84. 30. NAGLIČ, Miha: Tovar'ši, kako morete delat, ko ni direktor v partiji?. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XVII, št. 36. Ljubljana: Pegaz international, 2006, 19– 34. 31. NAGLIČ, Miha, ROJC KRONNEGER, Tanja: Matjaž Lenassi, novi predsednik uprave Alpine: »Tu sem, da bo to podjetje uspešno«. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XVII, št. 36. Ljubljana: Pegaz international, 2006, 35–40. 32. Ob 50. obletnici odprtja prve tovarne v Žireh. V: Slovenski poročevalec, 15.8.1948. 33. PIVK, Vladimir: Po sledeh nekega dokumenta. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, št. 25/26. Ljubljana: Pegaz international, 1997, 189–195. 34. PODOBNIK, Nejko (ur.): 1947–1987 Alpina. Ob 40-letnici obstoja. Žiri: Alpina, tovarna obutve Žiri, 1987. 35. PODOBNIK, Nejko: Stane gluhodedov, ob njegovi 75-letnici: čevljar, letalec, vojak, šofer, finomehanik, elektrikar, slikar. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XVII, št. 36. Ljubljana: Pegaz international, 2006, 41–48. 36. Pol stoletja Alpine. Zbornik. Žiri: Alpina, tovarna obutve, d.d., 1997. 37. POLJANŠEK, Beta in KOMAN Jaka: Razstava o prenovi muzeja. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XXV, št. 34. Ljubljana: Pegaz international, 1997, 85– 89. 38. PORENTA Tita: Dobro orodje je pol dela. V : Etnolog, letn. 9/1999, št. 2, 63–83. 39. PORENTA,Tita: Zgodovinski razvoj obutve. V: Nadja Terčon, Iris Furlan (ur.), Obleka po meri človeka: zbornik strokovnih prispevkov za mentorje zgodovinskih krožkov. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, komisija za delo zgodovinskih krožkov, 2007, 36–43. 40. PORENTA, Tita : »Lepšega pač ni na svetu kot je naš čevljarski stan…«. Brošura ob razstavi. Žiri: Muzejsko društvo Žiri, 2012. 41. PRIMOŽIČ, Tadeja: Začetki muzeja v Žireh. Muzejsko društvo v Žireh - včeraj, danes–in tudi jutri. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XXV, št. 25/26. Ljubljana: Pegaz international, 1997, 61–67. 42. RINK, Zdravko: Moja vajenska doba in delo v Sori (1936–1941). Tipkopis, 2008. 43. RINK, Zdravko: Moja vajenska doba in delo v Sori (1936–1941). V: Miha Naglič (ur.) Žirovski občasnik, letn. XXIII, št. 32, Ljubljana: Pegaz international, 2002, 103-120. 44. Mirko Cankar (ur.): Selo pri Žireh: Selo-Sela-Sele. Selo pri Žireh: Odbor za 5. srečanje Selo-Sela-Sele, 2001. 45. SLANA Miroslav-Miros: Motiv obutve v slovenski literaturi . V : 2000 : revija za krščanstvo in kulturo, št. 102/103/104,1997,293–295. 46. STANONIK, Marija: O čevljarskem poklicu in o življenju čevljarjev v Žireh. V: Loški razgledi, letn. 20. Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1973, 100-111. 47. STANONIK, Marija: Zgodovina žirovskega čevljarstva. V: Loški razgledi, letn. 18. Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1971, 128–146. 48. STANONIK, Marija: Delo žirovskih čevljarjev. V: Loški razgledi, letn. 20. Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1973, 100–111. 127 49. STANONIK, Marija: Bodica ali potica za Muzejsko društvo Žiri. V: Miha Naglič (ur.) Žirovski občasnik, let. VIII, št. 13. Ljubljana: Pegaz international, 1987, 157. 50. STANONIK, Marija: Ostanite zvesti pevski kulturi Žirov! (Čez) 100 let žirovskega zborovskega petja. Ob 40-letnici moškega pevskega zbora Alpina, Žiri. Žiri: Moški pevski zbor Alpina, 2004. 51. STANONIK, Marija: Muzejska zbirka v Žireh. V: Loški razgledi, letn 21. Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka, 1974, 268–276. 52. STANONIK, Marija: Žiri, točka sredi globusa. V: Miha Naglič (ur.) Žirovski občasnik, letn. XXV, št. 34. Ljubljana: Pegaz international, 2004, 3–8. 53. TEMELJ, Franc: Žirovski album: najkrasnejše žirovske razgledne dopisnice: 1899– 2000. Ljubljana: Pegaz International, 2000. 54. Tovarna športnih čevljev v Žireh je ena najmodernejših tovrstnih tovarn v Evropi. V: Ljudska pravica, 16. 8. 1958. 55. Tovarna športnih čevljev v Žireh – nova gospodarska zmaga. V: Slovenski poročevalec, 17. 8. 1848. 56. ZAJC, Ivan: Ivan Zajc (1876–1962): čevljarski podjetnik. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XX, št. 29. Ljubljana: Pegaz International, 1999, 118–133. 57. ZAJC, Pavel: Ivan Zajc (1876–1962). V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XX, št. 29. Ljubljana: Pegaz International, 1999, 134–158. 58. ZAJEC, Alfonz: Dokument, ki je spomenik žirovske podjetnosti. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XVII, št. 23/24. Ljubljana: Pegaz International, 1996, 52–124. 59. Zbornik 30 let Tovarne obutve Žiri. Žiri: Alpina,1977. 60. Zmagovanje kot način življenja. Žiri: Alpina d. o. o., 2011. 61. ŽIROVSKI OBČASNIK. http://www.dlib.si/besedila/časopisje in članki. 62. ŽAKELJ, Anton: Kriegsarbeitsgemeinschaft der Sairacher Schumacher/Prva skupnost žirovskih čevljarjev med vojno v Kranju. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XX, št. 29. Ljubljana: Pegaz International, 1999, 47–88. 63. ŽAKELJ Janko: Razvoj smučarskega čevlja (1948–1983). V: Miha Naglič (ur.): Žirovski občasnik, letn. 4, št. 5/6. Ljubljana: Pegaz International, 1983, 239–240. 64. Žirovski čevljarji so se preselili iz temačnih delavnic v novo tovarno. V: Ljudska pravica, 17. 8.1948. OBJAVE V MEDIJIH IN DRUGIH PUBLIKACIJAH 1. Bogataj, Boštjan: Lepšega pač ni na svetu. V: Loški glas, 24. 4. 2012. 2. Hanc, Marjana: Čevlji so bili zelo dragoceni. V: Delo, 8. 11. 2010, 4. 3. Kavčič, Igor: Prenovili stalno čevljarsko razstavo. V: Gorenjski Glas, 9. 11. 2010, naslovnica. 4. Kavčič, Igor: Trden in trpežen kot Žirovec . V: Gorenjski Glas, 16. 11. 2010, 12–13. 5. Kavčič Igor: Mit Schuhen durchs Leben/Zgodba o žirovskem preživetju (dvojezični članek). V : Nacbar/Sosed, 15. 12. 2010. 6. Naglič, Miha: Zadnji čevljar. V: Gorenjski Glas, GG+, 5. 11. 2010, 16. 7. Naglič, Miha: Etnologi proučujemo življenje od spodaj navzgor. V: Gorenjski Glas, 30. 4. 2012, 12–14. 8. Porenta, Tita: Nova stalna razstava v muzeju Žiri. V: Miha Naglič (ur.), Žirovski občasnik, letn. XXXIII., št. 42, 71–87. 9. Porenta, Tita : »Lepšega pač ni na svetu, kot je naš čevljarski stan …«, Žirovsko čevljarstvo skozi čas. Stalna razstava, Stara šola, Žiri. V: Glasnik SED, letn. 53, št. 1−2, 2013. 10. Vo. M.: Sloves žirovskega gojzarja . V: Delo: 31. 7. 2012. 128