:r„ Ptuj, torek, 31. marca 2009 letnik LXII • št. 25 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993 Po Sloveniji Ljubljana • Država uvaja sedemdnevne vinjete O Stran 2 Izobraževanje Ormož • Gimnaziji v novem šolskem letu dobro kaže O Stran 5 Kmetijstvo Sp. Podravje • Zaradi čebelje gnilobe uničenje panjev Z> Stran 24 v Štajerski RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Nogomet • Reportaža s tekme Slovenija - Češka O Stran 15 Atletika • Lani 12, letos 17 kolajn za AK Cestno podjetje Ptuj O Stran 12 Datuma prve skupščine in razvitja prapora pa niso izbrali naključno, povezali so ga z rojstnim dnevom generala Maistra; ta se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku kot najmlajši sin na Ptuju rojenega Franca Maistra in matere Frančiške, rojene Tomšič, iz Trebnjega. »Naša naloga je, da skoraj stoletje premalo poudarjene zasluge generala Maistra, našega rojaka, ki je imel po svojem očetu ves čas domovinsko pravico na Ptuju, danes poudarjamo med mladimi, njegovo zaslužnost v povezavi z NOB kot protifašističnim gibanjem pa oznanjamo kot ključne dejavnike slovenske samobitnosti,« je med drugim ob razvitju društvenega prapora povedal predsednik Društva generala Maistra Ptuj Stanislav Brodnjak. Za praporščaka društva so imenovali Davorina Jukiča. Na skupščini so se zavzeli za več domoljubja in pozvali državo, da s svojim izobraževalnim sistemom vpliva na utrjevanje domoljubja. MG Ptuj • Razvili prapor Društva generala Maistra Za več domoljubja Društvo generala Maistra Ptuj, ki je bilo ustanovljeno 23. oktobra lani, je 29. marca v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju razvilo svoj društveni prapor. To mu je uspelo kot drugemu med petnajstimi društvi generala Maistra, kolikor jih že deluje v Sloveniji. Foto: Črtomir Goznik Mali nogomet • Ptujčani v velikem finalu končnice O Stran 14 Ptuj • Država zaostrila pogoje Ptuj • Breg-Turnišče občina? Projekt za hišno številko Občina - da ali ne? »Hišna številka se določi stanovanjskim stavbam v naselju ali ulici. Namenjena je orientaciji v prostoru, da lahko določeno osebo najdejo prijatelji, poštarji, zdravniki, gasilci, potrebna pa je tudi takrat, ko človek prijavlja svoje prebivališče,« pravi Boris Premzl, vodja območne geodetske uprave Ptuj. Na materinski dan so v CS Breg-Turnišče razpravljali o pobudi četrtnega svetnika Marijana Rozmana o spremembi statusa CS Breg-Turnišče. O tem so razpravljali v širšem krogu. »Hišno številko namreč potrebuje tudi za svoje bivanje, za stalno ali začasno prebivališče oziroma obvestilo o določitvi hišne številke, na podlagi katere se lahko dejansko tudi prijavi. V mestnih naseljih, kjer imamo opravek z etažno lastnino, je pomembna tudi številka JADRffiSKA ULICA 4 Foto: Črtomir Goznik stanovanja, ki je sestavni del našega naslova, na katerega se prijavljamo. Za zdaj številke stanovanja še ne pišemo v osebni dokument. V popisu smo popisali tudi številke stanovanj, ker je to sestavni del naslova stalnega ali začasnega bivališča,« je povedal Boris Premzl, s katerim smo se pogovarjali o hišnih številkah, ki se določijo tudi poslovnim stavbam, v katerih se opravljajo poslovne in druge dejavnosti. Lahko pa se določi tudi stavbi, ki je evidentirana v katastru stavb in ni stanovanjska ali poslovna stavba, če v njej prebivajo ljudje oziroma se v njej opravlja dejavnost. O Stran 3 Kot je znano, je četrtni svetnik na seji, ki je bila 11. februarja letos, povedal, da gre pri tej pobudi za večletna prizadevanja po lastni občini, ki si jo želi vedno več krajanov tega dela mesta. MO Ptuj ima težave pri zadovoljevanju potreb nekaterih svojih delov na področju infrastrukture, kulture, športa, gospodarstva, varstva otrok in na drugih področjih družbenega življenja in dela. Rozman je prepričan, da bi četrt bolje delovala kot samostojna občina. Podatki, ki jih je imel na voljo, so pokazali, da četr-tni skupnosti Breg-Turnišče občina namenja premalo denarja. Predvsem so velike potrebe na infrastrukturnem področju. O Stran 7 Foto: Črtomir Goznik Slovenija • Bo zdaj EU nakazala denar za gradnjo avtoceste? Uvajamo sedemdnevne vinjete Vlada bo DZ predlagala spremembo zakona o javnih cestah, ki predvideva uvedbo sedemdnevnih vinjet po ceni 15 evrov, ukinitev polletnih vinjet in letno vinjeto po ceni 95 evrov. V opozicijski SDS vladi očitajo, da je z uvedbo kratkotrajni vinjet popustila Evropski komisiji, v Bruslju pa formalno o odločitvi Sloveniji še niso obveščeni. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za promet Patrick Vlačič, vlada z uvedbo kratkotrajnih vinjet sprejema gospodarno odločitev. Slovenija bo z uvedbo kratkotrajnih vinjet po njegovih besedah izpolnila pogoje Evropske komisije za sprostitev zaustavljenih kohezijskih sredstev in omogočila nadaljevanje ostalih postopkov za pridobivanje sredstev na ostalih avtocestnih odsekih. Zaradi domnevnega diskri-minatornega obravnavanja udeležencev v prometu je Evropska komisija zamrznila postopke za odobritev sredstev za gradnjo avtocestnega odseka Slivnica - Draženci v višini 38 milijonov evrov in zadržala vse nadaljnje postopke glede pridobivanja sredstev za druge odseke. Evropska komisija še ni prejela formalnega obvestila slovenske vlade o odločitvi glede uvedbe kratkotrajnih vinjet v Sloveniji, zato je še ne more komentirati, je za STA povedal Fabio Pirotta, Uvodnik tiskovni predstavnik evropskega komisarja za promet Antonia Tajanija. »Ko bomo formalno obvestilo dobili, ga bomo analizirali in šele nato komentirali,« je dejal tiskovni predstavnik. Na vprašanje, kdaj in kako naj bi bili obveščeni s slovenske strani, pa ni želel dati nikakršnega odgovora. Prometni minister je pojasnil, da so bile za tako odločitev pripravljene simulacije, ki so pokazale, da bi ob uvedbi kratkotrajnih vinjet s 1. julijem letos (predlog je 1. julij, pristojnost za spremembo je na DZ) nastal dodaten primanjkljaj v višini približno 11 milijonov evrov. Pri tem minister poudarja, da tako obstoječi kot predlagani novi vinje-tni sistem cestninjenja v blagajno Darsa prinašata manj sredstev, kot ga je stari sistem cestninjenja. Odločitev o uvedbi kratkotrajnih vinjet je po Vlačičevem prepričanju pomembna s treh vidikov: izboljšanja javnofinančne slike, sprostitve evropskih sredstev in neogrožanja turistične Čiščenje okolja in zavesti Turistična sezona je pred durmi. 0 tem, kakšna bo letošnja, ki je v znamenju krize, bodo povedali že velikonočni prazniki, ki so že po tradiciji napovednik uspešnosti oziroma neuspešnosti vsake nove turistične sezone. Vse pa bo tako kot vedno odvisno od tega, kako smo se nanjo pripravili, kako smo uspeli v svoje programe vključiti sodobne turistične trende in kako smo se odzvali na zahteve posameznih ciljnih skupin turistov. Vsak turistični ponudnik sam najbolje ve, kako je bil uspešen v pripravah, kako je bil inovativen in inventiven v novih prijemih. Nova ptujska turistična sezona bi vsekakor morala graditi na iztočnicah, ki jih v ospredje postavlja leto 2009. Med temi so zagotovo 1940-letnica Ptuja, 20-letnica razstave Dobrote slovenskih kmetij, projekt Evropske prestolnice kulture in še kaj bi se našlo. Zaman pa je v tem trenutku najstarejšemu slovenskemu mestu iskati najmanjše zunanje obeležje teh letnic oziroma dogajanj. Krajev in priložnosti pa je veliko. Zato se niti ne čudimo, da mesto nadaljuje prakso nekoordiniranih prireditev, čeprav je še ne tako dolgo iskalo koordinatorja prireditev, da se vse ne bo dogajalo na isti dan in ob isti uri. Poseben problem pa je neurejeno okolje. Z nekaj madeži in manjšimi divjimi odlagališči bodo udeleženci spomladanskega čiščenja okolja že opravili, kaj pa vsa druga navlaka, ki se bo ponovno nabrala po akciji, in to na krajih, ki bi morali biti vedno kot rožica, ker gre za poti, ki jih vsak dan ubirajo turisti in drugi obiskovalci Ptuja. V nebo vpijoča je pot na grad s Slovenskega trga oziroma iz Prešernove ulice, prav tako iz Raičeve. Šepa tudi vzgoja do okolja, zato je vse pohvale vredno, da bo Turistično društvo, ki pomaga pri ustvarjanju turistične klime v mestu že 123 let, ponovno poskušalo pridobiti vse osnovne in srednje šole za poglobljeno delo v krožkih turističnih podmladkov. Ko bodo vsi meščani imeli mesto radi, ga bodo imeli tudi turisti; sedaj ga pogosto zapuščajo nezadovoljni. Nazadnje ga je z grenkim priokusom zapustila skupina 50 tujih gostov, ker jim nihče ni uspel zagotoviti ogleda mesta z nemško govorečim vodnikom, niti mestna oblast ne. Vsak najmanjši izgovor, ki bo sledil, je jalov, ker se to ne bi smelo zgoditi. Kot se ne bi smelo zgoditi, da v novo turistično sezono vstopamo bolj ali manj nepripravljeni in neprijazno na številnih področjih. Majda Goznik sezone v času zaostrenih gospodarskih razmer. Medresorska delovna skupina je sicer pripravila še več drugih ukrepov v zvezi s cestninjenjem, ki jih bo vlada obravnavala na eni izmed prihodnjih sej. Gre za cestni-njenje tovornega prometa in morebitno zmanjšanje trošarin. Kot je pojasnil Vlačič, je skupina kot enega izmed ukrepov predlaga tudi dvig cestnine za tovornjake, a bi jim šli naproti z znižanjem trošarine. »To je dopuščena državna pomoč, a je treba v zvezi s tem najprej doseči dogovor z Evropsko komisijo in oceniti, kakšen učinek bi imel tak ukrep,« je dejal minister. SDS: Popuščanje tujcem, diskriminatorno do Slovencev Na odločitev o uvedbi kratkotrajnih vinjet so se odzvali v opozicijski SDS. Poslanec Peter Verlič je poudaril, da je slovenski prometni minister Patrick Vlačič s tem popustil evropskemu komisarju za promet Antoniu Tajaniju. »Glede predloga sprememba zakona o javnih cestah, ki predvideva uvedbo sedemdnevnih vinjet in ukinitev polletnih vinjet ter obenem predvide- Foto: Črtomir Goznik Patrick Vlačič va višje cene letnih vinjet, z razočaranjem ugotavljamo, da je slovenski prometni minister Patrick Vlačič podlegel pritiskom novega evropskega komisarja za promet Antonia Tajanija,« je zapisal poslanec. Pri odločitvi za tovrstno spremembo vinjetnega sistema namreč po njegovih besedah ne moremo govoriti o tem, da gre za gospodarno odločitev. Povišana cena vinjet pomeni višjo ceno za slovenske voznike, ki uporabljajo slovenske avtoceste, obenem pa pomeni tudi popuščanje pod pritiski tujih voznikov, ki Slovenijo v času dopustov in drugih dela prostih dni le prečkajo. »Žal je s tovrstnim ukrepom sedaj le odprta pot temu, da bo Slovenija postala zgolj tranzitna država,« pravi Verlič. Pri tem spominja, da je slovenska vlada pred uvedbo predloga o vinjetnem sistemu cestninjenja in spremembo zakona o javnih cestah stopila v stik z evropskim prometnim komisarjem »in takrat je bilo eksplicitno rečeno, da je načrtovana vinjetna ureditev v skladu z evropsko ureditvi- jo. Pravzaprav je bilo takrat tudi rečeno, da je konkretno edina omejitev pri določanju vinjetnega sistema cestninje-nja v Evropi tista, ki se nanaša na tovorni promet.« Slovenija torej z uvedbo vinjetnega sistema, tako Verlič, ni naredila nič brez posvetovanja z Evropsko komisijo. Res pa je, da je v vmesnem času prišlo tudi do spremembe na ko-misarskem mestu, pravi poslanec in dodaja: »Komisar Jacques Barrot, ki je takrat dajal tovrstna zagotovila, ne pokriva več tega področja in so se zato verjetno tudi stališča spremenila.« Spomniti sicer velja, da je predsednik SDS Janez Janša oktobra lani, takrat v funkciji predsednika vlade, tudi sam poudaril, da bo Slovenija v letu 2009 najverjetneje uvedla tudi vinjete za časovno obdobje, krajše od pol oz. enega leta. »Zdaj je jasno, da je sistem finančno vzdržen in ga ne bo porušila uvedba vinjet za krajši čas,« je takrat poudaril Janša. Kot je znano, je vlada pred časom že sprejela en ukrep v zvezi s financiranjem nadaljnje izgradnje avtocest in vzdržnostjo obstoječega sistema, in sicer ukrep za kratkoročno stabilizacijo finančne konstrukcije Darsa. Tako se bo čisti dobiček Darsa prenesel na družbo kot priznan donos iz koncesijske pogodbe. STA (pripravlja SM) Pismo iz bele Ljubljane Kva dogaja v parlamentu? Da smo ljudje v glavnem poslušalci zgodb in da ni pomembna vsebina, ampak kako neko vsebino predstavimo, so komunikologi ugotovili že v preteklosti in tega se zavedajo tudi poslanci državnega zbora. Ta teorija se je v praksi pokazala ravno minuli torek na 8. izredni seji, ko so poslanci ves popoldan razpravljali o predlogu sklepov v zvezi s problematiko primernosti napovedovanja politik in konkretnega ravnanja države Slovenije v okviru mednarodnih aktivnosti DZ RS in njegovih delovnih teles, kadar se te aktivnosti odvijajo v tujini, ter predlogi priporočil za ravnanje udeležencev mednarodne dejavnosti DZ. Obravnavo je predlagala opozicija, ki ni doživela širše razprave, saj je Odbor za zunanjo politiko predlagal, da se obravnava ne opravi. Čeprav ni bilo širše razprave, so poslanci drug drugemu povedali precej pikrih predvsem o tem, kdo krši demokracijo. Kot vedno so tudi tokrat posa- mezniki presegli vse meje in bi bilo dobro, da bi preštudirali Jo-hari okno, ki je kognitivno psihološko orodje in sta ga ustvarila Joseph Luft in Harry Ingham leta 1955. Predvsem bi bilo dobro, da bi proučili tako imenovano slepo pego - to je del osebnosti, ki ni poznan nam, je pa poznan drugim. Avtorja razlagata, da bi se morali vsi zavedati te slepe pege, saj imamo vsi o sebi lepo predstavo in realnosti se lahko zavemo na več načinov. Eden od načinov je, da se posnamemo in ta posnetek pogledamo. Ob gledanju posnetka bi marsikateri poslanec spoznal, da je preveč zaverovan sam vase in da ni genij, ampak pravo nasprotje. Podobna razprava se je nadaljevala tudi na 4. redni seji, še posebej pri sprejemanju reba- lansa proračuna, za katerega je pozicija trdila, da je varčevalen in je protikrizen. Opozicija pa je bila nasprotnega mnenja in pravi, da je izrazito nevarčevalen. Vsekakor so za pestrost razprav poskrbeli štajerski poslanci. Ptujski poslanec je slovenskobi-striškemu očital, da jemlje funkcijo kot dvorni norček, v razpravi je bilo tudi omenjeno podjetje Talum itd. Poslanci so sprejeli tudi, da se bo s 1. majem povišala trošarina za cigarete z dosedanjih 64 na 69 evrov za 1000 cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda. Sorazmerno temu se bodo zvišale tudi trošarine na druge tobačne izdelke. Do zanimivih odločitev je prišla tudi vlada, ki je na četrtkovi seji sprejela sklep, da bo parlamentu predlagala, naj s 1. julijem omogoči spremembo vinjetnega sistema. Vlada predlaga ukinitev šestmesečnih vinjet in uvedbo sedemdnevnih vinjet, za katere bodo uporabniki plačali 15 evrov. Vlada tudi predlaga, da bi razliko zaradi spremembe vinjetnega sistema dobila spet kar od domačih uporabnikov avtocest, in sicer tako, da bi letno vinjeto podražila s 55 na 95 evrov. Včeraj je bil čas za poslanska vprašanja, danes pa bo spet burna razprava, saj je na dnevnem redu točka Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. Vsekakor bo danes pestra razprava, ki bo po vsej verjetnosti ponovno presegla vse meje dobrega okusa. Victor Šala Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Država zaostrila pogoje za izdajo hišnih številk Do hišne številke se ne pride kar mimogrede »Hišna številka se določi stanovanjskim stavbam v naselju ali ulici. Namenjena je orientaciji v prostoru, da lahko določeno osebo najdejo prijatelji, poštarji, zdravniki, gasilci, potrebna pa je tudi takrat, ko človek prijavlja svoje prebivališče,« pravi Boris Premzl, vodja območne geodetske uprave Ptuj. »Hišno številko namreč potrebuje tudi za svoje bivanje, za stalno ali začasno prebivališče oziroma obvestilo o določitvi hišne številke, na podlagi katere se lahko dejansko tudi prijavi. V mestnih naseljih, kjer imamo opravek z etažno lastnino, je pomembna tudi številka stanovanja, ki je sestavni del našega naslova, na katerega se prijavljamo. Za zdaj številke stanovanja še ne pišemo v osebni dokument. V popisu smo popisali tudi številke stanovanj, ker je to sestavni del naslova stalnega ali začasnega bivališča,« je povedal Boris Premzl, s katerim smo se pogovarjali o hišnih številkah, ki se določijo tudi poslovnim stavbam, v katerih se opravljajo poslovne in druge dejavnosti. Lahko pa se določi tudi stavbi, ki je evidentirana v katastru stavb in ni stanovanjska ali poslovna stavba, če v njej prebivajo ljudje oziroma se v njej opravlja dejavnost. Obstaja kakšen predpis o hišnih številkah, kakšne morajo biti, kje morajo stati in podobno? »Vse to je zapisano v Zakonu o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb, ki velja od 1. aprila 2008. Na stavbi mora biti hišna številka praviloma nameščena tri metre od tal, prav tako mora biti vidna z ulice oziroma s tistega dela, kjer je dostop do stavbe. Lastnik stavbe jo mora namestiti v roku treh mesecev od dneva, ko jo je dobil, če tega ne stori, je lahko sankcioniran. Barva hišne številke ni posebej določena. Slovenija pozna v glavnem rdeče hišne številke oziroma tablice s hišnimi številkami. Ptujsko mestno jedro ima bele tablice, ki so skladne s promocijskimi barvami oziroma turistično študijo. Takšno željo so imeli tudi v posameznih občinskih naseljih, vendar do spremembe ni prišlo. Občina se lahko odloči tudi za katero drugo barvo tablic, v Ljubljani so zelene. Praviloma pa so rdeče barve.« Kako pridemo do hišne številke »Hišno številko za novozgrajeno stavbo določi geodetska uprava praviloma na zahtevo osebe, ki skladno predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb. To pa seveda ni dovolj. Po popisu oziroma veljav- nosti Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb velja, da morajo biti za določitev hišne številke izpolnjeni določeni pogoji. Stavba mora biti vrisana v zemljiški kataster in mora biti vpisana tudi v kataster stavb, da pa se to lahko izvede, je potrebno izdelati posebni elaborat, ki je z zakonom predpisan. Elaborat je potrebno vpisati tako v zemljiški kataster, kjer se vriše zemljišče pod stavbo, in v kataster stavb, kjer se vpiše stavba z vso svojo vsebino. Ko je vse to urejeno, lahko izdamo hišno številko. Hišno številko lahko stranka dobi tudi tako, da izpolni t. i. REN-obrazec, ki je podoben oziroma identičen obrazcem, ki smo ji izpolnjevali v času popisa stavb leta 2006 in 2007. Takšen obrazec mora stranka izpolniti ob zahtevku za določitev hišne številke. Sočasno pa se zaveže, da bo v roku treh mesecev prinesla izdelan elaborat za vpis stavbe v kataster stavb. Elaborat izdelajo geodetska in tudi projektantska podjetja, ker geodetska uprava teh operativnih del ne izvaja. Gre za geodetsko storitev, ki se izvaja na terenu in v pisarni. Vsakemu, ki pride na Geodetsko upravo, damo tudi seznam geodetskih podjetij, ki to izvajajo, da se lahko zanimajo, v kakšnem roku jim elaborat lahko naredijo, svetujemo jim tudi, da se pozanimajo o cenah te storitve. Številka potrebna ob prodaji V tem trenutku imamo v ptujski geodetski upravi 41 zahtevkov za izdajo hišnih številk, ki smo jim izdali hišno številko oz. obvestilo o določitvi hišne številke in tudi posredovali poziv, da morajo v roku treh mesecev vložiti še elaborat za vpis stavbe v kataster stavb. Do konca lanskega leta bi jih elaborat za vpis stavbe v kataster stavb moralo prinesti 34, 14 jih tega še ni naredilo. Pri vsem tem gre za neko pravno varnost, da se uredijo vse evidence, naša evidenca je podlaga za vpis lastnine v zemljiško knjigo. Če ne prej, smo s tem soočeni ob prodaji lastnine. Sicer pa mora biti v kataster stavb vpisana vsaka nova stavba ne glede na hišno številko. Če ugotovimo, da je neka stvar na novo zgrajena, moramo graditelja pozvati, da si v roku treh mesecev zagotovi elaborat, lahko pa bi to na njegove stroške naredili tudi mi. Doslej te možnosti nismo izrabili. Morda pa bomo k temu že v kratkem Foto: Črtomir Goznik Boris Premzl, vodja območne geodetske uprave Ptuj: »Tablico s hišno številko je prepovedano namestiti, če je ni določila geodetska uprava.« prisiljeni, če ne bomo uspešni s ponovnimi pozivi pri že omenjenih 14 lastnikih novozgrajenih stavb oziroma bo moral posredovati geodetski inšpektor. Hišno številko lahko določi geodetska uprava po uradni dolžnosti na lastno pobudo ali pobudo občine, upravne enote oziroma drugih oseb, če je to potrebno za orientacijo v prostoru, prometno varnost ali zagotavljanje drugih javnih koristi. Geodetska uprava pa lahko hišno številko tudi ukine, če se stavba, ki ji je bila določena hišna številka, odstrani ali poruši, razen v primeru nadomestne gradnje.« Za vsako številko potreben elaborat Sive lase naj bi povzročali elaborati, ki niso poceni. »To drži, sama hišna številka pa ni draga, tablica stane 13,95 evra, tudi zahtevek ne stane nič, ker ne gre za upravni postopek, tudi takse ni. Strošek je v bistvu le v izdelavi tega elaborata. Zagotovo je to breme za vse tiste, ki so si zgradili nove stavbe. O konkretnih cenah ne morem govoriti, ker imajo izvajalske organizacije različne cene, možni so tudi popusti, odvisno od dogovorov. Okvirno se gi- bljejo od 500 do 1200 evrov, odvisno pač od zahtevnosti posameznega objekta. Geodet mora vstopiti v objekt, izmeriti notranje površine in vse to dokumentirati v skladu s predpisi. V vsakem objektu se določi neto tlorisna površina, to je površina vseh prostorov. Določi se tudi uporabna površina, v katero pa se ne štejejo hodniki, kletni prostori, garaža. Mansarde se v uporabno površino štejejo le, če so stene višje od 1,6 metra, nižje oziroma manjše se štejejo samo v neto tlorisno površino. Tega, da so ti stroški visoki, se zakonodajalec zaveda, prav tako tudi v geodetski upravi. Pripravljajo se poenostavitve, v bodoče naj bi stavbo izmerili le od zunaj, površina bi se določila na osnovi širine in debeline zidov ter števila etaž, če se bo s tem strinjal tudi lastnik stavbe, ker bo površina določena približno. Stavbe se označijo s tablico. Na njej je zapisana hišna številka, ki jo določi geodetska uprava, in ime naselja oziroma ulice. Namesti se na stavbo, za katero je bila določena, in se ne sme prenašati. Tablico s hišno številko je prepovedano poškodovati, uničiti ali samovoljno odstraniti. Prepovedano pa jo je namestiti, če hišne številke ni določila geodetska upra- Foto: Črtomir Goznik Igor Ilec, geodet: »Strošek izdelave elaboratov je v primerjavi z vsemi ostalimi, ki sodelujejo v postopku izgradnje, zanemarljiv.« va in če ime naselja oziroma ulice ni enako imenu naselja ali ulice, ki je za to območje registrirano v registru prostorskih enot.« Država se pripravlja na uvedbo davka Zakaj je potreben elaborat? »Potreben je zato, da se stavba vpiše v kataster stavb. V Geodetski upravi smo ga začeli nastavljati v letu 2000. Sam popis nepremičnin je bil prav tako namenjen temu, da se zajamejo vse stavbe v Sloveniji; milijon 600 tisoč jih je v celi Sloveniji. Gre za to, da se stavbe vpišejo v zemljiško knjigo, da se s tem zagotovi neka pravna varnost lastnikov nepremičnin, zagotovi pregled nad stavbnim fondom, da vemo, s čim razpolagamo, kakšna je kvaliteta, saj ti podatki služijo tudi za planiranje in načrtovanje oziroma za različne potrebe, nenazadnje tudi za namen davka za nepremičnine, ki naj bi bil predvidoma vpeljan v letu 2010. To je tudi projekt sedanje koalicije in tudi prejšnja je to načrtovala. Po končanem popisu zadeve več niso šle s takim tempom naprej. V okviru Geodetske uprave je formirana delovna skupina oziroma Urad za vrednotenje nepremičnin, kjer ob geodetih sodelujejo še ekonomisti, gradbeniki. V drugem polletju letošnjega leta naj bi se razgrnili tudi podatki popisa in vrednotenja, ljudem bo omogočeno, da bodo preverili podatke, ki so jih dali ob popisu, in jih po potrebi tudi dopolnili. Ta skupina pripravlja tudi modele vrednotenja, sodeluje z občinami, zlasti še pri usklajevanju podatkov glede con, ker so podatki o legi stavbe oziroma o coni in njeni starosti in površini osnovni podatki, pomembni pri vrednotenju.« Ali je v tem trenutku še mogoče dobiti hišno številko brez elaborata? »Hišno številko brez stroška (brez meritev oziroma elaborata) za svoje nove hiše (objekte) še vedno lahko dobijo tisti, ki so jih gradil dlje časa, če so bile v času popisa nepremičnin zgrajene do take faze, da so bile v celoti popisane in so bile v tistem času že tudi vrisane oziroma evidentirane v zemljiškem katastru. Obljuba v času popisa je bila, da se bodo stavbe, pri katerih se tloris ujema z dejanskim stanjem, kar je mogoče kontrolirati z aeroposnetkom, če je lastnik samo eden ali sta lastnika mož in žena, direktno vpisa- le v kataster stavb. Na Ptuju je stavb, ki jih bodo še preverili, preden jih bodo vpisali v kataster stavb, okrog 16 tisoč. Gre za stavbe, pri katerih tudi čakajo na rezultate popisa oziroma preverjanje v okviru razgrnitve. Tistih, ki še nimajo hišne številke, je med njimi sicer zelo malo, pa vendar se najde kakšna. Seveda pa lahko vsi lastniki brez elaborata zamenjajo svoje poškodovane ali izgubljene hišne tablice.« Elaborat lahko stane tudi osem tisoč evrov Igor Ilec, družbenik in odgovorni geodet v geodetskem podjetju Samobor&Ilec, d. n. o., je povedal, da je elaborat uvedel Zakon o evidentiranju nepremičnin. Za vpis stavbe je potrebno evidentirati zemljišče pod stavbo, vertikalni presek stavbe s terenom, to je v bistvu del zemljišča, na katerem stoji stavba, ki se vpiše v evidenco zemljiškega katastra. To je ena evidenca, zanjo potrebujemo elaborat za vpis za evidentiranje zemljišča pod stavbo. Drugi elaborat pa potrebujemo za vpis stavb v kataster stavb. To sta dva ločena elaborata, ki ju izdelujejo geodetska podjetja. V bistvu pa gre za sestavljeni postopek, ki velja za vse objekte, ki še niso evidentirani. Če gre za stavbo s štirimi vogali, ki stoji na eni parceli, ki je last enega lastnika, in ima ta stavba osem delov oziroma osem sob, bo kompletna storitev, ki je sestavljena iz dveh elaboratov, lastnika objekta stala 922 evrov. Pri tem pa velja še dodati, da je tarifa sestavljena iz števila vogalov objekta, iz števila parcel, kjer objekt stoji, števila lastnikov (lastniški deleži). Če ima objekt več lastnikov, lahko ti stroški dosežejo tudi do osem tisoč evrov in več. Pred izdelavo elaboratov ljudi opozorijo na ceno. »Če gledamo, kaj vse za to dobimo, namreč odločbo Geodetske uprave ter detajlno površino za celo stavbo, je ta vrednost v primerjavi z ostalimi, ki so udeležene v postopku izgradnje stavbe, zanemarljiva,« pojasnjuje Ilec. Ta odločba lastniku objekta zagotavlja tudi neko pravno varnost, ki je še kako pomembna pri vsakem prometu z nepremičninami. Vedno, ko bo nekdo želel na svoji parceli nekaj početi, prizidati, postaviti lopo, bo moral predložiti podatek o stavbi na zemljišču. Ptuj • Petdeset let Plesne sekcije DPD Svoboda Praznik, ki obvezuje Dvajseti marec je bil prazničen dan za Plesno sekcijo DPD Svoboda Ptuj. Dopoldne so v Narodnem domu na Ptuju, kjer se je tudi začela ptujska plesna zgodba, najprej predstavili zbornik Božene Krivec 50 odplesanih, na večerni prireditvi pa so se poklonili njenim ustvarjalcem. Narodni dom je pokal po šivih, toliko je bilo tistih, ki so želeli deliti te posebne trenutke. Že začetek je bil prav poseben, saj sta zaplesala ena od ustanoviteljev Plesne sekcije Anjeta Kralj in Aleksander Glatz. S plesnim venčkom pa so navdušili tudi bivši plesalci Plesne sekcije. Z meščanskimi plesi se je predstavila FS Bolnišnice DPD Svoboda Ptuj, zaplesali pa so tudi člani Plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj. Na odplesane korake so ob tej priložnosti spomnili tudi nekateri govorniki. Predsednica Plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj Matilda Simonič se je zahvalila vsem ki so zaslužni, da je sekcija dočakala že 50. rojstni dan in da je izšel jubilejni zbornik, prvi v do- Foto: Črtomir Goznik S plesnim venčkom so pet desetletij Plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj počastili bivši plesalci. sedanjem delovanju. Eden od pobudnikov zanj je bil Franc Zadravec. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je predsednici Plesne sekcije ob tej priložnosti izročil ptujski kelih. Urednica knjige 50 odplesanih Božena Krivec pa je že drugič v enem dnevu predstavila nastanek zbornika, ki predstavlja pomembno zapuščino ptujskega plesa in je nadgradnja njene diplomske naloge. Plesna sekcija je na prazničen dan prejela tudi jubilejno priznanje sveta Območne izpostave JSKD Ptuj. Predsednica sveta Silva Fartek ga je izročila predsednici Plesne sekcije Matildi Simonič. Abraham ptujske Plesne sekcije je pospremila tudi priložnostna razstava fotografij, ki je svojevrsten dokument dela te sekcije. Kmalu bo na ogled tudi v trgovsko-poslovnem centru Qlandia. Ob 50-letnici Plesne sekcije so bile izrečene tudi številne želje. Eno je izrekla tudi Anjeta Kralj, ki si želi, da bi Ptuj dobil tudi pravo plesno dvorano. Ker so praznovali na prvi pomladni dan, je 20. marec 2009 lahko na simbolni ravni začetek še kakšne nove ptujske plesna zgodbe. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Med gosti jubilejne slovesnosti so bili ob ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu številni ustvarjalci ptujske plesne zgodbe: Anjeta Kralj, Aleksander in Cvetka Glatz, plesni par Verena Trofenik Šu-lek in Drago Šulek ter Franjo Kozar, najstarejši slovenski plesni učitelj, trener in plesni sodnik. Na prazničen dan so predstavili jubilejni zbornik pod naslovom 50 odplesanih urednice Božene Krivec (prva za leve); na fotografiji skupaj z Natašo Petrovič, predsednico ZKD Ptuj, Francem Zadrav-cem in Matildo Simonič, predsednico Plesne sekcije DPD Svoboda. Videm • Spomladansko čiščenje Čistili okolje, nato zasadili jablani Konec tedna so se po marsikateri občini odločili, da očistijo okolje, saj se je na pomlad pokazalo marsikaj, kar je čez zimo skrival sneg. Foto: jš Po čistilni akciji so učenci skupaj z nekdanjim ravnateljem Franjem Levstikom ob šoli zasadili dve jablani. Tudi videmski šolarji so se odzvali vabilu občine in se v soboto zjutraj skupaj z učitelji podali malce po središču občine pogledat, kaj vse v naše okolje ne sodi. Kar nekaj vreč smeti so nabrali. Tisti dan so se jim pri koristnem delu v centru občine pridružili še predstavniki marsikaterega društva, saj je skrb za čisto okolje naloga vseh - starejših in mlajših. Po čiščenju so učenci skupaj z učitelji in županom Friderikom Bračičem ob šolski zgradbi posadili dve jablani. Pri tem delu jim je bil v veliko pomoč nekdanji ravnatelj videmske šole Franjo Levstik. Mladi drevesci bosta gotovo šolarjem v veselje, saj se bosta z leti razvili v veliki jablani, jabolka pa imajo videmski šolarji že nekaj let redno v svoji vsakdanji prehrani. jš Od tod in tam Ptuj • Akvareli in pasteli Rozine Šebetič Foto: Črtomir Goznik V Salonu umetnosti na Ptuju so na materinski dan odprli razstavo del ptujske slikarke Rozine Šebetič. Pod naslovom Zakladnica spominov so na ogled akvareli in pasteli tradicionalne stavbne kulturne dediščine. Kot je povedala avtorica, so nastali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Veliko tega, kar je videti na njenih umetniških delih, je vzel čas, hiše, ki jih je upodobila v Slovenskih goricah in Halozah, so lastniki podrli ali pa so žalostno propadle, ker ni bilo nikogar, ki bi jih ohranil zanamcem. Zato je pričujoči ciklus Rozine Šebetič toliko bolj dragocen, hkrati pa opomin vsem, kako naj se ne bi delalo s tradicionalno stavbno kulturno dediščino oziroma nasploh s preteklostjo. MG Ptuj • Koncert mešanega pevskega zbora DU Ptuj Foto: Črtomir Goznik V Narodnem domu na Ptuju je bil 25. marca tradicionalni koncert mešanega pevskega zbora DU Ptuj. V goste so ob tej priložnosti povabili moški pevski zbor Talum Kidričevo, ki ga tako kot upokojenskega, ki ima že 42-letno tradicijo, vodi prof. Oliver Buček. Skupaj sta zapela šestnajst pesmi, sedemnajsta je bila skupna. Koncert, ki je izzvenel kot pevski šopek materam ob njihovem dnevu, so materialno in finančno podprli nekateri sponzorji. MG Ljutomer • Prlekija pleše in poje Foto: NS Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ljutomer je v sodelovanju s Turistično-kulturnim društvom Babinci pripravil območno srečanje odraslih folklornih skupin občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. V ljutomerskem domu kulture so nastopile folklorne skupine društva upokojencev Ljutomer (vodja Anton Prelog), starejša in mlajša folklorna skupina KD Cven (Marjana Sovič), KD Kajer Bučečovci (Danijela Ostrc in Lidija Šijanec), Prlek KD Manko Golar Ljutomer (Milan Kreft), DU Križevci (Viktor Slavinec), TKD Babinci (Marjan Filipič), KUD Razkrižje (Danica Frančič in Mihael Novak) in Leščeček KD Slavko Osterc Veržej (Alenka Belec). Nastopajoče je strokovno spremljala Tatjana Gorjup. NŠ Ormož • Letos že 44 prijav na Gimnazijo Ormož Gimnaziji dobro kaže Lansko šolsko leto je imela Gimnazija Ormož v 1. letnik vpisanih le 26 dijakov, zato so bili letos v velikih skrbeh, če se bo to ponovilo. Vendar so nam iz Gimnazije Ormož sporočili, da bodo letos gotovo imeli dva razreda, saj se je k njim vpisalo 44 učencev. Imajo tudi še nekaj prostih vpisnih mest, saj so razpisali za prihodnje šolsko leto dva oddelka, oziroma 60 vpisnih mest. Omejitve vpisa gotovo ne bo, zato se bodo imeli možnost k njim vpisati tudi tisti, ki se jim morda ne bodo uresničile želje po kakšni drugi šoli in bodo lahko k njim naknadno prenesli prijavo. Klavdija Zorjan Škorjanec, v. d. ravnateljice, meni, da so na gimnaziji letos veliko naredili na tem, da se spreminjajo, v samem kolektivu je prisotna ekipna miselnost, želja, da vsi delajo v smeri cilja, ki so si ga zastavili, da dosežejo dva oddelka in čez čas tudi dodatne programe. To željo in žar so prenesli tudi na dijake in starše, o svoji preobrazbi pa sproti obveščajo tudi javnost. »Zelo sem vesela, da smo vsi stopili skupaj. Zaposleni se zelo zavedajo situacije, v kateri smo, dijaki so pokazali veliko skrb in razumevanje. Povezali smo se z je skupne aktivnosti za uspeh in ohranitev gimnazije opisala Klavdija Zorjan Škorjanec. Sedaj se prijave še lahko prenašajo, 14. 4. pa bo javna objava stanja prijav za vpis. Do 21. 4. bo še možen prenos prijav med srednjimi šolami in 9. 5. bodo objavljene omejitve vpisa in obveščanje učencev. Med 16. in 19.6. pa bo vpis, ki bo Gimnaziji Ormož dal tudi dokončen od- govor, koliko dijakov bo v prvih letnikih prihodnje šolsko leto. Izvedeli pa smo, da novince, na pobudo kolektiva, čaka tudi majhno presenečenje. Viki Klemenčič Ivanuša bivšimi dijaki in njihovimi starši, ki so za nas zastavili kakšno dobro besedo, povedali, kaj vse se je dogajalo v naši šoli, prikazali so se uspehi naših nekdanjih dijakov, ki so sedaj odlični študenti ali že bivši študenti, ki dosegajo lepe uspehe na svojih delovnih mestih. Velika zahvala pa gre tudi osnovnim šolam z območja UE Ormož in OŠ Go-rišnica, kjer so se zelo potrudili in nam dali možnost, da se predstavimo učencem in staršem,« K večjemu ugledu Gimnazije Ormož veliko pripomorejo dijaki s številnimi dejavnostmi, s katerimi se predstavljajo v svojem okolju in širše. Na sliki plesna skupina Plegimo, ki jo vodita dijakinji Špela Borko in Tadeja Jurinec. Foto: vki POROČILO O PITNI VODI NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ ZA LETO 2008 Komunalno podjetje Ptuj d.d. Puhova ulica 10 Telefon: (02) 787-51-11, Telefax: (02) 771-36-01 E-mail: tajnistvo@komunala-ptuj.si, www.komunala-ptuj.si 1. Podatki o sistemu oskrbe zvodo: Sistem za oskrbo s pitno vodo 744-Ptuj Oskrbovalno območje 782-Crpališče Skorba Upravljavec Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Število uporabnikov 75.000 Distribucija v m3/leto 3.443.293 m3 Dezinfekcija NE Druqa priprava vode NE Tip vode 2 - nepovršinska Vodooskrbni sistem Ptuj se oskrbuje s pitno vodo iz centralnega črpališča v Skorbi pri Ptuju. Dodatno pomagajo k izboljšanju kvalitete vode in hidravličnih razmer na omrežju še dislocirani globinski vodnjaki v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi, Desencih, Podvincih in Gerečji vasi. Na območju centralnega črpališča se nahaja 7 plitvih vodnjakov skupne izdatnosti 350 l/s in pet globinskih vodnjakov skupne izdatnosti okoli 60 l/s. Izdatnost dislociranih vodnjakov znaša prav tako okoli 70 l/s. Režimi delovanja vodnjakov so nastavljeni tako, da globinski vodnjaki in dva plitva vodnjaka delujejo stalno, ostali plitvi vodnjaki pa se vključujejo v omrežje glede na trenutne potrebe po vodi. Dolžina vodovodnega omrežja znaša okoli 1000 km, na omrežju je 100 vodovodnih objektov. Iz ptujskega vodooskrbnega sistema se v celoti oskrbujejo porabniki vode v 17 občinah, v šestih občinah pa delno. Letna količina obračunane vode je znašala 3.443.293 m3 oz. povprečno 9.434 m3 na dan. 2. Podatki o preizkušanju vzorcev pitne vode v okviru notranjega nadzora Skladnost parametrov pitne vode na vodooskrbnem sistemu Ptuj smo na osnovi načrta notranjega nadzora spremljali z rednim jemanjem in preskušanjem vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Izvajali smo dodaten monitoring pesticidov in nitratov na omrežju. Neprekinjen nadzor nad kvaliteto pitne vode izvajamo v črpališču Skorba z biološkim indikatorjem z mladicami postrvi. Odvzem in preizkušanje vzorcev v okviru rednega nadzora je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor na osnovi sklenjene pogodbe. Mikrobiološka preizkušanja V neskladnih vzorcih je prevladovala prisotnost koliformnih bakterij (24 vzorcev) in povišano skupno število mikroorganizmov - postana voda (16 vzorcev). V treh primerih je bila ugotovljena koliformne b.+ Ecoli. V 20 primerih je za neskladne izvide vzrok v hišni vodovodni inštalaciji pri uporabnikih, ostali neskladni izvidi pa so bili v glavnem posledica defektov na omrežju. Vse primere smo takoj po prejemu neskladnih izvidov sanirali z izpiranjem oz. dezinfekcijo in preverili s ponovnim preizkušanjem vzorcev. Kemijska preizkušanja Kemijska preizkušanja vključujejo preizkušanja iz rednega nadzora (ZZV Maribor), monitoring pesticidov na omrežju (ZZV Celje) in monitoring nitratov na omrežju (Laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj - akreditiran pri Slovenski akreditaciji pod zap. št. LP-056). Redni nadzor - ZZV Maribor Monitoring pesticidov - ZZV Celje Skladno s sanacijskim programom smo spremljali gibanje atrazina in desetil atrazina na omrežju. Od- vzetih je bilo pet serij po 10 vzorcev na koncih vseh večjih cevovodov. Rezultati so prikazani v tabeli - vrednosti so izražene v |jg/l vode. Odvzemno mesto 10.3.2008 20.5.2008 14.7.2008 8.10. 2008 15.12.2008 Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil atrazin Ptuj-HIT bar 0,06 0,08 0,07 0,09 0,10 0,11 0.08 0,09 0,07 0,09 Starše 0,09 0,11 0,08 0,10 0,10 0,10 0,08 0,09 0,09 0,10 Zlatoličje 0,10 0,14 0,10 0,14 0,11 0,13 0,12 0,15 0,12 0,13 Savinjsko 0,09 0,10 0,06 <0,05 0,11 0,12 0,09 0,10 <0,05 <0,05 Zetale <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 Cirkulane <0,05 <0,05 0,12 0,15 0,10 0,13 0,12 0,15 0,11 0,14 Gorišnica 0.05 0.05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 0,05 0,06 <0,05 <0,05 Zagorci 0,07 0,09 0,07 0,09 0,07 0,08 <0,05 0,05 <0,05 0,06 Cerkvenjak <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 <0,05 Grajenščak 0,06 0,08 0,08 0,10 0,06 0,07 0,05 0,06 0,05 0,07 Neskladnosti so bile zabeležene na delih omrežja, kjer še ni zunanjih globinskih vodnjakov. Za izmerjene presežene vrednosti posameznih pesticidov imamo od ZZV Maribor pridobljeno strokovno mnenje, na osnovi katerega izjavljamo, da pitna voda na VOS Ptuj s temi vrednostmi pesticidov ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in da prehrambena industrija ni ogrožena. Preizkušanja nitratov na omrežju - laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj Število vzorcev Št. neskladnih vzorcev Vrednosti pri skladnih vzorcih - število vzorcev <20 mq/l 20-30mq/l 30-40 mq/l 40-45 mq/l 72 - 28 20 20 4 Vrednosti nitratov na omrežju so bile skladne s pravilnikom o pitni vodi. Vzorci z vsebnostmi nitratov pod 30 mg/l so z delov omrežja, kjer se nahajajo dislocirani globinski vodnjaki oz. se čuti vpliv le-teh. Na področjih, kjer so vrednosti nitratov nad 30 mg/l, je potrebno zagotoviti dodatne količine globinske vode. 3. Podatki o preskušanju vzorcev pitne vode v okviru državnega monitoringa V okviru državnega monitoringa pitne vode je bilo odvzetih 66 vzorcev vode. Neskladnih je bilo 9 vzorcev, 6 zaradi mikrobioloških parametrov in 3 zaradi kemijskih parametrov. Odvzemnih mest je bilo 12. MIKROBIOLOŠKA PRESKUSANJA Število vzorcev Stev. neskladnih vzorcev Število vzorcev z E. Coli Redna Občasna Redna Občasna Redna Občasna 60 6 5 1 - - V treh primerih je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij, v treh primerih pa povišano skupno število mikroorganizmov (postana voda). Vzrok za postano vodo je premajhen pretok v hišnem omrežju uporabnikov. KEMIJSKA PRESKUSANJA Število vzorcev Stev. neskladnih vzorcev Neskladni po priloqi 1, del B Redna Občasna Redna Občasna Parameter * 60 6 - 3 2 x metolaklor ESA 1 x metolaklor ESA, atrazin/des.atrazin 4. Zaključek Neustrezni kemijski izvidi so posledica preseženih vrednosti nekaterih onesnaževal v plitvi podtalnici Dra-vsko-Ptujskega polja. Plitva podtalnica Dravsko-Ptujskega polja predstavlja glavne zaloge pitne vode za naš vodooskrbni sistem. Glede na omenjena izhodišča pri izvajanju javne oskrbe s pitno vodo štejemo doseženo kemijsko stanje na pipah uporabnikov za primerno. Število neskladnih mikrobioloških izvidov se je v primerjavi z letom 2007 nekoliko zmanjšalo (iz skupaj 78 na 49). Se vedno je velik delež neskladnih izvidov posledica neustreznega vzdrževanja hišnih vodovodnih inštalacij. Zaradi dobre mikrobiološke kvalitete vode na vodnih virih le-te ni potrebno klorirati. Ptuj, 20. 3. 2009 Odgovorna oseba za zagotavljanje skladnosti parametrov: Direktor: Ivan Dobnik, univ. dipl. inž. Jože Cvetko, univ. dipl. inž. Število vzorcev St. neskladnih vzorcev St. vzorcev z E.coli St. vzorcev z enterokoki Črpališče 155 - - - Vodohrani 249 8 - - Omrežje 448 35 3 - Skupai 861 43 3 - Število vzorcev St. neskladnih vzorcev Neskladni po prilogi 1 del B Redni občasni Redni Občasni Parameter Črpališče 41 12 - 5 2xatrazin/desetil atrazin (0,11/0,11 |jg/l) 1 xatrazin/desetil atrazin (0,11/0,12 |jg/l) 2xatrazin/desetil atrazin (0,12/0,12 uq/l) Vodohrani 114 - - - - Omrežje 176 - - - - Skupaj 343 5 PRIPOROČILA ZA VZDRŽEVANJE HIŠNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe), je treba redno in pravilno vzdrževati. Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu, in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. Ptuj • Okrogla miza Spremembe za boljšo šolo Reforma gospodarstva se prične v šoli Na okrogli mizi pod naslovom Spremembe za boljšo šolo, ki jo je organiziral Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije -Območni odbor Ptuj, vodi ga Danica Zelenik, so odprli številne teme oziroma probleme, ki jih bo potrebno razrešiti, da bo slovenska šola boljša. Predstavili so dobre in slabe stvari, predvsem pa je bila želja organizatorjev, da bi z aktivnim sodelovanjem vseh, ki sooblikujejo slovenski šolski sistem, skušali poiskati najboljše rešitve. Foto: Črtomir Goznik Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič (prvi z leve) je na ptujski okrogli mizi Spremembe za boljšo šolo napovedal, da prihajajo časi, ko bo treba marsikatero delo opraviti z akcijami, brezplačno, v stilu kaj kdo zna. Nič ne bo pomagalo novemu ministru za šolstvo dr. Igorju Lukšiču, če mu bodo rešitve za Belo knjigo, ki jo želi napisati za obdobje do leta 2020, pisali teoretiki v akademski sferi, ki s prakso ne živijo in je ne poznajo; pomembno je, da pri njenem snovanju sodelujejo tudi praktiki s terena. V pripravah na okroglo mizo so bili podani številni predlogi, pobude, vprašanja. Na nekatera je minister odgovoril na okrogli mizi, na druga bodo prejeli pisne odgovore. Dr. Igor Lukšič je v uvodu opozoril na resnost gospodarskih in družbenih razmer v Sloveniji. Prihajajo časi, ko bo potrebno marsikatero delo opraviti z akcijami, brezplačno, v stilu kaj kdo zna. V sistem bo potrebno spustiti tiste, ki so pripravljeni delati volontersko, upokojene učitelje na primer. Dotaknil se je tudi plačnega sistema, nesorazmerij in krivic, ki so bile povzročene, a jih bo potrebno reševati strpno, soglasno z obema sindikatoma in skladno s trenutnimi možnostmi, ki pa niso rožnate. V 70. letih prejšnjega stoletja je bilo veliko osnovnih šol zgrajenih s samoprispevkom in jih bo v naslednjih petih letih potrebno sanirati, ker bodo v veliki večini dotrajale, denarja pa ni. Na drugi strani pa je veliko krajev, kjer šol še ni, potrebe pa so velike. V tem trenutku je realno le to, da bo prišlo do gradnje štirih vrtcev in desetih osnovnih šol. Svetlejša stran je na področju glasbenih šol, vanje je vključenih 20 odstotkov osnovnošolcev. Napočil je čas, da šolstvo pridobi posebno mesto v Sloveniji. Gospodarstvo je pomembno, vendar je šolstvo pomembnejše. Prava reforma gospodarstva se dogaja v šoli. Ne moremo računati, da bodo gospodarstvo in banke kaj naredili, oni so tehnični del, poudarja Lukšič. Prevetriti bo potrebno stare učne načrte. Učitelji pričakujejo, da se bo vlada zavzela za pozitivno vrednotenje učiteljskega poklica, saj dobra šola stoji na dobrih učiteljih. Potrebno bo tudi več vlagati v otroke, ki bodo več prispevali v našo družbo. S tem se minister strinja, več bo treba delati s tistimi učenci, ki imajo najvišji potencial, nič pa ni obljubil glede vrednotenja učiteljevega dela glede na stanje državne blagajne. Minister si je zaslužil pohvalo, ker je kot prvi šolski minister pokazal zanimanje za področje posebnih potreb. V postopku usmerjanja otrok v osnovne šole s prilagojenim programom pa se pojavlja veliko nepravilnosti in zlorab, ki bi jih bilo potrebno odpraviti. Vprašanje je tudi, v kateri smeri naj bi se v bodoče razvijala mobilna defektologija, prav tako bi se moralo ustrezno rešiti nagrajevanje vseh tistih, ki opravljajo najtežje delo v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Minister se zavzema tudi za medresorsko poravnavo, da nekdo, ki se iz šolstva zaposli v socialnem zavodu, ne bo izgubil vseh nazivov. Glavarina je greh v vseh šolah Odprli so tudi vprašanje glavarine oziroma plačevanja šol po glavi dijaka, omejevanje vpisa v gimnazije in kako povečati vpis v tehnične šole. Darinka Čretnik iz Gimnazije Ptuj je prepričana, da je glava-rina greh v vseh šolah. Vprašala je tudi, kdo ocenjuje delo učitelja v razredu, če se ocenjujejo zgolj projekti, o avtonomiji učitelja ne more biti govora, če vsi trepetajo pred inšpektorji, je izpostavila. Napredujejo samo tisti, ki delajo projekte, lovijo papirje in denar, v večini primerov gre za prazen papir. Vpis v tehnične šole bomo povečali le, če bomo spremenili vrednostni sistem, omejevanja vpisa v gimnazijo ne bo dalo želenih rezultatov. Skozi kuri-kulum osnovnih in srednjih šol tega ne moremo narediti, nekaj pa je potrebno narediti, da se bo povečal vpis v tehniške šole, je prepričan minister Lu-kšič. Upokojeni učitelj iz Ptuja Ludvik Trop je mnenja, da so ravnatelji velik problem slovenskega šolstva, njihov mandat bi lahko trajal kvečjemu dve obdobji, tudi mnogi mladi ljudje bi bili radi ravnatelji. Potrebno bo popraviti krivice pri plačilu pomočnic vzgojiteljic, dva tisoč jih je podpisalo peticijo, katerih delo je enako delu vzgojiteljice, zaslužijo pa manj. Danica Zelenik pa je k vsemu, kar je bilo že napisano v pripravah na okroglo mizo, dodala še, da naj se ne pozabi na učitelje s šesto stopnjo, ki še vedno nimajo ustreznega mesta. Med prvimi terenci si je mesto v eni od teh skupin, da Bele knjige slovenskega šolstva ne bodo pisali samo v Ljubljani in v pisarnah, temveč tudi praktiki zunaj metropole, pridobila Ptujčanka Tanja Nikolovski, ki dela v mobilni službi in je ministra tudi vprašala, kdaj bo osnovna šola z nižjimi izobrazbenimi standardi dobila učbenike in delovne zvezke. Sramota je, da otroci v teh šolah še danes nimajo kaj vzeti v roke. Na voljo so le trije učbeniki. »Ukvarjanje s posebnimi potrebami je merilo naše človečnosti,« je odgovoril minister. Zaveda se, da bo tudi tu potrebno nekaj narediti. Če bi minister za šolstvo dr. Igor Lukšič prejšnji petek imel več časa, bi zagotovo že na prvi tovrstni okrogli mizi s toliko različnimi udeleženci, od šolnikov, političnih strank, staršev, predstavnikov vrtcev, stanovskih združenj in sindikalistov, dobil še več predlogov za boljšo slovensko šolo. Upati je le, da bo novo soočenje med teorijo in prakso spodbudnej-še od vseh dosedanjih, da bo na vseh ravneh slovenske šole osnovni kriterij za ocenjevanje uspešnosti pedagoško in vzgojno delo. Okrogli mizi je sledilo sindikalno soočenje z vsemi problemi, ki jih imata vzgoja in izobraževanje v tem trenutku, ter predstavitev pogledov nanje, da bo lahko uspešni pri pogajanjih z vlado. MG Hajdoše • Srečanje z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano "Sankcij ne sme biti, če cel sistem ni pripravljen ..." V gasilskem domu v Hajdošah je 20. marca potekal poslanski večer poslanca državnega zbora iz vrst SD Dejana Levaniča o kmetijski politiki, s poudarkom na kmetovanju na vodovarstvenih območjih. Sodelovala sta minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik s sodelavci ter Ciril Smrkolj, predsednik KGZ Slovenije. Iztočnice za pogovor je podal hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je povedal, da po sprejetem zakonu o vodah in drugi zakonodaji praktično ni mogoče več gospodariti v prvem pasu vodovarstvenega območja Dravskega polja in delno Ptujskega polja, kjer naj bi bilo takih zemljišč okrog 300 ha, ter na nekaterih drugih območjih Slovenije. Na to opozarjajo že dlje časa, tudi na podobni okrogli mizi pred dvema letom so govorili o teh problemih, rešitev, ki bi zadovoljile uporabnike vode in lastnike zemljišč, pa od nikoder. To je začudilo tudi ministra za kmetijstvo, ki je sicer dejal, da zakon o vodah ne sodi v njegovo pristojnost, kot kmetijski minister pa je dolžan zavarovati kmete na teh območjih. O tem se je že pred mesecem dni pogovarjal z ministrom za okolje in prostor Karlom Erjavcem, ki je pristojen za reševanje tega vprašanja. Vodovar-stvena območja so ena izmed tem, ki močno omejujejo, celo onemogočajo pridelavo, še posebej, ko je začela 1. januarja letos veljati popolna prepoved uporabe pesticidov na prvem vodovarstvenem območju, zaradi katere so kmetje v hudih težavah, ker ne vedo, kako naj kmetujejo, setev koruze pa je pred vrati. Največja težava je v tem, ker še nekateri podzakonski akti Zakona o vodah še niso pripravljeni. Prav tako še ni realizirana 8. točka 79. člena Zakona o vodah, ki govori o vprašanju odškodnin in rent pri kmetovanju na teh območjih. Minister Pogačnik opozarja ministra Erjavca, da so to stvari, ki jih je potrebno dodelati. Predsednik KGZ Slovenije Ciril Smrkolj vztraja, da ne sme priti do sankcij, če cel sistem ni pripravljen. Zakon o vodah je bil sprejet leta 2002, lani so ga spremenili, še vedno pa ni ukrepov, ki bi kmetovalcem na vodovarstvenih območjih zagotovili nadomestna zemljišča ali nadomestila, začela pa se je uveljavljati uredba, ki v bistvu sankcionira. Problem kmetov na Ptujskem pa so tudi zemljišča ob vodotokih, kjer se prav tako pojavljajo velike omejitve pri kmetovanju. Skupaj je zemljišč, kjer so močno skrčene možnosti za kmetovanje, v Slo- veniji med 12 in 14 tisoč hektarji. Na poslanskem večeru so sprejeli več sklepov, za katere upajo, da bodo končno postali meso, da kmetje, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih, ne bodo več živeli v negotovosti, da bodo lahko v miru kmetovali brez večnih groženj s takimi ali drugačnimi omejitvami. Ministrstvo za kmetij- stvo so pozvali, da na osnovi spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih pripravi zakonsko podlago, ki bo kmetom, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih, omogočila, da pridobijo nadomestna zemljišča. Sredstva za odkup kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih, če jih lastniki želijo prodati, naj zagotovi vlada. Na poziv upravnega odbora KGZS naj vlada takoj pripravi seznam ukrepov, za katere se bodo izplačala nadomestila, določi tudi način izplačevanja in merila za izračun nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom na območjih, kjer je vzpostavljen vodovarstveni režim. Od Ministrstva za okolje in prostor pa pričakujejo, da bo zadržalo izvajanje zakonskih določil na terenu, vse dokler ne bodo pripravljene vse podzakonske podlage za izplačilo nadomestil dohodka za pridobitev nadomestnih zemljišč. MG Foto: Črtomir Goznik Na pogovoru o kmetovanju na vodovarstvenih območjih so sodelovali: (od leve) poslanec državnega zbora Dejan Levanič(SD), predsednik KGZ Slovenije Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik ter hajdinski župan Radoslav Simonič. Ptuj • Obravnava pobude o spremembi statusa četrtne skupnosti Breg-Turnišče Z novo občino ne bo nič - ali pač? Na materinski dan so v ČS Breg-Turnišče razpravljali o pobudi četrtnega svetnika Marijana Rozmana o spremembi statusa ČS Breg-Turnišče. V ostalih točkah dnevnega reda pa o akciji čiščenja okolja, ki bo na območju skupnosti potekala 4. aprila, ko bo 10. princ karnevala v turniškem parku tudi posadil lipo, o letnem poročilu in zaključnem računu za leto 2008 ter o predlogih za priznanja društvom za dolgoletno sodelovanje s četrtno skupnostjo, ki naj bi jih prejela PGD Turnišče in Viktor Majcen, nekdanji predsednik DU Ivan Rudolf Breg. ■ V O pobudi za spremembo statusa ČS Breg-Turnišče so razpravljali v širšem krogu. Ob četrtnih svetnikih in svetnikih mestnega sveta z območja četrtne skupnosti so se razprave udeležili tudi predstavniki društev, iz Mestne hiše pa so prišli direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo mag. Janko Ši-rec ter vodja Urada župana in splošnih zadev mag. Janez Merc. Zaradi bolezni pa se razprave ni udeležil pobudnik Marijan Rozman. Kot je znano, je četrtni svetnik na seji, ki je bila 11. februarja letos, povedal, da gre pri tej pobudi za večletna prizadevanja po lastni občini, ki si jo želi vedno več krajanov tega dela mesta. MO Ptuj ima težave pri zadovoljevanju potreb nekaterih njenih delov na področju infrastrukture, kulture, športa, gospodarstva, varstva otrok in na drugih področjih družbenega življenja in dela. Rozman je prepričan, da bi četrt bolje delovala kot samostojna občina. Podatki, ki jih je imel na voljo, so pokazali, da četr-tni skupnosti Breg-Turnišče MO Ptuj namenja premalo denarja. Predvsem pa so velike potrebe na infrastruk-turnem področju. Na februarski seji so svetniki sklenili, da naj pobudnik svoj predlog pisno obrazloži, da bi se vedelo, o čem naj bi četrtni svet razpravljal na prihodnji seji, da bi lahko več izvedeli o načinu razdeljevanja sredstev po posameznih četrtnih skupnostih. Vabljeni predstavniki iz Mestne občine so postregli s podatki o dodeljenih in realiziranih sredstvih za posamezne projekte v obdobju od leta 2003 do 2008. V tem obdobju so vlaganja presegla pet milijonov evrov, pri čemer pa niso upoštevali vlaganj v čistilno napravo. Predstavitev je bila podprta s fotografijami, tako da so se četrtni svetniki lahko prepričali, da vlaganj ni bilo tako Foto: Črtomir Goznik Mag. Stanko Glažar in mag. Janko Sirec sta četrtnim svetnikom predstavila vlaganja na območju skupnosti v letih 2003 do 2008, ki so presegla pet milijonov evrov, brez vlaganj v čistilno napravo, ki je sestavni del projekta zaščite podtalnice. malo, pri čemer so imela prioriteto vsa tista, ki so bila sofinancirana tudi iz drugih virov. Če bi jih izvajali samo s sredstvi proračuna MO Ptuj, bi lahko na leto naredili zelo malo, saj je prostega investi- cijskega denarja zelo malo, med dva do tri milijone evrov na leto. V novi občini bi glede na 3800 prebivalcev lahko po oceni računali na glavarino v višini okrog 1,7 milijona evrov, s katerimi Ormož • Muzej spet združen Vljudnostni obisk v treh občinah Minuli teden je Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, s sodelavci obiskal občine Sv. Tomaž, Ormož in Središče ob Dravi. Ob tej priložnosti sta s z županom Alojzom Sokom srečala v ormoškem gradu. Aleš Arih je predstavil nov muzej, ki ima sedaj 40 zaposlenih. K njim je treba dodati še tri pripravnike, ki jim pripravništvo omogočajo na temelju pripravnik-prostovo-ljec, ker ne morejo zagotoviti vseh plačil, ki izhajajo iz tega naslova. Preko javnih del pa ima muzej še 9 dodatnih sodelavcev, brez katerih bi, predvsem v času sezone, težko obvladovali vse delo. Sicer pa se v muzeju tačas precej ukvarjajo tudi s pravno-for-malnimi zadevami. Muzej je bil 5. marca uradno vpisan v sodni register, sklican je svet zavoda, da se ustvari možnost za sprejem programa dela, finančni načrt in da se imenujejo vsi organi. Sedaj ko se delovanje muzeja razteza tudi na Ormoško, je to največji pokrajinski muzej v Sloveniji. S tem se bo obseg dela povečal ne le za ormoško organizacijsko enoto, ampak za vse, je napovedal direktor Arih, ki je prepričan, da je namen združevanja ravno v tem: »Da izkoristimo strokovne kadre, Minuli teden je Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož, s sodelavci obiskal občine Sv. Tomaž, Ormož in Središče ob Dravi. Ob tej priložnosti sta s z županom Alojzom Sokom srečala v ormoškem gradu. ki jih imamo, ki so preverjeni in dokazani in da skrbimo na tem prostoru za ohranjanje dediščine. Ne le za varstvo materialne dediščine, ampak tudi žive, kar je naloga sodobnih muzejev. Namen današnjega obiska je, da se sodelavci bolje spoznajo, saj bodo poslej stiki močnejši, neločljivo pa bodo povezani preko restavratorske, tehnične in upravne službe. Pri tem delu pa si želijo mir, saj so jih politična dogajanja v preteklosti pri tem občasno motila. »Nenehne obtožbe, podtikanja, nekorektno je, da se z Ormoškega prebirajo zgodbe o tem, da ne vračamo dediščine, ki je iz Ormoža, da smo si zadržali spomenike, kar ni res. V javnosti je bil ustvarjen občutek, da je neka ogromna količina dediščine, ki je pri nas na Ptuju in da smo si jo prisvojili. Dokazali smo, da to ni tako. Vabili smo svetnike, naj pridejo na Ptuj in preverijo, kaj je pri nas ormoškega, kaj iz Velike Nedelje. Zato jih še enkrat vabim, da preverijo, sicer prihaja do dezinformacij, ki so škodljive. V Tedniku je bilo pred kratkim v velikem okvirju, da ormoški muzej dela v ilegali, češ da nismo registrirani,« so navedbe izjav poslanca Vilija Trofenika razburile direktorja Ariha. Župan Alojz Sok se je zahvalil za obisk in goste seznanil z mlajšo zgodovino dogodkov okrog ustanovitve lastnega muzeja v Ormožu kot občinskega zavoda, s težavami z javnim pooblastilom, referendumom, ki smo ga imeli zaradi muzeja, preko neizpolnjenih obljub države za sofinanciranje in vse do aktualne neodzivnosti ministrice Majde Širca, ki županu ne nakloni 5 minut časa, da bi se zadeva uredila. Gostom je popisal tudi težave okrog obnove grajske pristave, nad katero sedaj prav tako visi grožnja referenduma. Povedal je tudi, da naj bi eden izmed svetnikov menda celo vpis v register zanikal na sodišču. »Nimamo veliko, vendar na to, kar imamo, smo pa ponosni,« je z željami za dobro sodelovanje zaključil župan Sok. Zbrane je v imenu ormoške enote pozdravila tudi Nevenka Korpič in pozvala Ormožane, še posebej člane občinskega sveta, da bi si vsi skupaj ogledali ptujski grad. Viki Klemenčic Ivanuša bi morali v prvi vrsti pokriti vse zakonske obveznosti. O pogojih za ustanovitev nove občine jih je seznanil mag. Janez Merc. Glede na pro-storskoureditvene pogoje in določila statuta, območje celotne ČS se nahaja znotraj Ptuja, ter določila zakona o lokalni samoupravi za del občine ni mogoče ustanoviti občine. Kar zadeva pobudo za statusno spremembo ČS Breg-Turnišče, bi jo v MO Ptuj pričakovali v pisni obliki, je povedal Merc, tako pa se odzivajo na zapisano v zapisniku 19. seje ČS, ki je bila 11. februarja. Bolj kot o sami pobudi za spremembo statusa četrtne skupnosti je na marčevski seji sveta četrti tekla razprava o nujnosti izgradnje posameznih infra-strukturnih objektih, kar je dokaz več, da je ta del Ptuja močno infrastrukturno pod-hranjen. V vseh letih je bilo za posamezne probleme danih nešteto pobud za rešitev, le redke pa so bile tudi uresničene. Mestna svetnica Silva Far-tek je prepričana, da bi ljudje morali imeti večji vpliv, ko gre za odprta vprašanja njihovega bivalnega okolja. Prepričana je, da podatki o vlaganjih v zadnjih petih letih na območje ČS Breg-Turnišče niso bili tako prikazani, da bi bili naklonjeni ustanovitvi nove občine. Tudi do podatkov, da bi lahko sestavili elaborat o ustanovitvi občine, se ne morejo dokopati. Dobili bodo industrijsko cono ob železnici na območju 28 ha, zgrajeni so obvoznica, Puhov most in navezovalne ceste, vse to so škodljivi projekti za krajane tega območja, prinašajo umiranje na obroke, saj vse bolj postajajo ujetniki med plini. Še vedno pa njihov življenjski prostor močno ogroža smrad; čeprav svinjske farme ni več, smrad ostaja, le da je drugega izvora, prihaja iz piščančje farme, ki je zasedla nekdanje prostore svinjske farme. Tudi iz kafilerije in perutninske klavnice po novem letu naj ne bi več smrdelo, je bilo obljubljeno na srečanju s predstavnikom Perutnine oktobra lani, a smrdi še naprej, ugotavlja četrtni in mestni svetnik Janez Rožmarin. V imenu civilne iniciative Turnišče je Lidija Kokol predstavnikom MO Ptuj predala predlog s skico z zahtevo po ureditvi pešpoti in kolesarske steze iz turni-škega parka do Pinčarjevega mlina. »Ta pot nam je bil odvzeta, prekinjena z izgradnjo povezovalne ceste Dražen-ci-Puhov most. Prosimo vas, da nas ne zavajate, da lahko pridemo po Zagrebški cesti preko krožišča pri bencinskem servisu do tega cilja,« so med drugim zapisali. Sel-ski cesti je bila dodana Majdi-na pot, na katero so v Mestni hiši na Ptuju pozabili, niso je niti gramozirali, kaj šele, da bi jo modernizirali. Igor Kopše in Franc Travnikar pa sta četrtnim svetnikom in predstavnikom MO Ptuj predstavila pobudo za delno spremembo prometnega režima na območju bivalnega naselja Breg na Poljski cesti in cesti Ob železnici, kjer naj bi z ležečimi policaji umirili promet, saj vozniki na obeh cestah močno presegajo dovoljeno hitrost, 40 km na uro, nekateri jo prevozijo tudi s hitrostjo med 90 in 100 km na uro. Peticijo za postavitev po tri ležeče policaje na vsaki cesti je podpisalo 150 krajanov. Razpravo o pobudi četr-tnega svetnika Marijana Rozmana o spremembi statusa ČS Breg-Turnišče so sklenili brez pravega sklepa, morda tudi zato, ker po obrazložitvi predstavnikov MO Ptuj za to naj ne bi bilo zakonskih možnosti. Kot kaže, je ČS Breg-Turnišče ne glede na močno infrastrukturno podhranjenost in druge odprte probleme ne bo nadaljevala, kar pa še ne pomeni, da obravnave več ne bo, ker jo bo lahko vodil kdo drug. Tako je vsaj slutiti. Foto: vki Praga • Kriza predsedovanja EU? Češka vlada uradno odstopila Češka vlada pod vodstvom Mireka Topolaneka, ki ji je parlament v Pragi prejšnji teden izglasoval nezaupnico, je češkemu predsedniku Vacla-vu Klausu danes uradno sporočila svoj odstop. Kot »vlada v odstopu« bo sicer ostala na položaju vse do oblikovanja nove vlade, poročajo tuje ti-Foto: dayiife.com skovne agencije. Ker Češka trenutno predseduje Evropski uniji, Evropa z zaskrbljenostjo opazuje razvoj dogodkov v Pragi. Ustava ne določa roka, do kdaj mora češki predsednik podeliti mandat za sestavo nove vlade. Klaus je po sprejetju odstopa vlade napovedal, da namerava spoštovati tri načela. Kot prvo, si zaradi gospodarske krize in predsedovanja EU želi »hitro rešitev«. »Čas je odločilen dejavnik,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA poudaril Klaus. Drugo načelo, ki se ga bo po napovedih držal češki predsednik, je, da ne želi »začasne« temveč vlado s polnimi pooblastili. Kot je dejal, noče, da bi češko predsedovanje do konca izpeljala vlada v odstopu. Opazovalci so sicer pričakovali, da bi lahko Topolanekova vlada ostala na položaju vse do konca češkega predsedovanja EU 30. junija, vendar pa je eden od Klausovih svetovalcev po poročanju nemške tiskovne agencije dpa že pred Klausovo izjavo dejal, da bi lahko češki predsednik Topolaneka zamenjal še pred iztekom predsedovanja. Kot tretje pomembno načelo je Klaus izpostavil, da bo imenoval le tako vlado, glede katere se bodo strinjale parlamentarne stranke. Klaus je še izrazil pripravljenost, da oblikovanje vlade poveri »Topolaneku ali komu drugemu«, ki bi mu predal »podpis 101 poslanca« 200-članskega parlamenta, poroča APA. Izglasovanje nezaupnice Topolanekovi vladi je sprožilo dvome, ali bo lahko Češka kljub temu izpeljala svojo nalogo predsedujoče EU. Evropska komisija je v torek izrazila prepričanje, da bo Češka še naprej učinkovito predsedovala uniji. Tudi Topolanek je v sredo v Evropskem parlamentu prepričeval evropske partnerje, da padec njegove vlade ne bo vplival na češko predsedstvo EU. EU skrbi predvsem, da bi znani evroskeptik Klaus imenoval Evropi nenaklonjenega predsednika vlade, ki ne bi podpiral ratifikacije Lizbonske pogodbe. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je sicer v sredo spomnil, da Češka ni edina država, ki še ni dokončala ratifikacijskega procesa - ta naloga namreč čaka še Irsko, Nemčijo, kjer čakajo na odločitev ustavnega sodišča, in Poljsko, kjer mora pogodbo podpisati še predsednik Lech Kaczynski. Ta namerava tako kot Klaus to storiti šele po irskem 'da'. Po navedbah dpa gre za tretji primer v novejši zgodovini EU, da je padla vlada predsedujoče uniji; Leta 1993 se je to zgodilo na Danskem, leta 1996 pa v Italiji. (sta) Zagreb • Jandrokovic: Hrvaška vztraja pri svojih znanih stališčih Zahtevajo deblokado hrvaških pogajanj z EU Hrvaški strokovnjaki za mednarodno pravo temeljito obravnavajo predlog, ki ga je v sredo predstavil evropski komisar za širitev Olli Rehn, Evropski komisiji in slovenski strani bomo verjetno odgovorili prihodnji teden, je danes v Zagrebu dejal hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic. Dodal je, da Hrvaška vztraja pri svojih stališčih. Jandrokovic je na novinarski konferenci na sedežu hrvaške diplomacije dejal, da so s komisarjem Rehnom in slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem v sredo v Bruslju nadaljevali pogajanja in iskali rešitve, ki bodo sprejemljive tako za Hrvaško kot za Slovenijo. »Hrvaško stališče je nespreme- njeno. Vztrajamo pri ločevanju hrvaškega pogajalskega procesa od dvostranskega vprašanja meje ter pri trenutni deblokadi hrvaških pogajanj z EU, tako kot pri reševanju obmejnega vprašanja oz. določanja mejne črte v skladu z mednarodnim pravom pred mednarodnim pravosodnim telesom. Hrvaška si želi Meddržavno sodišče v Haagu,« je izjavil Jandrokovic. Glede na to, da ima Slovenija drugačne poglede, sta Evropska komisija in komisar Rehn predstavila nov predlog, ki naj bi pripeljal do kompromisne rešitve, je pojasnil hrvaški zunanji minister. Dodal je, da bo Zagreb podrobno preučil predlog in predvidoma prihodnji teden obvestil Evropsko komisijo in slovensko stran. (sta) Tirana • Brez težav pri ratifikaciji Albanski parlament potrdil pristopni protokol k Natu Albanski parlament je danes soglasno potrdil pristopni protokol Albanije k zvezi Nato, s čimer se je pristopni proces države k Se-vernoatlantskemu zavezništvu približal končni fazi. Istočasno je sicer parlament sprejel tudi paket zakonov o članstvu države v Natu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Albanija je skupaj s Hrvaško pristopni protokol k Natu podpisala julija lani. Sledil je postopek ratifikacije v vseh 26 članicah Nata, ob čemer pa je ratifikacija hrvaškega protokola v Sloveniji zaradi pobude za referendum o njenem vstopu v Nato in posledičnem zbiranju podpisov naletela na oviro. Če bo po današnjem zaključku neuspešnega zbiranja 40.000 podpisov Slovenija pravočasno poslala vladi ZDA listino o ratifikaciji protokola o pristopu Hrvaške k zvezi Nato, bosta obe državi na aprilskem vrhu zavezništva že sodelovali kot polnopravni članici. Listino o ratifikaciji protokola o pristopu Albanije k Severnoatlantski pogodbi je Slovenija pri vladi ZDA deponirala že v začetku meseca. Albanski premier Sali Berisha je ratifikacijo pristopnega protokola označil za »najslovesnejše dejanje« od osamosvojitve države po padcu Otomanskega imperija leta 1912, poročanje spletne izdaje časnika Shekulli povzema APA. Njegova zahvala je bil medtem namenjena predvsem ZDA, ki so Albaniji za njeno vojsko namenile večmilijon-sko finančno pomoč. (sta) Helsinki • Finska policija odkriva največji primer pedofilije Trije moški osumljeni zlorabe 66 otrok Finska policija je aretirala tri moške, ki naj bi bili vpleteni v največji primer pedofilije na Finskem doslej. Kot je povedal višji policijski inšpektor Kari Tolvanen, naj bi namreč trojica od leta 2006 spolno zlorabila najmanj 66 otrok, starih med 10 in 17 let. Večina zlorab naj bi se odvijala preko interneta, nekatere pa so bile tudi fizične. Trojica naj bi stik s svojimi žrtvami, ki prihajajo z različnih koncev Finske, navezala preko interneta. Pri tem naj bi moški otrokom dajali lažne podatke o svoji starosti in spolu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Med drugim naj bi moški otroke prosili, da jim pošljejo eksplicitne fotografije sebe, ki so jih pred tem sami posneli s spletnimi kamerami. V določenih primer naj bi moški otroke zlorabili tudi fizično in ne le na virtualnih srečanjih, in sicer naj bi imeli z nekaterimi od njih tudi spolne odnose. Policija identitete osumljencev, ki jih zaenkrat zaslišujejo in še niso uradno obtoženi, ni razkrila, vsi pa naj bi bili stari nekaj čez 40 let in naj bi živeli na območju Helsinkov. (sta) Koebenhaven • Danski poslanci odobrili projekt 19 - kilometrski most med Dansko in Nemčijo Foto: wordpress Danski parlament je v četrtek z veliko večino ratificiral sporazum med Dansko in Nemčijo o gradnji železniškega in cestnega mostu, ki bo državi povezoval prek ožine Fehmarn v Baltskem morju. Gre za 19 kilometrov dolgo cestno in železniško konstrukcijo, ki velja za enega največjih tovrstnih projektov na stari celini. Sporazum mora v prihodnjih tednih oziroma mesecih ratificirati še Nemčija, vendar pa je zadostno število glasov nemških poslancev že v naprej zagotovljeno in nemška ratifikacija po poročanju francoske tiskovne agencije AFP velja zgolj za formalnost. Državi sta sicer sporazum o gradnji mostu podpisali decembra lani. Gre za 19-kilometrski most, ki bo s štiripasovno avtocesto in dvo-tirno železnico povezal nemško mesto Puttgarden in danski Roedbyhavn, ki leži kakih 150 kilometrov južno od Koeben-havna. Most naj bi začeli graditi leta 2012, gradnja pa naj bi bila dokončana šest let kasneje, torej leta 2018. Ceno gradnje so ocenili na 5,6 milijarde evrov, od česar naj bi levji delež prispevala Danska. Slednja naj bi namreč zagotovila kar 4,8 milijarde evrov sredstev za gradnjo, medtem ko naj bi Nemčija plačala le priključek novega mostu na obstoječo prometno infrastrukturo. Danska nato pričakuje, da se ji bo investicija kasneje povrnila s plačilom cestnine, ki jo bodo uporabniki morali plačati za uporabo mostu. (sta) Bruselj • Iz poročila Evropske komisije Slovenci zelo varčni pri uporabi mobilnikov Uporabniki mobilnih telefonov v Sloveniji so lani v primerjavi z letom prej v povprečju prihranili 3,77 evra, saj so se cene klicev v povprečju znižale z 19,28 evra na 15,51 evra, medtem ko so Evropejci v povprečju prihranili dva evra, kaže poročilo Evropske komisije o razmerah na trgu telekomunikacij, objavljeno danes v Bruslju. »Odkar sem komisarka, torej od leta 2004, so cene mobilne telefonije padle za 34,5 odstotka,« je danes ob predstavitvi poročila poudarila komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding. Cene gostovanja v tujih omrežjih pa so padle za 70 odstotkov, je dodala. Slovenija je danes od Evropske komisije dobila dobre ocene za več konkurence med mobilnimi operaterji in posledično nižje cene, za bistveno povečanje fiksnih širokopasovnih povezav in za brezplačne informacijske storitve, ki jih zagotavlja nacionalni telekomunikacijski regulator, Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek). Kot šibke točke Slovenije pa je Evropska komisija izpostavila prepočasne internetne povezave, slab dostop do medmrežja na podeželju in kakovost regulacije, ki jo je po njenem mnenju treba izboljšati. »Apek mora sprejeti številne odločitve za zagotovitev ustreznega in učinkovitega postavljanja in uveljavljanja pravil na trgu telekomunikacij,« so pozvali v Bruslju, (sta) Gospodarstvo po svetu WASHINGTON - Ameriško gospodarstvo se je v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo za 6,3 odstotka. Gre za popravljen podatek izpred enega meseca, ko je ameriško ministrstvo za gospodarstvo sporočilo, da je bil padec bruto domačega proizvoda (BDP) 6,2-od-stoten. Tudi trenutne gospodarske razmere v ZDA najverjetneje niso dosti boljše, opozarjajo analitiki. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je potrošnja zaradi vedno večje brezposelnosti, padca vrednosti stanovanj in zmanjšanja investicijskega portfelja vse nižja. Podjetja zaradi padca potrošnje zmanjšujejo proizvodnjo in ukinjajo delovna mesta. Ameriško gospodarstvo je leto 2008 začelo precej na trhlih temeljih in se nato spomladi nekoliko okrepilo, nato pa se je v tretjem četrtletju že skrčilo za 0,5 odstotka. V zadnjem četrtletju se je stanje gospodarstva še poslabšalo, saj se je finančna kriza, ki je najhujša po Veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja, poglobila. DUBLIN - Irsko gospodarstvo je v letu 2008 zabeležilo 2,3-odsto-tno negativno rast bruto domačega proizvoda (BDP), na kar je vplivalo predvsem močno gospodarsko skrčenje v zadnjem četrtletju, so pokazali danes objavljeni uradni podatki. Medtem je Evropska centralna banka prav danes odobrila 3,5 milijarde evrov pomoči eni od večjih irskih bank. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je k negativni gospodarski rasti prispeval predvsem izrazito negativen trend v zadnjem četrtletju lanskega leta. Od oktobra do decembra 2008 se je namreč BDP v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2007 zmanjšal kar za 7,5 odstotka, so danes sporočili iz irskega osrednjega statističnega urada. Irska je sicer septembra kot prva izmed držav evrskega območja uradno razglasila recesijo, potem ko je zabeležila dve zaporedni četrtletji z negativno gospodarsko rastjo. Pred tokratno krizo irsko gospodarstvo recesije ni zabeležilo že od leta 1983. BERLIN - Nemška hiša mode Hugo Boss je lansko poslovno leto sklenila z 27 odstotkom nižjim čistim dobičkom. Družba je tako lani ustvarila 112 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je ta leto prej znašal 154,1 milijona evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Nižji čisti dobiček je posledica enkratnih stroškov, povezanih z osebjem, vključno z odhodom izvršnega direktorja Bruna Sälzerja, v višini 353,5 milijona evrov. Sälzer je s položaja odstopil februarja lani, na položaju pa ga je zamenjal Claus Dietrich Lahrs, nekdaj zaposlen v francoski modni hiši Christian Dior. Kljub svetovni finančni krizi se je prodaja v primerjavi z letom prej zvišala, in sicer za tri odstotke na 1,68 milijarde evrov. Prodaja se je v azijsko-pacifiški regiji zvišala za 21 odstotkov, v Severni Ameriki za tri odstotke in za dva odstotka v Evropi. STOCKHOLM - Švedski tekstilni koncern Hennes&Mauritz (H&M) je v prvem četrtletju tekočega poslovnega leta zaradi šibkejše domače valute in manjšega povpraševanja kot posledice pešanja svetovnega gospodarstva ustvaril nižji dobiček. Ta je v primerjavi z enakim obdobjem lani padel za 12,4 odstotka na 2,57 milijarde kron (236 milijonov evrov). Prodaja se je v prvem trimesečju, ki se je končalo konec februarja, zvišala za 18 odstotkov na 23,3 milijarde kron. Dobiček iz poslovanja se je znižal za 11,4 odstotka na 3,36 milijarde kron, marže pa so se z lanskih 59,6 odstotka znižala na 56,6 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V H&M ostajajo optimistični glede prihodnje širitve in poslovnih priložnosti. Tako nameravajo v drugem četrtletju odpreti 74 novih prodajaln, pretežno v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Italiji, Švici in Španiji. TOKIO - Največja japonska bančna skupina Mitsubishi UFJ in ameriška banka Morgan Stanley sta danes napovedali združitev borznih dejavnosti na Japonskem, da bi tako lažje prebrodili finančno krizo. Omenjeno potezo sta označili kot prvi korak k širšemu povezovanju, potem ko je Mitsubishi UFJ lani kupil delež v ameriški banki. Dogovor naj bi banki sklenili do marca 2010, v skupnem podjetju pa naj bi imeli Japonci 60-odstoten delež, Morgan Stanley pa preostanek. Z združitvijo borznih enot na Japonskem bo nastala ena največjih japonskih borznoposredniških družb, ki bo laže tekmovala z vodilno Nomura Holdings. Mitsubishi UFJ, ki je lani za devet milijard dolarjev kupil 21-odstotni delež v investicijski banki Morgan Stanley, je prav tako občutil posledice finančne krize. V obdobju od aprila do decembra lani je banka zabeležila izgubo v višini 430 milijonov dolarjev, v začetku tedna pa je napovedala ukinitev 1000 delovnih mest in zaprtje 50 poslovalnic v naslednjih treh letih. FRANKFURT - Nemški kemični koncern BASF zaradi nizke ravni naročil napoveduje nadaljnje zmanjševanje svoje proizvodnje, ki jo je sicer doslej na svetovni ravni znižal že za več kot 25 odstotkov, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Kot so sporočili iz koncer-na, bodo aprila za najmanj tri mesece zaprli še enega od obratov v Ludwigshafnu, kjer je tudi sedež družbe. Po pojasnilih vodstva družbe je zdaj na tej lokaciji začasno zaprtih že pet proizvodnih linij. Povpraševanje je v zadnjih tednih ostalo na nizki ravni, pravijo v tem po prihodkih od prodaje največjem kemičnem koncernu na svetu in dodajajo, da v bližnji prihodnosti ne pričakujejo izboljšanja. Zato so se odločili, da v skladu s povpraševanjem zmanjšajo proizvodnjo in stroške. STOCKHOLM - Ameriški avtomobilski koncern Ford je v konkretnih pogovorih z morebitnimi kupci švedske družbe Volvo Cars, so potrdili v ameriškem koncernu in dodali, da so zadovoljni tako s številom kot s kakovostjo zainteresiranih ponudnikov. Medtem ko v Fordu imen zainteresiranih ne želijo razkriti, naj bi se po nekaterih neuradnih informacijah za Volvo zanimal tudi kitajski avtomobilski proizvajalec Geely, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pri tem v Fordu opozarjajo, da bi omenjena pogajanja sicer lahko privedla do prodaje omenjenega švedskega proizvajalca avtomobilov, vendar pa zaenkrat niso sprejeli še nobene dokončne odločitve. Proces iskanja usode za Volvo bo po njihovih pojasnilih terjal še nekaj časa, pri čemer ni določen noben časovni rok. Ford, ki za razliko od ameriških koncernov General Motors in Chrysler tekom aktualne gospodarske krize ni prejel državne pomoči, je že decembra lani razkril, da proučuje možnost prodaje družbe Volvo Cars. Zaradi svetovne krize močno prizadeti Ford želi na ta način pridobiti prepotreben kapital in preživeti krizo na avtomobilskem trgu. (sta) Ptuj • Borci za vrednote NOB opozarjajo »Nismo za metanje žarečih iskric, ki netijo sovraštvo med narodom! « Na zelo dobro obiskani letni skupščini Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj so ostro obsodili vse poskuse razvrednotenja narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda ter metanje žarečih iskric, ki netijo sovraštvo med ljudmi, kritični pa so bili tudi do ozemeljskih apetitov Republike Hrvaške ter do mlahavih potez slovenske politike v teh narodno pomembnih odločitvah. Predsednik borčevske organizacije dr. Mitja Mrgole je sicer s ponosom ugotovil, da se število tistih, ki zagovarjajo vrednote NOB, spet povečuje, v minulem letu se jim je pridružilo še 37 novih tudi precej mlajših članov, tako da jih je sedaj v združenju že prek 370. K temu je največ prispevala občinska organizacija Gorišnica, za kar se je posebej zahvalil prof. Bogomirju Toplaku, pomladitev občinske organizacije pa so napovedali tudi v občini Markovci. Ugotovitev, da je med ljudmi vse več tistih, ki stojijo za vrednotami NOB, je po njegovih besedah toliko bolj pomembna v sedanjem trenutku, ko se vztrajno in vedno huje blati narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda in ko se pojavljajo številni novi poskusi razvrednotenja njegove zgodovine. Sicer pa so se poleg skrbi za ohranjanje tradicije NOB in nekaterih organizacijskih vprašanj v lanskem letu v borčevski organizaciji otepali tudi finančnih težav; vsega zastavljenega zagotovo ne bi zmogli izpeljati, če jim pri izvajanju zastavljenega programa aktivnosti ne bi pomagala republiška zveza zveze borcev za vrednote NOB in Mestna občina Ptuj, zahvalo za dobro sodelovanje in pomoč občinskim organizacijam pa je dr. Mrgole namenil tudi občinam Hajdina, Juršinci in Gorišni-ca. Zatrdil je, da bodo še naprej skrbeli in se zavzemali za ohranjanje vrednot NOV, vzporedno s tem pa se bodo pripravljali tudi na izvedbo spominskih slovesnosti. Prepričani so, da jim to kar dobro uspeva, dokaz za to pa so dobro obiskane prireditve, ki so jih uspešno organizirali v območni organizaciji, pri čemer gre največ zaslug požrtvovalnemu delu predsednika odbora za proslave in priznanja Stanetu Lepeju. Izrazil je svoje pričakovanje, da bodo njihovi člani v bodoče še bolj številno sodelovali, predvsem na proslavah ob državnih praznikih - 27. aprila ob dnevu boja proti okupatorju, na osrednji prireditvi v Mostju, kjer se spominjajo poslednjega boja Slo-venjegoriške - Lackove čete, ter na osrednji komemoraciji ob spominu na vse mrtve. Svet mora vedeti, s kakšnimi žrtvami smo izbojevali svobodo! Zaradi pomanjkanja sredstev se sicer drugih prireditev po Sloveniji žal niso mogli udeleževati, razen svečanosti v spomin pohorskemu bataljonu. Sicer pa v borčevski organizaciji ohranjajo stike z drugimi veteranskimi organizacijami, zlasti z združenjem vojnih invalidov in veteranov vojne za Slovenijo, medtem ko je sodelovanje z veteranskim združenjem Sever nekoliko zamrlo. Najtesneje in zelo uspešno pa je njihovo sodelovanje s ptujskimi brigadirji. Sicer pa se je dr. Mrgole zavzel za tesnejše sodelovanje vseh, ki so jim skupne zgodovinsko potrjene vrednote, kajti, kot je poudaril, »svetu moramo dati vedeti, kaj in s kakšnimi žrtvami smo izbojevali našo svobodo in postavili temelje za popolno osamosvojitev Slovenije«! Predsednik odbora za proslave in priznanja Stane Lepej je bil ob pregledu številnih spominskih proslav in slovesnosti posebej vesel, da so lani dosegli napredek tudi pri ohranjanju spomenikov in spominskih obeležij NOB. Plato pred spomenikom Jožeta Lacka na starem mestnem pokopališču je spet urejen, v Dornavi so s pomočjo župana uredili skupen grob borcev in padlih za domovino, posebno skrb za spomenike NOB namenjajo v občini Go-rišnica, kjer so imeli skupno spominsko slovesnost. Vse občine in njihove župane pa je opozoril, da morajo sprejeti ustrezen občinski dokument, ki bo zagotavljal vzdrževanje vseh spomenikov in spominskih obeležij NOB, ki jih je na območju 16 občin Spodnjega Podravja kar 124. Borci sporočajo: kadar gre za meje, bodite najtrši pogajalci! V razpravi so posebej odjeknile kritične in ostre besede predsednika organizacije dr. Mitja Mrgoleta, ki je znova ostro zavrnil vse pogostejše poskuse in zahteve po razvrednotenju narodnoosvobodilnega boja ter pri tem ugotovil, da Slovenci nismo ogroženi le z recesijo, ampak tudi z mračnimi poskusi političnih manipulacij, ki vzpodbujajo narodno nestrpnost in sovraštvo. Ob tem je spomnil, da so v podobnih kriznih in političnih razmerah nastale vse morilske vojne. Druga svetovna vojna je preživele razdelila med zmagovalce in poražence, sicer naj bi imeli prednost zmagovalci, a jih po njegovem prepričanju žal nimajo. Spomnil je tudi na usodni Osimski sporazum, zaradi katerega je Slovenija izgubila Istro, ki jo je dobila Hrvaška. Foto: M. Ozmec Predsednik borčevske organizacije dr. Mitja Mrgole (stoji) je bil tokrat posebej oster do tistih, ki poskušajo razvrednotiti NOB in med ljudi mečejo žareče iskrice, ki netijo sovraštvo. Zaskrbljen je tudi zaradi vse ostrejših in neupravičenih zahtev Hrvaške, ki je najprej povzročila ribiško afero, zatem spore z ekološko cono, sedaj pa sega še po našem ozemlju. Ob tem je poudaril: »Če se Hrvati ne sramujejo svoje NDH, ustašev in Paveliča, še to ne more biti vzrok, da segajo po naši zemlji. Sporočilo slovenskih borcev slovenski politiki je: kadar gre za slovenske državne meje, moramo biti najtrši pogajalci, osnova za pogajanja je meja na dan 25. junija 1991 in dostop do odprtega morja, to mora biti naša minimalna zahteva!« Svojo zaskrbljenost je izrazil tudi do dogodkov v sosednji Avstriji, kjer je slovenska manjšina vse bolj ogrožena: »Kakor da bi Hajderjev duh pobegnil iz stekleničke, ukinjajo slovenska imena slovenskih vasi, ukiniti želijo celo partizanske spomenike,« je dejal. Slednje se je po njegovih besedah žal preneslo tudi v našo državo, kar se je odrazilo že takoj po osamosvojitvi, s premestitvijo spomenika Jožeta Lacka na pokopališče in z umikanjem spominskih plošč ter kipov borcev NOB in narodnih herojev. Moti ga tudi, ker nekateri izkoriščajo odkritje vsakega povojnega grobišča za odkrit napad na slovenske borce, a je pri tem poudaril, da taka dejanja sicer obsojajo, vendar borci zanje niso krivi. Kdo pa se bo opravičil za tisoče pobitih partizanov? »Če zahtevajo opravičila za ta sicer obsodbe vredna dejanja, vprašujem, kdo se bo opravičil za tisoče pobitih in ranjenih partizanov, za tisoče mučenih in trpinčenih, za vse tiste, ki so končali v domačih in tujih koncentracijskih taboriščih, kdo se bo opravičil za vse izseljene in ukradene otroke,« je dejal Mrgole. Glede vse glasnejših govoric o slovenski spravi pa se je vprašal: »Zakaj domobranci niso sprejeli ponujene roke po amnestiji leta 1945, kajti če bi jo tedaj sprejeli, bi zagotovo lahko marsikaj preprečili.« Ponovno je poudaril, da borci niso za metanje žarečih iskric, ki netijo sovraštvo med ljudmi, saj taka dejanja, kot jih doživljajo, po njegovem zagotovo ne vodijo k spravi. Vso podporo ostrim in kritičnih besedam Mitje Mrgo-leta je izrazil tudi predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Stane Žitnik ter ob tem dodal še veselje, saj imajo z borci NOB veliko skupnih zadev, letos pa jih čaka še ena več, saj bodo junija, ob dnevu državnosti, na platoju nekdanje vojašnice na Vičavi svečano odkrili skupno spominsko obeležje, ki bo ponazarjalo zgodovino vseh prelomnih dogodkov za samostojno Slovenijo. Ponovno pa se je zavzel za to, da bi se v Sloveniji dogovorili za enotno krovno organizacijo borcev in veteranov vojne za Slovenijo. Z Mrgoletovim razmišljanjem se je očitno strinjal tudi podžupan MO Ptuj Mirko Ke-kec, saj je ugotovil, da je po tako modrih besedah, kot ji je izrekel dr. Mrgole, še težko kaj dodati. Sicer je dejal, da se tudi on zadnje čase ne more znebiti občutka, kot da je za Slovence samoumevno, da imamo svojo državo; kajti žal se pri tem ne zavedamo, da bi bilo zelo drugače, če ne bi bilo leta 1918 Maistrovih borcev in če ne bi bilo pogumnih borcev leta 1941, kajti potem 50 let pozneje, leta 1991, zagotovo ne bi mogli izboriti svoje samostojne države. Po njegovih besedah vsem tistim, ki so hoteli izkoreniniti naše narodne korenine, to ni uspelo prav po zaslugi borcev, zato jim je izrazil vso podporo, posebej pa je bil vesel dejstva, da se jim pridružujejo novi pristaši, ki imajo pozitiven odnos do NOB, kajti, kot je dejal, spomin na to obdobje ne sme zbledeti! M. Ozmec Pa brez zamere Jumbo! Inflacija reklamnih mest in medijev Zadnjič sem se vozil po tej naši deželi in opazoval, kako je -med drugim - vedno bolj posejana z reklamnimi mini, maksi in jumbo (izgovarjava: džambo) plakati. Ta vrsta onesnaženja krajine se je v preteklih letih razbohotila kot bršljan. Morda se kdo spomni tistega igranega spota v kampanji "Slovenija, moja dežela" - tega mora zdaj biti več kot dvajset let, odkar se je ta spot vrtel na nacionalni televiziji. No, če se tega spota spomnite, potem veste, da je v njem (mislim, da je kraj dogajanja Logarska dolina) eno izmed vidnejših vlog odigral velik reklamni pano, po domače jumbo plakat. Na ta jumbo plakat je nek možak skozi celoten spot (ki je prikazoval lokalne posebnosti te dežele) počasi nalepil napis "Dobrodošli" v več jezikih. A pustimo nostalgijo za kdaj drugič ter se osredotočimo zgolj na ta jumbo plakat. Kolikor se spomnim, je takrat bilo prvič, da se je tovrstni medij postavil tako v ospredje. Seveda, povsem možno je, da se motim in so bili jumbo plakati v slovenskem prostoru prisotni tudi prej, a tale iz reklamnega spota "Slovenija - moja dežela"se mi je očitno toliko vtisnil v spomin, da ga v svojih predalih spominov hranim kot začetno točko pojavljanja teh oglaševalskih medijev med nami. Z današnjega vidika je pojavljanje jumbo plakatov v oglaševalskih videospotih, jasno pa tudi kot samostojnih medijskih elementov v realnosti, v našem svetu, nekaj povsem normalnega in torej sestavni del naše vsakdanje življenjske izkušnje. Pravzaprav je jumbo plakatov in podobnih (večinoma manjših) oglaševalskih sredstev v našem vsakdanu že toliko, da vedno pogosteje prihaja do znanega (kontradiktornega) efekta, ko jih zaradi njihove pogostosti sploh ne opazimo več. Jumbo plakatov, navadnih plakatov, reklamnih napisov na stavbah, stenah lokalov, v straniščih javnih prostorov in tako dalje je toliko, da več ne opravljajo tiste funkcije, za katero so bili narejeni - ljudje jih pogostokrat preprosto ne opazimo več. Če se prav spomnim, o tem obstaja tudi resna znanstvena teorija in raziskava, ki potrjuje pravkar zapisano. Skratka, bolj ko nas bombardirajo z oglasnimi sporočili, manj jih zaznamo (vsaj na zavedni ravni). In kako se torej, če ste oglaševalec ali delate v tej branži, spopasti s tem problemom? Kolikor vidim, obstajajo tri poti: ali ste zelo kreativni in znate narediti tako hudo dobre plakate, video ali govorjene spote, da si jih bodo zapomnili, ali ste tako kreativni, da najdete kak nov medij, preko katerega bi lahko svoja oglasna sporočila prenašali svoji ciljni publiki, ali pa - tretja možnost - vam manjka kreativnosti in vsega, kar spada zraven, hkrati pa je vaša logika bolj robata ter se problema lotite po najmanjši liniji odpora oziroma tako, kot edino znate, in povečate število obstoječih medijev oglaševanja do absurdnosti - v našem primeru torej predvsem število jumbo plakatov. In ker tovrstnim ljudem v Sloveniji (pa tudi drugod po svetu) očitno zelo primanjkuje kreativnosti, logike ter zdravega odnosa do okolja, v katerem živimo, hkrati pa jim očitno ne manjka finančnih sredstev, se je število reklamnih panojev pri nas razmnožilo do te mere, ko predstavlja onesnaženje našega bivalnega okolja. Vprašamo se lahko, ali je to stanje onesnaženosti, ki smo mu priča, še mogoče "preseči"? Seveda ga je mogoče - še zmeraj se tu in tam na kakšni livadi najde še kaj prostora za nov reklamni blok. A kljub temu raje upajmo, da bosta prevladali prva ali druga možnost, ki smo ju našteli zgoraj, in da bodo torej vsi, ki so odgovorni za to reklamno onesnaženje našega bivalnega sveta (torej podjetja, ki oglašujejo, ter tisti, ki jim oglase in oglasne strategije izdelujejo), nekje staknili malce več kreativnosti ter izkoristili obstoječe medije (ter njihovo število), ali pa se domislili novega, bolj "ekološkega" oglaševanja. Naj bo to kot popotnica ob pretekli vikend končanem Slovenskem oglaševalskem festivalu No, popotnica - vsaj pobožna želja, če že ne kaj drugega. Gregor Alič Foto: M. Ozmec Tesno sodelovanje ptujske borčevske in brigadirske organizacije se dokazuje tudi na vsakoletnih spominskih pohodih v Mostje. Središče ob Dravi • Fazna obnova osnovne šole Veselijo se obnovljenih prostorov Najstarejši del središke osnovne šole je iz leta 1891, prizidek je bil dodan leta 1967, leta 1988 je bila prizidana še telovadnica. Po sami letnici šola niti ni tako stara, ampak bila je hudo potrebna obnove, saj dolgo ni prišla na vrsto... Peti razred ima začasno na voljo ogromen prostor, kjer bo v prihodnje knjižnica. Kako se počutijo? Super! Ravnatelj Franc Šulek je povedal, da je bilo že pred ustanovitvijo nove občine jasno, da je prenova šole prioritetna naloga. A za novo občino je to zares velik in bolj kisel zalogaj. Ravnatelj je optimist, sploh sedaj, ko je na sami šoli že marsikaj videti, ampak zaveda se, da zaradi obnove šole trpijo in čakajo druge reči, ki prav tako potrebujejo pozornost (in denar) občine. Stropi so bili še leseni Da je bila obnovo nujna, govori podatek, da so bili stropi v najstarejšem delu šole še leseni in jih je bilo zato nujno potrebno odstraniti in narediti betonsko ploščo. Prav tako je bilo nujno potrebno zamenjati električne in vodovodne instalacije, ogrevanje, zamenjati okna. Najprej so se lotili obnove najstarejšega dela šole. Dela so začeli 1. julija lani in po prvotnem načrtu naj bi končali do zadnjega dne v letu, a prišlo je do manjših zastojev, kajti podi se niso sušili tako dobro, kot so pričakovali. »Gradbincem smo dali še dva meseca zraven, saj je bolje, da se dela izvedejo kvalitetno. Pričakovati je, da je izvedba boljša, če se imajo stvari čas vsaj malo pre-sušiti,« je prepričan ravnatelj Šulek. Zato so se v prenovljen (stari) del preselili v zimskih počitnicah. Središka šola že sedaj, ko je še gradbišče, kaže povsem drugi obraz, saj vse diši po novem in je tudi zares novo. Na vhodu v šolo je urejena garderoba, na desni strani je učilnica za Glasbeno šolo Ormož. V pritličju so nove tudi prostorna, svetla jedilnica, kuhinja, glasbena učilnica in gospodinjska učilnica. V nadstropju pa so v stari del umeščene zbornica, računalniška učilnica, knjižnica. Ravnatelj je ponosen, da bodo po zaključku obnove imeli eno lepših knjižnic, kajti sedaj v prostorih bodoče knjižnice zasilno gostujeta 1. in 5. razred. Začela so se namreč dela v novejšem delu šole in so vsi razredi malo bolj stisnjeni. V veznem delu so nastale pisarne, namenjene pisarniškim delavcem, ravnatelju in svetovalnim delavkam. Oprema je v vseh prostorih, razen v Najmlajšim se kar svetijo oči ob raziskovanju novih pridobitev ... knjižnici, kjer so jo dobili leta 2004, nova. Uredili bodo tudi okolico Sedaj dela najbolj intenzivno potekajo v pritličju novejšega dela, kjer sta bili nekoč kuhinja in jedilnica. Po novem bodo v ta pritlični trakt namestili razrede prve triade, ki bodo imeli tudi direktni izhod za ven, kjer bodo na južni strani uredili platoje. K telovadnici so pri-zidali tudi manjši prizidek, ki bo namenjen spravilu orodja, ki je bilo doslej nameščeno v telovadnici in motilo pouk. Pri gradnji telovadnice so namreč malo varčevali in takrat tega niso naredili, sicer pa se takšno rešitev zavzema tudi ministrstvo, ker bo pomenila večjo varnost pri pouku športne vzgoje. V novejšem delu šole bodo prav tako menjali vse inštalacije, namestili požarnovarnostne senzorje, zamenjali bodo okna, pode, ki so še uporabni, pa bodo ohranili. Zamenjati bo treba tudi svetila, saj so še iz šestdesetih let. Na to jih je večkrat opozarjala tudi inšpekcija, ampak niso mogli pomagati, ker denarja za obnovo ni bilo od nikoder. In ne gre za malo denarja. »Celotna obnova je ocenjena na 2,3 milijona evrov in upamo, da bomo v teh okvirih tudi ostali. Stroške sta si razdelili občina in država,« je povedal ravnatelj. Za urejanje okolice šole ministrstvo menda ne želi niti slišati, a bodo po končanju del Središčani poskrbeli, da bo urejena okolica vse do Sokolane. Včasih se jim sicer zgodi, da jim malo večji in bolj nevzgojeni otroci ponoči iz objestnosti uničijo okolje, zato bo povsem šolski del po novem tudi ograjen. Igrišče bo odprto sicer za javnost, kontrolirano pa bo s kamerami. Središčani so si namreč sami - starši, sponzorji in donatorji - uredili prekrasna igrala in zares ni prav, da bi objestneži nekaznovano uničevali njihovo delo. Na vprašanje, ali bodo poslej v središki šoli uživali nadstandardno ureditev, se je ravnatelj le nasmehnil in povedal, da je prepričan, da še dolgo ne bodo dosegli luksuznih šol, v katerih se ob sončnem vremenu roloji samodejno spuščajo, da pa bo OŠ Središče ob Dravi gotovo ena lepših in boljše opremljenih v regiji. Celotno šolo bodo oblekli tudi v 10 centimetrov debelo fasado, ki bo omogočala varčno porabo kurjave, ki je bila vedno izjemen problem. Središka šola je bila namreč zelo hladna. Pred leti smo poročali, da so bili otroci pri pouku v bundah. Z novo fasado pa bodo oblekli kar celo šolo v novo bundo in standard se bo neprimerno dvignil. Ravnatelja sem povprašala tudi, ali imajo komu obnavljati šolo, pa je povedal, da zelo optimistično gledajo naprej, saj se je demografska slika lepo popravila. Za prihodnje leto pričakujejo močnejši oddelek 1. razreda. Zdi se, da se je upadanje rojstev ustavilo in da bo v prihodnjih letih priliv učencev večji od odhoda s šole. V vrtcu, ki deluje v sklopu šole, so nedavno odprli še četrti oddelek, kar jim daje dodaten optimizem. OŠ Središče ob Dravi vsako leto obiskuje okrog 140 učencev. In da ne pozabim povedati, prenovljene šole se vsi zelo zelo veselijo in po načrtih naj bi bila 1. septembra velika otvoritev. Viki Klemenčič Ivanuša Na knjižni polici Randy Pausch Zadnje predavanje Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008 Zadnje ZADNJE PREDAVANJE. Randy Pausch plujcior lU UtllvMvJ Gimcgic Mdl.Jfl Á v sodL-lovanju £ JcflVeyjai) Záslowom // gj predavanje je knjiga za vse generacije, tudi tiste, ki šele prihajajo. Randy Pausch je bil profesor računalniških znanosti na univerzi Carnegie Mellon. Njegovo zadnje predavanje je zaslovelo po vsem svetu, saj je prepleteno s humorjem, zanosom in bistroumnostjo. Oče treh majhnih otrok, poročen z žensko svojih sanj, izve, da bo zaradi tumorjev živel le še nekaj mesecev. Če bi se vdal pomilovanju, bi to ne koristilo njemu niti družini. Rad bi v teh nekaj mesecih še naučil otroke, kaj je prav in kaj narobe. Toda kako? V sodelovanju z Jefreyjem Zaslowom je izšla knjiga, v kateri pripoveduje zgodbe svojega življenja. Njegovo zadnje predavanje je sklepni trenutek njegove kariere, slovo od kolegov in študentov. Zakaj je to predavanje zanj tako pomembno, je samo eno izmed vprašanj, ki si jih zastavlja. Če bi rad otrokom pustil svojo podobo, bi se lahko enostavno posnel, razmišlja žena. Kaj lahko občinstvu ponudi le on in nihče drug? Predavanje je naslovil: Kako zares uresničiti otroške sanje. Predaval ni o smrti, temveč o življenju. Zaradi pali-tativne kemoterapije je bil na predavanju v izvrstnem telesnem stanju, kar je paradoks umirajočega. Njegove otroške sanje so želele doživeti ničelno gravitacijo, igrati v državni ligi v ameriškem nogometu, napisati članek za Svetovno enciklopedijo, biti kapitan Kirk, zadeti čim več plišastih živali, postati Disneyjev imaženir. Njegovo otroštvo je bilo čarobno, imel je starše, ki jim je šla vzgoja od rok. Udobno je odraščal v družini srednjega razreda. Mati je bila trdoživa učiteljica angleščine, oče je vodil manjše podjetje in je bil izjemen pripovedovalec in vnet zagovornik družbene enakosti. Na starševski loteriji je torej zadel glavni dobitek. Starši so ga vzgojili v prepričanju, da je vera osebna stvar. Doživel je ničelno gravitacijo, ni pa mu uspelo priti v državno ligo v ameriškem nogometu. Najprej je potrebno osvojiti osnove, sicer zapletene reči ne gredo od rok. Žal mu je, da danes zavijamo otroke v vato. V Svetovni enciklopediji je njegov članek pod črko V: Virtualna resničnost. Kapitan Kirk ni bil najpametnejši na plovilu Enterprise, znal pa je voditi. Marsikaj se je naučil od njega. Spoznal pa ga je (igralca), ko si je prišel ogledat njegov virtualnore-sničnostni laboratorij! Vztrajnost je lepa lastnost, ni pa potrebno, da vsi vidijo, kako zelo si prizadevate. Večina rakavih bolnikov čuti nekakšno dolžnost, da se kažejo pogumne. Kot vsak je imel tudi on svoje napake. Kot študent je bil nečimrn, imeli so ga za ošabneža. Še kot redni profesor je živel v mansardnem stanovanju. Njegova konjička sta bila šivanje in izdelovanje hišk iz me-denjakov. Tako v poklicnem kot v zasebnem življenju je spretno preskakoval zidove. Ko je spoznal bodočo ženo, enaintridesetletno podiplomsko študentko primerjalne književnosti, je bil že sedemintridesetletni samec. Poročila sta se pod stoletnim hrastom viktorijanskega dvorca. Lepših sanj, kot so lastno otroci, ne bi mogla uresničiti. Tudi žena je imela sanje. Očetova smrt mu je razkrila, kaj pomeni človeška požrtvovalnost in kakšna moč se skriva v skromnosti. Z znanstveniki ni preprosto živeti. Obseden je z učinkovitostjo. Kaj se je naučil v življenju? Da je treba čas - enako kot denar - pametno upravljati. Vedno lahko spremeniš načrt, toda najprej ga moraš imeti. Kot profesor se je naučil, da lahko devet-najstletnikom prepusti ključe svojega kraljestva. Njegov cilj je bil pomagati študentom, da bi znali presojati. Zelo spoštuje stare modrosti, ki jih danes skoraj nihče ne pozna. Sreča ni nič drugega kot sovpadanje pripravljenosti s priložnostjo, je dejal že Seneka. Iskrenemu človeku bo dal prednost pred modernim. Nova oblačila kupi, ko stara ponosi. Veliko preveč ljudi tarna, namesto da bi to energijo vložili v reševanje težav. Ne smemo se obremenjevati s tem, kaj mislijo drugi. V vsakem človeku je potrebno poiskati tisto dobro. Ne gre le za to, ali zmagaš ali izgubiš, pomembno je, kako igraš. Najboljša bližnjica je najdaljša pot. Svojim študentom je vedno govoril: »Storite za drugega, kar je nekdo dobrega storil za vas.« Če si nekaj zares želiš, se ne smeš nikoli vdati. Včasih je treba le vprašati in sanje se uresničijo. Nič ni narobe, če ne bomo nikoli zakorakali v obljubljeno deželo. Vladimir Kajzovar Foto: vki Foto: vki Rokomet Zmaga v Škofji Loki za večjo samozavest Stran 12 Atletika Lani 12. letos 17 kolajn Stran 12 Strelstvo Dvojna krona za strelce SD Juršinci Stran 13 Kolesarstvo Rogina nadaljuje »ptujske« uspehe Strani 13 Reportaža »Slovenija, odkod lepote tvoje ... « Stran 15 Mali nogomet Ptujčani v finalu končnice Stran 14 Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Labod Drava »O porazu ne razmišljamo ... « Igralci v 1. SNL konec tedna niso igrali prvenstvenih tekem, saj je bil na sporedu reprezentančni odmor. To pa ne pomeni, da so odšli na dopust, ampak so izven sojev luči delali popravke in izboljšave. Ti so predvsem pomembni in nujni pri ekipi Laboda Drave, ki se trenutno nahaja na zadnjem mestu prvenstvene razpredelnice. Z namenom odprave napak so odigrali prijateljsko tekmo v Rogaški Slatini, kjer so premagali domačine s 3:0 (strelci so bili Zilič, Lalovič in Horvat). »Točke izgubljamo zaradi konstantnih napak v obrambnih nalogah, zato moramo nujno izboljšati koncentra- cijo pri igralcih. To je zaradi pritiska zadnjega mesta sicer težka naloga, a enkrat se mora tudi nam »odpreti«, najbolje bi bilo že na tekmi s Primorjem. Čeprav imamo na tekmo tudi dvakrat več priložnosti kot naši tekmeci, je naš točkovni saldo boren,« so najpogosteje slišane besede trenerja Adnana Zild-žoviča. Mnenju se pridružuje tudi obrambni igralec Ivan Fili-povič, ki na začetku spomladanskega dela ni dobil priložnosti za igro, zadnjo tekmo v Velenju pa je že začel v udarni enajsterici. »Prekinitve so bile v dosedanjih tekmah naša šibka točka, iz katerih smo dobivali preveč golov. Rekel bi tudi, da so imeli naši tekmeci bistveno več sreče od nas, saj so zadeli praktično iz vsake polpriložnosti. Sicer se na tekmo s Primorjem pripravljamo po običajnem ritmu, le da imamo za vsako stvar več časa. Vsi se zavedamo pomembnosti tekme, zato obljubljamo maksimalno angažiranost in borbenost. O porazu sploh ne smemo razmišljati, le zmaga pride v poštev,« je povedal Ivan Filipovič. Če bodo tako optimistično razmišljali vsi igralci Laboda Drave, potem se res lahko nadejamo prekinitve več kot šest mesecev trajajočega posta zmag. JM Nogomet • Reprezentanca Slovenije Tudi proti Severnim Ircem na zmago Naša izbrana vrsta je v soboto proti reprezentanci Češke iztržila remi (0:0), vendar za podrobnejšo analizo ni veliko časa, saj jih čaka nova preizkušnja. V nedeljo je Kek nogometašem namenil prosti dan, ki so ga izkoristili vsak po svoje, v ponedeljek pa so se že odpravili na Severno Irsko. Tam se bodo namreč v sredo merili z domačini, ki so v soboto premagali Poljake z rezultatom 3:2. Do te zmage pa so prišli na precej nenavaden način, saj so jim Poljaki, oziroma njihov vratar Artur Boruc, tretji gol kar »podarili«. Slednji je žogo, ki mu jo je podal branilec Žewlakov, grdo zgrešil in ta se je odkotali- la v prazno mrežo. Kljub vidni neravnini, zaradi katere je žoga pred njim nenavadno odskoči-la, pa bi moral Boruc vendarle biti pazljivejši in reagirati bolj racionalno. Irci so se s to zmago zavihteli na vrh skupine 3 in samozavestni pričakujejo Slovence. Vendar imajo tudi ti svojo računico, ki je vse prej kot podpis predaje v Belfastu. Selektor Matjaž Kek je opravil izpit na tekmi s Češko, kjer je uspešno zakrpal luknje v zadnji vrsti. Odsotnost Brečka, Šulerja in Iliča (kartoni) sta uspešno nadomestila Mavrič in Filekovič, Samirja Handano-viča (poškodba) pa njegov bratranec Jasmin. Odsotni so bili še Stevanovič, Maroh, Radosav-ljevič (poškodba) in Birsa (bolezen). V sredo bo selektor lahko računal na Brečka, Šulerja in Iliča, manjkal pa bo Šišič, ki je v soboto prejel drugi rumeni karton. Kaj bo to pomenilo za našo igro, ki jo v Belfastu zagotovo čaka trd otoški boj? JM SKUPINA 3: 1. SEV. IRSKA 2. SLOVAŠKA 3. ČEŠKA 4. SLOVENIJA 5. POLJSKA 6. SAN MARINO 3 1 3 0 2 2 2 2 2 1 0 0 11 6 8 5 5 2 5 3 8 7 1:15 Sreda, 1. 4., ob 20.45: Severna Irska - Slovenija. Foto: Črtomir Goznik Ivan Filipovič (Labod Drava, modri dres) je zadnjo prvenstveno tekmo v Velenju začel v začetni enaj-sterici. Foto: Črtomir Goznik Milivoje Novakovič (beli dres) bo tudi na Severnem Irskem vodil slovenski napad. Nogomet • 2. SNL Kidričani po dveh ničlah za petico Aluminij - Zagorje 5:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Šimenko (28), 2:0 Šimenko (51), 3:0 Milec (79), 4:0 Jovič (86), 4:1 Ljafiti (90), 5:1 Milec (90). ALUMINIJ: Lipovec, Topolovec, Krajcer, Lenart, Milec, Dugonjič (od 87. Krajnc), Medved, Grbec (od 46. Bakovič), Šimenko, Djokič (od 82. Jovič), Rotman. Trener: Bojan Špe-honja. V prvem delu smo lahko spremljali povprečno igro, ki se je odvijala večinoma na sredini igrišča. V 2. minuti je imel Šimenko idealno priložnost, žal pa je žoga zletela v avt. Nekaj minut za tem so imeli srečo gostitelji, saj je strel Mariča zadel stativo. Domačini niso izkoristili odprte igre gostov, če- prav so igrali napadalno. Šele v 28. minuti je po lepi podaji Milca Šimenko zatresel mrežo gostov. Do odmora sta obe ekipi imeli priložnost, a do spremembe rezultata ni prišlo. Napadalnejša igra gostiteljev je obrodila sadove v 2. polčasu; vodstvo je najprej zvišal razpoloženi Šimenko. Gostje se lahko zahvalijo vratarju Gracarju, ki je s smelim posredovanjem nekajkrat preprečil zadetke domačim igralcem. Končno je vodstvo zvišal Milec in kmalu nato še Jovič, ki je nekaj minut prej vstopil v igro. Gostje bi lahko nato znižali rezultat, saj sta strela Božičiča in Kremeno-viča zletela mimo gola tik ob vratnici. V zadnji minuti jim je preko Ljatifija uspelo doseči častni zadetek, končni rezultat Foto: Črtomir Goznik Jan Šimenko (Aluminij, rdeči dres) je dosegel prva dva gola na tekmi z Zagorjem. pa je v sodnikovem podaljšku postavil Milec. Tekmo je dobro sodil sodnik Likič iz Ljubljane pred 100 prezeblimi gledalci, ki so jih zadetki v drugem delu le ogreli. anc V osemnajstem krogu 2. SNL ni prišlo do presenečenj. Po dveh zaporednih porazih na gostovanjih, proti Livarju in Bonifiki, so nogometaši Aluminija tokrat "stresli jezo" nad zadnjeuvrščenim Zagorjem. Do izraza je prišla boljša pripravljenost in kvaliteta kidričevskih nogometašev. Vodeča Olimpija prav tako ne popušča, saj je tokrat gladko opravila s solidnim Šentjurjem. Lanskoletni prvoligaš Livar se je očitno prebudil in pridno zbira točke: tokrat je premagal Bonifiko. Če bodo tako nadaljevali, se bodo hitro rešili iz nevarnih voda izpada. Krško je v dolenjskem derbiju premagalo Belo krajino in je na lestvici prehitelo Muro, ki pa ima odigrano srečanje manj, saj je bilo igrišče v Kranju pod vodo in tako ni bilo možno odigrati tekme. REZULTATI 18. KROGA: Aluminij - Zagorje 5:1 (1:0), Krško - Bela krajina 2:0 (1:0), Livar - Bonifika 2:1 (1:1), Olimpija - MU Šentjur 3:0 (1:0). Srečanje Triglav Gorenjska - Mura 05 je bila odpovedana zaradi prevelikega naliva. 1. OLIMPIJA 18 11 5 2 35:14 38 2. ALUMINIJ 18 10 3 5 45:28 33 3. TRIGLAV GOR. 17 8 5 4 30:24 29 4. KRŠKO 18 7 5 6 26:28 26 5. MURA 05 17 6 6 5 32:29 24 6. MU ŠENTJUR 18 5 6 7 20:33 21 7. LIVAR 18 4 8 6 21:25 20 8. BELA KRAJINA 18 4 7 7 18:24 19 9. BONIFIKA 18 5 3 10 32:30 18 10. ZAGORJE 18 2 6 10 12:36 12 DK Rokomet • 1. A SRL (ž) Zmaga za samozavest FOTO: Črtomir Goznik Nastja Prapotnik (Mercator Tenzor Ptuj) je iz protinapadov polnila mrežo Škofjeločank. Atletika • Analiza zimske sezone Lani 12, letos 17 kolajn Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Sprememba termina: odslej ob petkih Rokometni klub Jeruzalem v petek, 3. aprila, nadaljuje prvenstvo v MIK 1. A-ligi, in sicer v Ligi za obstanek, kjer bodo nastopale še ekipe Riko hiš iz Ribnice, škofjeloški Merkur, Rudar Trbovlje in novomeška Krka. V ormoškem klubu so se odločili za spremembo igralnega termina in bodo svoje domače tekme v Ligi za obstanek igrali ob petkih ob 20. uri. Tako bo tekma 1. kroga v Ligi za obstanek proti Rudarju iz Trbovelj odigrana v petek, 3. aprila, ob 20. uri v Športni dvorani na Hardeku. Cilj Vinarjev v Ligi za obstanek je obdržati končno 8. mesto, če pa se bo pojavila priložnost za 7. mesto, jo bodo varovanci trenerja Saše Prapotnika poskušali izkoristiti. Zaostanek za Riko hišami znaša tri točke, prednost pred Merkurjem pa kar pet točk. Prvenstvo bodo Vinarji končali šele 30. maja 2009 z gostovanjem v Ribnici. UK Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL Škofja Loka KSI -Mercator Tenzor Ptuj 25:31 (14:17) MERCATOR TENZOR PTUJ: M. Križanec, S. Križanec, Pikl, Sivka, Bolcar, Čeh, Kikanovič 8, Ciora 2, Prapotnik 10. Korotaj 1, Majcen 7, Mateša 3. Trener: Nikola Bistrovič. V zadnjem krogu ligaškega dela tekmovanja v 1. A slovenski ženski rokometni ligi, so ptujske rokometašice v Škofji Loki še enajstič zmagale. V prvem polčasu je bil rezultat nekaj časa izenačen, nazadnje na 4:4, nato pa so gostje iz Ptuja povedle 6:11 in uspešno zaključile prvi polčas. Seveda pa brez nekaj slabih minut pri ptujskih trgovkah ne gre in tako je bilo tudi tokrat, ko so domačinke v 39. minuti rezultat izenačile na 20:20. To je za gostje delovalo kot opomin in so nato iz protinapadov preko Nastje Prapotnik in Jelene Kikanovič povedle 20:24, nekaj minut pred koncem pa Letošnja dvoranska atletska sezona je bila za Atletski klub Cestno podjetje Ptuj najuspešnejša v njegovi zgodovini, vrhunec pa prav gotovo predstavlja četrto mesto Nine Ko-larič na evropskem prvenstvu v Torinu, kjer je za nameček postavila še državni rekord (667 centimetrov). O tem, kako so tekmovali ostali ptujski atleti, pa smo povprašali Aleša Bezjaka, profesionalnega trenerja v klubu: »Zimska sezona 2009 je bila zelo uspešna. Re-zultatsko gledano so naši atleti bolj pogosto kot prejšnja leta posegali po najvišjih mestih, postavljali so osebne rekorde, povečalo pa se je tudi število tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah. Kar se tiče kvalitete rezultatov, lahko opazimo, da so številni atleti v dvorani dosegali osebne rekorde, statistike so pokazale, da to ni uspelo le desetini tekmovalcev. Vse skupaj se tudi pozna na številu osvojenih kolajn na državnih prvenstvih. Od lanskih 12 smo letos poskočili na številko 17. Pri skakali smo si dva nova državna rekorda v skoku v da- Minulo soboto se je končalo državno prvenstvo v 1. slovenski namiznoteniški ligi. Že dolgo časa se je vedelo, da bo naslov državnih prvakov tudi to leto ostal v Mariboru. Potrditev prevlade v 1. slovenski ligi so igralci Finee Maribor dokazali v soboto, ko so brez večjih težav odpravili Kemo iz Pucon-cev. V bistvu sta v primerjavi z lanskim prvenstvom mesti zamenjali samo novomeška Krka, ki je letos druga, Kema Puconci pa je tretja. Četrto mesto pa že dolga leta drži Sobota iz Murske Sobote. Iz lige je direktno izpadla ekipa Radelj, medtem ko bo predzadnji Tempo Vele- že 22:31. Domače so uspele nekoliko znižati vodstvo gostij, zmage pa so se veselile roko-metašice Mercatorja Tenzorja iz Ptuja. Slednje bodo v končnici tekmovanja 18. aprila na Ptuju gostile ljubljanski Krim. Danilo Klajnšek 1. A SRL - ženske REZULTATI 22. KROGA: Škofja Loka KSI - Mercator Tenzor Ptuj 25:31 (14:17), Brežice - Celeia Žalec 19:28 (7:12), Olimpija - Kočevje Evro Casino 35:23 (18:12), Velenje - Piran vrtovi Istre 21:25 (8:11), Zagorje Istrabenz Gorenje - Krka 38: 34 (19:15), Sava Kranj - Celjske mesnine 33:33 (13:16). 1. OLIMPIJA 22 22 0 0 44 2. CELEIA ŽALEC 22 16 1 5 33 3. ZAGORJE GORENJE 22 16 0 6 32 4. CELJSKE MESNINE 22 12 4 6 28 5. KOČEVJE E. CASINO22 13 1 8 27 6. KRKA 22 12 2 8 26 7. M. TENZOR PTUJ 22 11 2 9 24 8. PIRAN VRTOVI ISTRE22 6 1 15 13 9. ŠKOFJA LOKA KSI 22 5 0 17 10 10. BREŽICE 22 5 0 17 10 11. SAVA KRANJ 22 4 1 17 9 12. VELENJE 22 4 0 18 8 ljino v dvorani, poleg Kolariče-ve je to uspelo še Maji Bedrač (467 centimetrov) v kategoriji U12.« Bezjak izpostavi tudi pomlajevanje atletskih vrst: »Če po- nje igral dodatne kvalifikacije z ekipo iz Mute. Igralci NTK Ptuj so gostili ekipo Olimpije in jo po pričakovanjih premagali. Kljub temu da so že krog pred koncem osvojili želeno peto mesto, so zaigrali dobro in se na najboljši možni način poslovili od svojih najzvestejših privržencev. Tako so se na najboljši možni način priključili slavju deklet, ki so se uvrstila v 1. ligo, in fantom iz druge ekipe, ki so se uvrstili v 2. slovensko namiz-noteniško ligo. REZULTATI 18. KROGA: Ptuj - Petrol Olimpija 5:1, Finea Maribor - Kema Puconci 5:2, Sobota - Krka gledamo število tekmovalcev iz našega kluba, lahko opazimo prodor novega rodu ptujskih atletov, ki trenutno nastopa v pionirski atletiki. Tako nadarjene in homogene generacije 1:5, Prevent - Melamin 2:5, Tempo Velenje - Edigs Mengeš 4:5. 1. FINEA MARIBOR 18 18 0 36 2. KRKA 18 15 3 30 3. KEMA PUCONCI 18 14 4 28 4. SOBOTA 18 11 7 22 5. PTUJ 18 8 10 16 6. MELAMIN KOČEVJE 18 7 11 14 7. EDIGS MENGEŠ 18 7 11 14 8. PETROL OLIMPIJA 18 5 13 10 9. TEMPO VELENJE 18 3 17 6 10. RADLJE 18 2 16 4 PTUJ - PETROL OLIMPIJA 5:1 Ovčar - Golavšek 3:1, Pavič - Boldin 3:2, Piljak - Tomše 3:2, Pavič - Golavšek 3:0, Ovčar - Tomše 0:3, Piljak - Boldin 3:0. Danilo Klajnšek pionirjev že dolgo nismo imeli. Naj naštejem le nekatere nosilce kolajn: Nastja Klanjšek v skoku v višino in daljino, Me-lani Hentak v metu kopja in diska, Maruška Korpič Lesjak v teku na 60 metrov, Mark Dre-venšek v teku na 300 metrov in Maja Bedrač v skoku v daljino in v teku na 60 metrov. Vsi omenjeni so se med najboljše prebili iz atletske šole, kjer so se naučili atletskih osnov, sedaj pa trenirajo v klubskih selekcijah. Ob dobrem, načrtnem in strokovnem delu lahko tudi v prihodnje računajo na medalje na državnih prvenstvih.« Bez-jak doda, da so boljše rezultate dosegala dekleta, pri fantih pa se po njegovem mnenju pozna vrzel, saj se veliko otrok odloči za nogomet ali rokomet. Med mladinci se je najbolj izkazal Mitja Horvat, ki je postavil ptujski rekord v teku na 60 metrov - kot prvi se je spustil pod mejo sedmih sekund (6,96 sekunde). »Ostali mladinci, od katerih veliko pričakujemo v poletni sezoni, so zimsko izpustili. Predvsem mladinska atletika se na Ptuju zelo krepi, zato lahko ob kvalitetnih treningih ter kančku sreče pričakujemo tudi uspešno poletno sezono,« sklene Bezjak. UE Foto: Črtomir Goznik Danilo Piljak 1. B SRL (m) REZULTATI 18. KROGA: Moškanj-ci Gorišnica - Klima Petek Maribor 29:38, Ajdovščina - Mitol Sežana 27 :29, Alples Železniki - Radeče MIK Celje 24:21, Sviš Pekarna Grosuplje - Grča Kočevje 25:30, Šmartno 99 - Krško 29:37, Grosuplje - Istrabenz plini Izola 29:29. 1. PETEK MARIBOR 18 17 0 1 34 2. KRŠKO 18 16 1 1 33 3. ŠMARTNO 99 18 11 4 3 26 4. GRČA KOČEVJE 18 9 3 6 21 5. ALPLES ŽELEZNIKI 18 8 2 8 18 6. GROSUPLJE 18 8 1 9 17 7. SVIŠ GROSUPLJE 18 7 1 10 15 8. AJDOVŠČINA 18 7 0 11 14 9. RADEČE MIK CELJE 18 6 2 10 14 10. ISTRABENZ IZOLA 18 5 3 10 13 11. MOŠKANJCI - G. 18 3 0 15 6 12. MITOL SEŽANA 18 2 1 15 5 Moškanjci-Gorišnica -Klim Petek 29:38 (13:20) GORIŠNICA: Petek 4, Zorli 4, Šo-štarič 2, Štorman, Preac, Lozinšek 1, Golob 6 (1), Valenko, Cvetko, Vincek 1, Dimec 2, Peček 3, Špindler 5 (2), Korez 1, Žuran. Trener: V. Rebar Maloštevilni gledalci so videli borbeno in zanimivo igro, kjer so gostje upravičili vodeče mesto na prvenstveni razpredelnici. Po enakovredni igri v uvodu so si gostje v naslednjih 15 minutah priigrali štiri zadetke prednosti in do odmora razliko večali predvsem na račun prepočasnega vračanja domačinov v obrambo. V nadaljevanju so gostje preko Če-bokla in Pučnika razliko večali, pri izvajanju sedemmetrovk pa je bil Raz-gor nezgrešljiv. Igra domačinov se je vse preveč izgubljala ob izgubljenih žogah v napadih in preveč razredčeni igri v obrambi, ki ni bila v veliko pomoč vratarju. Milan Zupanc 2. SRL (od 1. do 6. mesta) REZULTATI 7. KROGA: Cerklje -Drava 30:32, Sevnica - Kranj 32:26, Dol Hrastnik - Zlatorog Celje 27:28. 1. ZLATOROG CELJE 7 7 0 0 14 2. DRAVA 7 5 1 1 11 3. SEVNICA 7 5 0 2 10 4. DOL TKI HRASTNIK 7 2 14 5 5. KRANJ 7 1 0 6 2 6. CERKLJE 7 0 0 7 0 Kranj - Drava 30:32 (15:14) DRAVA: Dokša, Valenko, Mesarec 3, Halilovič 4, Sabo, Luskovič, Bračič 3, Predikaka 1, Oder 3, Lukaček, Ivančič 13, Kelenc, Bogadi 5, Hebar, Ferk. Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši ptujske Drave so na poti k tako želenemu drugemu mestu v 2. slovenski moški rokometni ligi v Kranju prišli do zmage, vendar je bila pot do nje zelo težavna. Domačini so kljub temu, da so izgubili vse možnosti za napredovanje, igrali nad svojimi zmožnostmi in gostje v prvem polčasu nikakor niso mogli do prednosti. Drugi del je prinesel podobno igro, vendar tudi veliko toleriranje sodnikov do ne preveč čiste igre. Očitno pa so Ptujčani dobro pripravljeni in jim to ni moglo do živega, saj so povedli in v zadnjih štirih minutah vzdržali tudi to, da so igrali s samo štirimi igralci v polju. V tem obdobju so namreč dosegli še dva zadetka. Z veliko borbenostjo jim je uspelo iz Kranja odnesti pomembni dve točki. Strelsko je bil tokrat izjemno razpoložen Dejan Ivančič, ki je domače vratarje premagal kar trinajstkrat. 2. SRL (od 7. do 12. mesta) REZULTATI 7. KROGA: Mokerc Ig - Velika Nedelja 31:26, Brežice - Arcont Radgona 29:25, Radovljica - Dobova 28:24. 1. DOBOVA 7 5 1 1 11 2. MOKERC IG 7 5 0 2 10 3. VELIKA NEDELJA 7 4 0 3 8 4. BREŽICE 7 3 13 7 5. ARCONT RADGONA 7 2 0 5 4 6. RADOVLJICA 7 1 0 6 2 Mokerc Ig - Velika Nedelja 31:26 (16:15) VELIKA NEDELJA: Kovačec, E. Meško 6, Cimerman, Kaučič, Hanže-lič 4, Bezjak, Veselko 1, Kneževič 4, Škripec 9, Preac, M. Meško, Krabo-nja, Tušak 2, Klemenčič, Kaučič. Po vseh dogodkih, ki so se zgodili pred tekmo proti ekipi Mokerc Ig in na njej, gostje več kot poraza niso mogli doseči. Na gostovanje so se odpravili brez Kumra, Horvata, Orešnika, vendar vseeno v upanju na zmago. Ko pa se je v 5. minuti poškodoval še Krabonja (koleno), je bila zunanja linija zelo, zelo okrnjena. Domačini so se v svoji dvorani pokazali kot zelo zahteven tekmec in večji del prvega polčasa so bili v vodstvu. Gostje so imeli edino vodstvo pri rezultatu 8:9, ko je iz sedmih metrov zadel Erik Meško. Največje presenečenje za goste se je zgodilo v 25. minuti, ko je mirno po igrišču do klopi prikorakal hišnik in začel razmetavati opremo igralcev (v dvorani je prepovedana uporaba smole, kar je malce smešno glede rokometnih tekem), sodnika pa sta vse samo mirno opazovala in na pritožbo klopi Velike Nedelje celo grozila z izključitvami, češ da ima hišnik to pravico. Tudi drugi polčas se je začel in nadaljeval po istem scenariju kot prvi del. Zelo okrnjena zunanja linija (Škripec, E. Meško) je bila ves čas trdno na tleh - na hrbtu, sodnika pa sta kljub opozorilu zdravstvene službe zahtevala, da se poškodovani igralci odnesejo na klop, saj jih ne bodo krpali na igrišču! Domačini so se kriteriju sodnikov (imela sta kontrolo!) zelo dobro prilagodili in vodstvo vztrajno višali, tako da je bila največja razlika za domače sedem točk prednosti (27:20) v 52. minuti. V 57. minuti je trener domačinov Jani Likavec po prekršku gostov enostavno eksplodiral in med tekmo napadel sodnika kar na igrišču (kot primer Obrvan - Velenje, op. p.), vendar si je prislužil samo kazen dveh minut. Sam je priznal, da se mora njegova gesta kaznovati z rdečim kartonom, vendar sta ga sodnika potolažila, da že vesta, kaj delata. V zadnjih treh minutah so gostje najprej s tremi in nato s štirimi igralci v polju uspeli še trikrat zadeti za končnih 31:26. Danilo Klajnšek Aleš Bezjak, trener v AK CP Ptuj, je zadovoljen z zimsko sezono. Namizni tenis • 1. SNTL Naslov v Maribor, Ptujčani zadovoljni s 5. mestom Foto: UE Kolesarstvo Rogina nadaljuje »ptujske« uspehe Kolesarska karavana se je od srede do sobote vila na 15. dirki po poteh kralja Nikole v Črni gori, kjer so bili tekmovalci Perutnine Ptuj najboljši v zadnjih šestih letih, skupno pa kar sedemkrat. Letos je bila slika zelo podobna, a vseeno ne belo-zeleno obarvana. V konkurenci 108 posameznikov iz 24 moštev je bil najboljši bivši perutninar Radoslav Ro-gina (Loborika), drugo mesto je osvojil Slovak Peter Sagan (Dukla Trencin), tretje pa Rus Sergej Kolesnikov (Moskva). Ptujčan in član Radenske KD Finančna točka Mitja Mahorič je zaostal le sekundo za Rusom ter osvojil četrto mesto. Od perutninarjev je bil najboljši Andrej Omulec, ki je s tretjim mestom v drugi etapi osvojil prve stopničke v sezoni, dobro vožnjo na vzponih pa je potrdil z zmago v razvrstitvi gorskih ciljev in pikčasto majico na svojih plečih. Za mnoge, ki so računali na visoko uvrstitev v skupnem seštevku, je bila usodna že uvodna etapa od Cetinja do Herceg-novega dolga 177 kilometrov. Ob številnih napadih že od starta je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo v ospredju znašla prava ubežna kombinacija. Na dobri polovici dirke se je glavnina »oklestila« na skupino petdesetih kolesarjev, na zadnjem vzponu 3. kategorije na Trojico, približno petdeset kilometrov pred ciljem, pa se je formirala vodilna skupina sedmih tekmovalcev, ki so složno kolesarili vse do cilja. Glavnina je ostala daleč zadaj z več kot šestimi minutami zaostanka. V sprintu je bil najmočnejši Rogina, ki si je privozil še deset dodatnih bonifikacijskih sekund, v skupnem seštevku pa je imel v tem trenutku devet sekund prednosti pred Rusom Kolesnikovim. Mahorič je ciljno črto prečkal kot četrti, na to mesto pa je bil uvrščen tudi v skupnem seštevku. »Etapa je bila zelo težka, saj so se napadi vrstili od samega starta. Vsi so bili zelo pozorni name, saj sem zadnji dve dirki zmagal, zato sem velikokrat poskušal biti sam v ospredju in potrošil veliko moči, da sem se ujel z vodilno skupino. Drugi dan sem zato imel zelo težke noge,« je povedal Mahorič. Ekipa Loborike s petimi bivšimi ptujskimi kolesarji in strategom Srečkom Glivarjem je dobro vedela, kako se lotiti branjenja rumene majice. Vsak dan so izpustili manjšo skupino ubežnikov, ki jim ni bila nevarna v skupnem seštevku. Že v četrtek je bil član le-te Andrej Omulec. Ptujski kolesar je bil skoraj od starta do cilja del ubežne skupine, ki je bila nekaj časa teoretično celo v rumeni majici. Po prevoženih 187 kilometrih od Risana do Nikšiča jim je ostalo še tri minute, več kot dovolj, da trojica sama odloči o zmagovalcu. Zmagal je Vladimir Kerkez (Sava), Bolgar Pavel Šumanov je osvojil dru- Foto: UG Andrej Omulec (KK Perutnina Ptuj)_ go, Omulec pa tretje mesto. »Ves dan sem bil v pobegu, sprva sam, nato pa so se nekateri kolesarji menjavali. Oba pred menoj sta bila pred ciljem še precej bolj sveža, a tudi s tretjim mestom sem zadovoljen. Pozna se, da sem bil februarja bolan in sem izgubil precej moči, vendar sem se dobro počutil, predvsem pa zelo boril,« je dejal Omulec. Sicer je bila deseterica zelo ptujsko obarvana, Mahorič je osvojil peto mesto, Rogina šesto, Matej Marin pa sedmo. Žal sta morala predčasno sestopiti s kolesa mlada perutninarja Niko Vogrinec in Matias Kumar, ki so ju povsem zdelale trebušne težave. S težko progo pa se je spopadal Tomaž Bauman in jo v soboto tudi uspešno zaključil. Zadnji dve etapi sta prav tako odšli v roke Slovencem. V petek je bil v Njegoših najhitrejši še en bivši perutninar Matej Stare (Sava), v soboto pa Ma-horičev klubski kolega Boštjan Rezman. Mahoriču tokrat mi uspelo, da bi na dirki zmagal še tretjič zapored in skupno četrtič, je pa četrto prvo mesto vknjižil Radoslav Rogina, ki je bil najboljši v letih 2001, 2003 in 2006. »Malo sem razočaran, ker sem seveda želel zmagati. A takšen je ta šport, če bi bil predvidljiv, kvote na stavnicah ne bi bile tako visoke,« je dejal Mahorič. UG 15. dirka po poteh kralja Nikole, Črna gora, 24.-27. marec, 2.2 UCI Končni vrstni red: 1. Radoslav Rogina (Hrv) Loborlka 16;54:05 2. Peter Sagan (Svk) Dukla Tren-cln Merlda +0:09 3. Sergej Kolesnikov (Rus) Moskva 0:11 4. Mitja Mahorič (Slo) Radenska KD FT 0:12 20. Andrej Omulec (Slo) Perutnina Ptuj 7:03 32. Matej Marin (Slo) Perutnina Ptuj 13:47 78. Tomaž Bauman (Slo) Perutnina Ptuj 1,46:35 SOLA TENISA Tenis center Luka (Svržnjakova 15, Ptuj) vabi vse šolske in predšolske otroke v šolo tenisa. Začetek šole bo v torek, 14. aprila 2009. Za vse informacije lahko pokličete na tel. št. 041 647 177. Odbojka • 1. DOL (ž) - končnica V četrtfinalu vzele slovo Hit Nova Gorica -AC Prstec Ptuj 3:0 (10, 12, 16) AC PRSTEC PTUJ: Sitar, McNa-mee, Cvirn, Šušlek, Draškovič, Zi-darič, Vodopivec, Pintarič, Vidovič, Golob, Čopnik. Ptujske odbojkarice so se od končnice državnega prvenstva poslovile v četrtfinalu. Tudi v drugi tekmi na Primorskem so jih Novogoričanke prepričljivo premagale, s čimer so si slednje zagotovile nastop med štirimi najboljšimi slovenskimi moštvi. Primorske odbojkarice sicer z mariborsko ekipo Nove KBM Branik spadajo v najožji in edini krog favoritinj za državno krono, zmaga katerega koli drugega moštva bi bilo veliko presenečenje. V evropskem tekmovanju Interliga so bile prepričljivejše Novogori-čanke, na razplet na domačem parketu pa ne bo potrebno čakati dolgo, saj bo prvi finalni obračun na sporedu že prihod- Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so svoje nastope v letošnji sezoni končale v četrtfinalu, kjer jih je izločila HIT Nova Gorica. njo sredo. Ptujčanke so bile v soboto na gostovanju povsem nemočne, dobile so še eno odbojkarsko lekcijo. V vseh treh nizih skupaj so osvojile le 38 točk. Kvalitetna razlika je bila izrazito na strani domačink, ki so tekmo vzele z vso odgovornostjo in jo po manj kot eni uri igre zaključile sebi v prid. Najbolj učin- kovita igralka tekme je bila slovenska reprezentantka Katja Jontes (13 točk), Tjaša Testen je dosegla 11 točk, Katarina Spačal pa 8. Pri Ptujčankah sta se še najboljše znašli Nika Zida-rič (9 točk) in Katarina Šušlek (6 točk). V polfinale so se po pričakovanjih uvrstile Mariborčanke, ki so prvi niz v obračunu z REZULTATI 2. TEKEM KONCNICE - CETRTFINALE: HIT Nova Gorica - AC Prstec Ptuj 3:0 (skupno 2:0), Sloving Vital - Aliansa 3:1 (2:0), Nova KBM Branik - TPV Novo Mesto 3:0 (2:0), Calcit Kamnik - Luka Koper 3:2, Calcit Kamnik - Luka Koper 3:1 (2:1). Prva polfinalna srečanja se bodo odigrala v sredo, 1. aprila. Pari so naslednji: Sloving Vital - Nova KBM Branik Maribor in Calcit Kamnik - HIT Nova Gorica. Igra se na dve zmagi. Novim mestom sicer izgubile, nato pa jih šest brez težav osvojile. V polfinalu se bodo pomerile z ljubljanskim Slovingom Vitalom, ki je prav tako zgolj z enim izgubljenim nizom v dveh srečanjih izločil šempe-trsko Alianso. Še najbolj negotovo je bilo v obračunu med Calcitom Kamnikom in Luko Koper. Primorke so se vso sezono neuspešno kosale s tekmicami, tokrat pa so se jim odlično upirale. Kamničanke so njihov odpor strle šele v tretji tekmi, ki so jo v nedeljo pred domačim občinstvom dobile z rezultatom 3:1 (17, -22, 19, 21). V polfinalu, ki se bo pričel že jutri, jih čaka še trši oreh, lanske državne prvakinje iz Nove Gorice. UG Strelstvo • 5. turnir Pokala SZS Dvojna krona na strelce SD Juršinci V soboto se je v Ljubljani, z zaključnim 5. turnirjem liga-škega tekmovanja, končalo pokalno prvenstvo SZS v streljanju s standardno zračno puško in pištolo v 1. A in 1. B DL. Že pred zaključkom je bilo jasno, da bodo naslov pokalnih prvakov v 1. A DL z zračno pištolo osvojili juršinski strelci, ki pa so na zadnjem turnirju dosegli še tretjo zmago, k temu pa čez celotno sezono dodali še eno drugo in eno tretje mesto ter zasluženo, z veliko prednostjo, osvojili ekipni naslov pokalnih prvakov. Velik ekipni uspeh juršinske ekipe pa je nadgradil še njihov najboljši posameznik Simon Simonič ml., ki je na zadnjem turnirju s 3. mestom znova pobral zajetno število turnirskih točk, ki so mu v skupnem seštevku posameznikov prinesle še naslov posamičnega pokalnega prvaka 1. A DL z zračno pištolo! Dokaz za to, kako zelo izenačeno pokalno prvenstvo smo lahko spremljali čez celotno sezono, tiči med drugim tudi v tem, da smo na petem turnirju dobili še petega različnega posamičnega zmagovalca, sreča najboljšega pa je tokrat spremljala Andreja Brunška iz Rečice. Eliminacijsko finalno streljanje nam je v četrtfinalu postreglo z zmagami in napredovanjem vseh slabše postavljenih strelcev. Najboljšega po kvalifikacijah s 380 krogi, Gro-supeljčana Roka Ivanca, pa je z najboljšimi 5 streli celotnega finala (seštevek 51,1 kroga!) izločil prav skupni zmagovalec med posamezniki, juršinski šampion Simon Simonič ml., z ekspresnim rezultatom s 5:1. S porazom v četrtfinalnem paru pa je vse možnosti za skupni naslov posamičnega prvaka zapravil še zadnji, ki bi lahko ogrozil zmagoslavje Simoni-ču ml., strelec iz Miklavža pri Ormožu Aleksander Cigla-rič. V polfinalu je Simonič ml. naletel na previsoko oviro v Simonu Bučanu iz Kopačevi- 1. B-liga puška Foto: Simeon Gonc Članska ekipa SD Juršinci, v postavi z leve Mirko Moleh, Simon Simonič ml. in Ludvik Pšajd, je osvojila prvi naslov pokalnih prvakov v 1. A DL z zračno pištolo in tako dosegla enega izmed svojih največjih klubskih uspehov vseh časov! V obeh 1. B DL s puško in pištolo sta zmago prav tako slavili ekipi iz Spodnjega Podravja. S pištolo so dvojno zmago, tako v ekipnem kot v posamičnem seštevku, dosegli strelci Dornave (skupno 6) in njihov najboljši strelec Čakovčan Božidar Kolarič, ki je v seštevku posameznikov osvojil tudi skupni naslov pokalnega prvaka 1. B DL s pištolo. V 1. B DL s puško so prvo ekipno zmago s 1051 krogi dosegli tudi strelci Kovinarja iz Ormoža, ki pa jim je za veliki met uvrstitve med najboljše tri ekipe v skupnem seštevku zmanjkalo pičlih 5 krogov in tako sezono zadovoljni zaključujejo na ravno tako dobrem 4. mestu. ne, ki ga je izločil s 4:1, zaradi tega pa se je moral kasneje zadovoljiti z zmago »le« v boju za 3. mesto proti Milanu Cofeku iz Coala in ne v želenem velikem finalu, kjer je slavil Brun-šek. Slabše od pričakovanj in brez finalnega streljanja so tokrat ostali Ljubič, Pšajd in Raušlova, ki so s 374 in 373 krogi zasedli mesta 11, 12. 14, idealno izhodišče za skupno 3. mesto med posamezniki pa sta zapravila prav slednja dva, ki ju je prav zmagovalec zadnjega turnirja Brunšek izrinil iz boja za stopničke za vsega 1 točko. 1. A-liga pištola 1. SD JURŠINCI 1122 67 2. SD DUŠ.POŽ. REČICA 1119 45 3. SK BREŽICE 1114 25 4. SD GROSUPLJE 1113 28 5. SD KOPAČEVINA 1111 30 6. SK PTUJ 1108 40 7. ŠSK COAL PETIŠOVCI 1104 44 8. SD ŽELEZNIKI 1103 24 9. SD OLIMPIJA 1093 25 10. SD KIDRIČEVO 743 41 11. SD MAROK SEVNICA 739 30 12. SD KRANJ 0 10 Pomen kolon: Št. krogov na tem turnirju, skupno število točk Posamični rezultati strelcev: 1. Andrej Brunšek, SD Dušan Poženel, 376, 2. Simon Bučan, SD Kopačevina, 377, 3. Simon Simonič ml., SD Juršinci, 376, 4. Milan Cofek, ŠSK Coal Petišovci, 376, 5. Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, 378, 11. Cvetko Ljubič, SD Kidričevo-Ten-zor, 374, 12. Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci, 374, 14. Majda Raušl, SK Ptuj, 373 krogov, 15. Mirko Moleh, SD Juršinci, 372, 21. Simon Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, 369, 22. Matija Potočnik, SK Ptuj, 368, 24. Robert Šimenko, SK Ptuj, 367 Rezultati eliminacijskega finalnega streljanja: Četrtfinale: Rok Ivanc- Simon Si-monič ml. 1:5, Peter Tkalec - Andrej Brunšek 2:3, Aleksander Ciglarič - Milan Cofek 2:3, Miha Zevnik - Simon Bučan 2:3. Polfinale: Simon Bučan - Simon Simonič ml. 4:1, Milan Cofek - Andrej Brunšek. 2:4 Za 3. mesto: Milan Cofek - Simon Simonič ml. 2:3 Finale: Simon Bučan - Andrej Brunšek 1:4 Skupni seštevek posameznikov: 1. A-liga pištola: 1. Simon Simonič ml., Juršinci 106 2. Aleksander Ciglarič, Coal Petišovci 97 3. Andrej Brunšek, Brežice 88 4. Majda Raušl, SK Ptuj 87 5. Ludvik Pšajd, Juršinci 86 6. Cvetko Ljubič, Kidričevo 81 10. Boštjan Simonič, Kidričevo 64 17. Mirko Moleh, Juršinci 40 23. Matija Potočnik, SK Ptuj 26 25. Simon Simonič, Kidričevo 23 32. Robert Šimenko, SK Ptuj 12 36. Miran Kolednik, SK Ptuj 3 1. SD DORNAVA 1103 30 2. SD VREMŠČICA 1102 56 3. SD TRZIN 1093 30 4. SD MROŽ VELENJE 1089 63 5. SD ŠTEFAN KOVAČ 1081 50 6. SD KAMNIK 1079 39 7. SD MORIS 1077 32 8. SD GORENJA VAS 1063 23 9. SD JUTEKS ŽALEC 1058 16 10. SD CELJE 1031 23 11. SD ŠKOFJA LOKA 1021 21 12. SD DOMŽALE 716 27 Posamični rezultati strelcev: 1. Božidar Kolarič, SD Dornava, 373 krogov, 2. Jure Banovšek, SD Mrož Velenje, 371, 3. Andrej Hreš-čak, SD Vremščica, 371, 8. Slavko Ivanovič, SD Dornava, 365, 11. Sta-ša Simonič, SD Dornava, 365 1. B-liga puška 1. SD KOVINAR ORMOŽ 1151 41 2. SD ČRENŠOVCI 1149 35 3. SD POSTOJNA 1148 35 4. SD JEZERO DOBROVNIK 1147 43 5. SD GORENJA VAS 1145 41 6. SD PREDDVOR 1144 36 7. SD JUTEKS ŽALEC 1139 29 8. SD TS ORMOŽ 1135 34 9. SD TELEKOM 1125 19 10. SD LESKOVEC 1121 32 11. SD MESTO LJUTOMER 1116 54 12. ŠSD RADGONA 1095 11 Posamični rezultati strelcev: 1. Peter Somogyi, SD Jezero Do-brovnik, 394, 2. Polona Bitenc, SD Juteks Žalec, 390, 3. Boštjan Fabjan, SD Telekom, 390, 5. Marko Peras, SD Kovinar Ormož, 386, 6. Stiven Voča-nec, SD Kovinar Ormož, 385, 8. Tadej Horvat, SD TS Ormož, 384 ... Simeon Gonc Mali nogomet • 2. SFL - polfinale končnice Ptujčani v velikem finalu! Boštjan Kupčič, trener in igralec FC Ptuj roletarstvo ABA SAŠ bar: »Po takšnem maratonu sem ostal brez zraka. Čestitke vsem fantom, posebej tem navijačem, ki so pripotovali iz Ptuja in nam ogromno pomagali. Mislim, da brez korantov in navijaške skupine Modri Kurenti ne bi uspeli! Za kaj več moramo narediti analizo in v tem trenutku mi ne preostane drugega, kot da še čestitam Nazarjam, ki so se srčno borili do konca.« Zoran Hovnik, predsednik FC Ptuj roletarstvo ABA SAŠ bar: »Priigrali smo si finale, česar še sam ne morem verjeti, čeprav je bilo več kot zasluženo! Našim fantom iskrene čestitke za zmago, obema ekipama pa za pošteno borbo. Fenomenalno je bilo nocoj v Nazarjah, ko so naši ptujski združeni navijači navdušili in skupaj z domačimi pripravili neverjeten ambient.« Franjo Pukart, KMN Nazarje: »Nam so manjkali trije igralci, a kljub temu napreduje ekipa, ki si je to najbolj zaslužila, sploh pa želela. Ptuj-čanom lahko samo čestitamo in jim privoščimo 1. SFL.« Foto: Črtomir Goznik Ptujčani (na sliki Sašo Kupčič) so se z zmago v Nazarju uvrstili v finale končnice za uvrstitev v 1. SFL. KMN Nazarje Glin -FC Ptuj ABA roletarstvo SAŠ bar 1:2 (1:1) STRELCI: 0:1 B. Kupčič (15), 1:1 Ipavec (20), 1:2 B. Kupčič (37) FC PTUJ ABA ROLETARSTVO SAŠ BAR: Trop (V), S. Kupčič, B. Kupčič, G. Miklašič, V. Lovrenčič, M. Gajser (K), J. Belšak, M. Cebek, S. Pislak (V), P. Petek, I. Emeršič. Ptujska ekipa je v petek odpotovala na povratno srečanje polfinala kvalifikacij za uvrstitev v 1. SFL v Nazarje. Samo srečanje je pomenilo za oba kluba velik vložek. Še posebej za Ptujčane, ki so že prvo leto prigarali tako daleč in pripeljali klub na prag 1. lige. Na prvem srečanju so bili boljši legionar-ji, vendar so morali to premoč dokazati še na povratni tekmi v Nazarjah, kjer je dvorana graš-čakov pokala po šivih. Iz Ptuja se je odpravilo skoraj 80 navijačev, željnih dobre tekme in seveda zmage. V samo srečanje so oboji šli z veliko mero nervoze, kar je bilo moč čutiti v prvih desetih minutah, saj se Ptujčani niso 3. SNL - vzhod: visoka zmaga Dravinje v Stojncih Nogometaši Dravinje iz Slovenskih Konjic so pred pričetkom prvenstva napovedovali naskok na sam vrh ter s tem ponovno uvrstitev v drugoliga-ško konkurenco. Sedaj se jim te želje oziroma napovedi uresničujejo. Bolj ko se prvenstvo bliža koncu, vedno bolje igrajo. Njihovi tekmeci ne bi smeli delati spodrsljajev, a ravno to so si "privoščili" nogometaši Kovinarja iz Štor v Odrancih. Tako je razlika med prvo Dravinjo in drugim Kovinarjem narastla na velikih sedem točk. Kako dohiteti Dravinjo, je stvar zasledovalcev, bo pa vsekakor to zelo težka naloga. Nogometaši iz Stojncev so doživeli visok poraz, na lestvici pa niso veliko izgubili, saj so zasidrani na sredini in imajo še vedno deset točk prednosti pred predzadnjimi Črenšovci. Očitno so se prebudile tudi ekipe iz dna, saj je Paloma prišla proti Mons Claudiusu do pomembne zmage z zadetkom starega nogometnega lisjaka Gregorja Žabote. Prav tako pa so bili uspešni igralci Jagra, ki so premagali Črenšovce. Veržejci so visoko porazili Koroško Dravograd, v Šmart-nem pa so gledalci videli največ zadetkov v tem krogu, in sicer sedem, ter minimalno zmago domače ekipe proti Čardi. REZULTATI 17. KROGA: Stojnci - Dravinja 0:5 (0:1), Paloma - Mons Claudius 1:0 (1:0), Trgovine Jager - Črenšovci 3:0 (2:0), Tehnostroj Ver-žej - Koroška Dravograd 5:2 (1:1), Odranci - Kovinar Štore 1:0 (1:0), Šmartno - Čarda 4:3 (3:1), Malečnik - Simer šampion 2:1 (0:0). 1. DRAVINJA KOS. 17 14 1 2 39:8 43 2. KOVINAR ŠTORE 17 11 3 3 32:17 36 3. ŠMARTNO 17 11 1 5 46:39 34 4. DRAVOGRAD 17 10 2 5 38:19 32 5. ODRANCI 17 8 4 5 30:19 28 6. MALEČNIK 17 8 3 6 35:31 27 7. STOJNCI 17 7 3 7 36:34 24 8. TEHNO. VERŽEJ 17 7 3 7 29:27 24 9. SIMER ŠAMP. 17 6 2 9 27:27 20 10. PALOMA 17 5 1 11 21:36 16 mogli razigrati, a na srečo domačini prav tako niso bili zbrani. Po teh kriznih minutah so se gostje počasi pobirali, ko so preko Belšaka in njegovih soigralcev pričeli zapravljati čiste gol-priložnosti. Zadetek je praktično visel v zraku, a je odlični vratar Supin ohranjal barko Nazarij nad gladino. V 15. minuti pa je sledila eksplozija veselja ptujskih ko-rantov iz Rogoznice ter navijaške skupine Modri kurenti, ko je Boštjan Kupčič vendarle spravil žogo za hrbet domačega vratarja. Zasluženo vodstvo 11. ČARDA 17 4 3 10 24:36 15 12. MONS CLAUD. 17 5 0 12 21:38 15 13. ČRENŠOVCI 17 2 8 7 17:32 14 14. TRGOV. JAGER 17 3 2 12 22:44 11 Stojnci - Dravinja 0:5 (0:1) STRELCI: 0:1 Mahmutovič (7), 0:2 Čerenak (55), 0:3 Štante (65), 0:4 Rošer (75), 0:5 Mahmutovič (85) STOJNCI: Simonič, Rižnar, Topo-lovec, Pernek, Janžekovič, Klinger, Kokot, Fridauer, Turkuš (S. Strelec), A. Strelec, Meznarič (od 46. Starčič). Trener: Robert Težački. Štajerska liga: sprememba na vrhu Šestnajsti krog je prinesel spremembo na vrhu prvenstvene razpredelnice. Nogometaši vodeče Tehnotim Pesnice so nekoliko nepričakovano izgubili v Šoštanju, kar so izkoristili nogometaši iz Zreč in se z visoko zmago na gostovanju pri Partizan Framu zavihteli na sam vrh. Tak razplet je šel na roko nogometašem Ptuja, ki pa je po danem zadetku nekoliko popustil in domačini so prevzeli vajeti igre v svoje roke in v 20. minuti tudi izenačili. Sijajni Trop, zadetek ob pravem času in korantov skok Drugi polčas je bil polčas tekaških sposobnosti. Vedelo se je, da morajo Nazarje premagati Ptuj in pritisk na domačine je bil zato toliko večji. Na drugi strani so gosti želeli partije pol- Pohorja Iz Ruš, da bi se še bolj približali Zrečam in Pesnici, vendar je bila njihova računica brez krčmarja, saj so morali na gostovanju v Ormožu priznati premoč domačim nogometašem. S pomembno točko se iz Črne na Koroškem vrnili nogometaši iz Gerečje vasi. Mogoče so pričakovali več, vendar je tudi ta izplen dober. Od ekip, ki prihajajo iz področja, ki ga pokriva MNZ Ptuj, so se najbolje odrezali nogometaši iz Podvincev, ki so na gostovanju pri Šentilju-Jarenini uprizorili prave strelske vaje in domačinom podarili sedem zadetkov. V Brežicah so nogometaši Bukovcev dobro pričeli tekmo, saj so povedli, nato pa so jih domačini nad igra li v drugem polčasu in sanj o kakšni točki je bilo konec. REZULTATI 16. KROGA: Peca -LKW Jack Gerečja vas 0:0, Jarenina Šentilj - Podvinci 0:7 (0:3), Brežice - Bukovci 4:2 (1:1), Partizan Fram - Zreče 0:4 (0:1), AHA EMMI Bistrica - GIC Gradnje Rogaška 2:0 (0:0), Šoštanj - Tehnotim Pesnica 1:0 (0:0), Holermuos Ormož - Pohorje 2:0 (1:0). finala zaključiti prav na tej tekmi in drama se je pričela. Samo Supin je spet »zaklenil« vrata in postal nerešljiva uganka za legionarje, ki so želeli na vse načine spraviti žogo v domačo mrežo. Neuspele poskuse so Nazarčani želeli izkoristiti, zato so preko najboljšega strelca 2. SFL Metulja želeli povesti, kar pa je gostujoči vratar Trop zanesljivo preprečeval. Maraton strelov in poskusov na obeh straneh se je nadaljeval vse do 37. minute, ko je trener in strelec prvega zadetka Bošt- 1. ZREČE 15 10 3 2 37:11 33 2. TEH. PESNICA 15 10 1 4 40:16 31 3. POHORJE 15 8 3 4 28:24 27 4. JACK GER. VAS 15 6 6 3 31:21 24 5. PODVINCI 15 7 3 5 36:29 24 6. PARTIZAN FRAM 15 6 5 4 35:28 23 7. GIC ROGAŠKA 15 7 2 6 34:28 23 8. HOLER. ORMOŽ 15 6 4 5 32:30 22 9. A. E. BISTRICA 15 6 4 5 19:21 22 10. ŠOŠTANJ 15 6 2 7 27:32 20 11. BUKOVCI 15 4 4 7 29:32 16 12. PECA 15 4 2 9 20:35 14 13. BREŽICE 15 2 5 8 22:45 11 14. JARENINA - Š 15 0 2 13 14:52 2 Peca - LKW Jack Gerečja vas 0:0 LKW JACK GEREČJA VAS: D. Koš-nik, Kokot, A. Železnik, R. Sagadin, J. Sagadin, Medved, Kaisesberger, Čeh, M. Železnik, Veber, S. Košnik. Trener: Ivan Zajc. Brežice - Bukovci 4:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Antolič (12), 1:1 Le- jan Kupčič utišal domače navijače in popeljal svoje moštvo v vodstvo ter s tem korak bližje k finalu. Kdor je bil takrat prepričan, da je vsega konec, se je pošteno uštel. Nazarčani so se spustili v lov na zadetek, ki bi jim prinesel izvajanje najstrožjih kazni. Zmedenost in utrujenost sta bila za ptujske fut-salerje skorajda usodna, kajti graščaki so v zadnjih sekundah igre imeli iz šestih metrov neoviran prosti udarec, ki pa ga je vrhunsko ubranil Mitja Trop in slavje ptujskih navijačev se nič (15), 2:1 Žmavc (46), 3:1 Žmavc (56), 3:2 Korez (66), 4:2 Žmavc (80) BUKOVCI: Hrženjak, Zorko (od 69. Kozel), Habrun, Plohl, Korez, Kokot, Kodrič, Herga (od 46. Meznarič), Strelec, Mulej, Antolič. Trener: Milivoj Jamnik. Šentilj Jarenina - Podvinci 0:7 (0:3) STRELCI: 0:1 Kupčič (8), 0:2 D. Petrovič (34), 0:3 Kupčič (38), 0:4 Belšak (63), 0:5 D. Petrovič (65), 0:6 Belšak (66), 0:7 Modrič (89) PODVINCI: Vesenjak, Šebela, Petek, Lah (od 72. Plohl), Modrič, R. Petrovič (od 80. Prapotnik), Toplak, Kupčič (od 65. Kuserbanj), Belšak, D. Petrovič, Požegar. Trener: Igor Vorih. Danilo Klajnšek Medobčinsko prvenstvo osnovnih šol V torek, 24. 3. 2009, je v športni dvorani Mladika na Ptuju potekalo medobčinsko prvenstvo OŠ. Sodelovalo je 47 judoistov in judoist, v skupnem seštevku pa so bili najuspešnejši učenci in učenke OŠ Ljudski vrt. Rezultati: starejši dečki: -50 kg: 1. Gregor Rakuša - OŠ Velika Nedelja; -55 kg: 1. Matic Horvat - OŠ Olga Meglič, 2. Blaž Peklič - OŠ Hajdina, 3. Marko Čagran - OŠ Gorišnica in Amadej Bedekovič - OŠ Benedikt; -66 kg: 1. David Forstnarič - OŠ Gorišnica. Starejše deklice: -44 kg: 1. Vita Lesjak - OŠ Breg; -52 kg: 1. Barbara Rižnar - OŠ Juršinci, 2. Tjaša Bru-men - OŠ Olge Meglič, 3. Rebeka Primožič - OŠ Gorišnica; -63 kg: 1. Larisa Čerček - OŠ Olge Meglič. Mlajši dečki: -30 kg: 1. Alen Pihler - OŠ Ljudski vrt, 2. Klemen Podgoršek - OŠ Gorišnica; -38 kg: 1. Severin Bedekovič - OŠ Benedikt; -42 kg: 1. Tim Žnidaršič - OŠ Gorišnica, 2. Marko Primožič - OŠ Gorišnica, 3. Miha Vinkovič - OŠ Gorišnica, 4. Benjamin Cerkvenik - OŠ Velika Nedelja; -46 kg: 1. Metod Rakuša - OŠ Velika Nedelja, 2. Jernej Domajnko - OŠ Ljudski vrt, 3. Jure je pričelo. Velika zmaga Ptuja nad zelo neugodnim tekmecem iz Naza-rij, ki so športno čestitali Ptuj-čanom in jim zaželeli srečno v finalu. Nenazadnje se lahko ekipa Ptuja pohvali, da so odlično moštvo KMN Nazarje v tej sezoni ugnali kar štirikrat, vselej po tesnih bitkah. FC Ptuj ABA SAŠ je v finalu, tam pa se bo srečal z boljšim tekmecem iz srečanja Izola - Divača, ki morata odigrati še tretjo srečanje polfinala. Peter Golob Veteranska liga MNZ Ptuj- vzhod REZULTATI 13. KROGA: Tržec - Dornava 3:0, Bukovci - Ormož 0:7, Gorišnica - Stojnci Kurent 0:0, Podvinci - Markovci 6:1, Grajena - Videm 0:1. V tem krogu je bil prost Leskovec. 1. VIDEM 11 10 0 1 47:11 2. STOJNCI - KUR. 12 9 1 2 44:12 3. ORMOŽ 12 7 2 3 32:11 4. GORIŠNICA 12 5 4 3 20:16 5. PODVINCI 12 6 1 5 28:27 6. TRŽEC 12 5 3 4 23:26 7. GRAJENA 12 5 1 6 21:29 8. DORNAVA 12 4 3 5 16:23 9. MARKOVCI 12 3 2 7 19:41 10. LESKOVEC 11 2 1 8 18:28 11. BUKOVCI 12 0 0 12 5:49 Lesjak - OŠ Ljudski vrt; -50 kg: 1. Uroš Barič - OŠ Hajdina; -55 kg: 1. Teodor Rotvain - OŠ Ljudski vrt, 2. Žan Emeršič - OŠ Hajdina. Mlajši učenci letnik 2000 in mlajši: -21 kg: 1. Luka Pihler - OŠ Ljudski vrt; -24 kg: 1. Miha Strnad - OŠ Ljudski Vrt; -27 kg: 1. Lovro Letič - OŠ Videm; -30 kg: 1. Rok Ve-selič - OŠ Gorišnica, 2. Žiga Vidovič - OŠ Hajdina, 3. Niko Trung - OŠ Gorišnica; -34 kg: 1. Žan Ozmec - OŠ Gorišnica, 2. Nejc Bizjak - OŠ Ljudski vrt; -38 kg: 1. Jure Vogrin - OŠ Ljudski vrt; -42 kg: 1. Niko Rakuš - OŠ Ljudski vrt, 2. Alen Gojkošek - OŠ Hajdina; +42 kg: 1. Luka Šlam-berger - OŠ Hajdina, 2. Jure Dreven-šek - OŠ Hajdina. Mlajše učenke letnik 2000 in mlajše: -30kg: 1. Karmen Kostanje-vec - OŠ Gorišnica; +42kg: 1. Nika Šlamberger - OŠ Hajdina. Ekipno dečki: 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Hajdina Ekipno deklice: 1. OŠ Olga Meglič, 2. OŠ Gorišni-ca, 3. OŠ Hajdina Vse ekipno dečki + deklice 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Hajdina Sebi Kolednik Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga Visoka znaga Podvincev in poraz Stojncev Foto: Črtomir Goznik Podvinčani so na gostovanju pri ekipi Šentilj-Jarenina dodobra napolnili mrežo domačinov. Šolski šport • Judo Ekipno prva OŠ Ljudski vrt Fotoreportaža • O tekmi Slovenija - Češka »Slovenija, od kod lepote tvoje ... « Sobotni večer je bil v vseh pogledih idealen večer za nogometno predstavo na najvišjem nivoju: svež spomladanski večer, množica odlično razpoloženih navijačev in seveda tekmeca po meri - Slovenija in Češka. Slednja je sicer v bližnji preteklosti imela že bolj zvezdne trenutke (beri leta), vendar je tudi sedanja reprezentanca vsaj spoštovanja vredna. Iz Ptuja se je v Maribor odpravila množica navijačev, verjetno za Mariborčani druga največja skupina. Z zastavami okrašeni avtomobili, v šale odeti navijači in navijačice z množico navijaških rekvizitov - vse to je obetalo nepozaben večer. Med vso to množico pa je bilo moč srečati, zanimivo, izredno pisano paleto ljudi različnih poklicev, katerih je le malo neposredno povezanih z nogometom: svetovalci, svetniki, delavci iz marketinškega področja, teniški trenerji, državni uradniki, študenti, podjetniki ... Poleg delavskega razreda, iz katerega je vedno prihajal najštevilčnejši del nogometnih navijačev, se tako na tekme slovenske reprezentance odpravlja vedno več tistih, ki jih ne zanima samo in izključno predstava na igrišču, ampak želijo preprosto biti del navijaške skupine in v živo občutiti vzdušje na stadionu. To pa je bilo spet izredno pozitivno: v bližini Ljudskega vrta je bilo to moč občutiti na vsakem koraku. Kljub temu da smo Slovenci znani kot precej zaprti ljudje, ki težko izražamo svoja čustva (še posebej ob takšnem športu, kot je ta "balkanski fuz-bal"!), pa se takšni stereotipi na reprezentančnih tekmah rušijo. Če je neka skupina prepevala kakšno pesem, se ji je spontano priključilo več drugih in tako je šlo vse naprej ... Jeseni-čanka Sanela je imela za to svojo razlago: "Štajerci in Gorenjci smo si podobni: mi se pač veselimo z našimi hokejisti, vi pa z nogometaši. Ravno zaradi tega rada pridem navijat k vam. Približno tako je bilo ta teden na Jesenicah, ko smo proslavljali novo hokejsko zvezdico." Še Foto: Črtomir Goznik Pod zastavo smo skupaj z Alenko Gotar prepevali našo himno. Mariborski Ljudski vrt je bil pripravljen za nogometni spektakel ... Foto: Črtomir Goznik eno pivo (vse najboljše Matija!) in potem na stadion. Čehi so bili stisnjeni na severni tribuni, vendar nikakor niso mogli preglasit Slovencev, ki so na vsako njihovo pesem odgovorili z še glasnejšo. "Slovenija, od kod lepote tvoje ..." in "Vse že spava, samo mesec sveti ...", sta bili dve iz železnega repertoarja, ki jih je prepeval cel stadion. Nekateri tudi pod ogromno zastavo, ki s(m)o jo razvili čez celotno vzhodno tribuno . In potem začetek. Tekme seveda. Jasno je bilo, da brezglavo napadanje ne pride v poštev za nobeno moštvo, saj je tveganje preveliko. Če pogledamo češko obrambno vrsto, ki so jo sestavljali vratar Petr Čech (Chelsea), Zdenek Gry-gera (Juventus), Marek Janku-lovski (Milan), David Rozehnal (Lazio) in kapetan Tomaš Ujfa-luši (Atletico Madrid), je še bolj jasno, zakaj bi bilo to jalovo početje. Izbranci Matjaža Keka so kljub temu precej poskušali, vendar pravega uspeha ni bilo. Če so se nam nekoliko zatresli glasovi ob vratnici Milana Baro-ša (Galatasaray), pa so se lahko Čehom še bolj v zadnji minuti prvega polčasa, ko je po imenitni akciji (najlepši na tekmi) Dedič le za nekaj centimetrov zgrešil gol. Je bila to zapravljena meč žoga? Vsekakor je bilo jasno, da se priložnosti te vrste na takšni tekmi ne bo pojavilo veliko. In tako je tudi bilo in remi je bil logična posledica dogodkov na igrišču. Vse razprave okrog tega, ali je bila Kekova izbira in postavitev igralcev pravilna, ali bi moral za-ukazati bolj napadalno igro, ali bi moral Šišiča menjati prej ali sploh ne, zakaj Komac in Koren ne moreta graditi igre, zakaj je napadalec Novakovič naš najboljši podajalec, zakaj v tej ekipi ni mesta za pravega kre-ativca, tipa Nastja Čeh ali Mile Ačimovič, so po koncu tekme normalna in vsakdanja vprašanja. Odgovorov pa je verjetno toliko, kolikor je navijačev . Po tekmi ni bilo čutiti velikega razočaranja, ampak se je veselo vzdušje preneslo na ulice. Tudi specialne enote policistov pred južno tribuno niso imele nobenega dela: njihov koridor je samo nemo opazoval dogajanje. Čeprav sem si pred nekaj tedni v živo ogledal tekmo Stuttgart - Borussia Dortmund pred več kot 55 tisoč gledalci, pa se mi je zdela gneča okrog Ljudskega vrta večja kot v Stutt-gartu. Vzrok je jasen: nemška megalomanija okrog stadiona ali na drugi strani mariborska utesnjenost v mestu. Gneča pa je bila tokrat prijetna, saj je bilo veliko možnosti izmenjave misli in občutkov z znanci in neznanci. Še nekaj vicev in analiz v avtu in nato mimo McDo-naldsa (neusmiljeno) v domače hiše ali na zabave. Odvisno od EMŠO... Jože Mohorič Predsednik slovenske vlade Borut Pahor si je tekmo ogledal v družbi predsednika NZS Ivana Simiča. Foto: Črtomir Goznik Slovenki selektor Matjaž Kek je bil po tekmi zadovoljen s predstavo svojih varovancev. Foto: Črtomir Goznik Združeni slovenski navijači so pripravili odlično vzdušje. " • • V>; ..V v. .V' Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Boštjan Cesar (v objemu Liborja Sionka) je bil eden najboljših posameznikov naše reprezentance. Za Slovenijo ... Urad za delo Ormož in Ptuj DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIZANT IZ PSIHIATRIJE - ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO PPD3 - M/Ž; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH NALOG S PODORČJA DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE OB POMOČI ZDRAVNIKA SPECIALISTA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo. kadrovska@siol.net. GRADBENI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOČ PRI GRADBENIH DELIH-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O, ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevso-var@email.si. ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O, ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevsovar@email.si. KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; DEMONTAŽA IN MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1300 EUR bruto / mesečno. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O, ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@email.si. EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST, POTNIK NA TERENU - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA MOLZNE STROJE IN ČISTIL, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPA-NIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TR- GOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPANIČ DRAGO, 041 782-824, agrocvet.drago@ siol.net. AVTOKLEPAR, AVTOKLEPAR - M/Ž; KLEPARSKA POPRAVILA AVTOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O, OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), TAXIST -M/Ž; PREVOZ OSEB IN PRTLJAGE S TAKSIJEM, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-katego-rije. CHOMICKI JAROSLAV S.P. - AV-TOPREVOZNIŠTVO, JUROVCI 5 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, CHOMIC-KI JAROSLAV, 051 627-106. ZDRAVSTVENI TEHNIK, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, BIOTERA-PEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno. IZVIR SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE MERI MUNIH S.P, ŠMARJEŠKA CESTA 18, 8000 NOVO MESTO, MUNIH ANA, 040 148 583, izvir. munih@siol.net. NATAKAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - DELO NA PTUJU - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, PRIPRAVA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, PRIPRAVA RAČUNOV ZA IZDAJO STRANKAM, POPISI PIJAČ TER OSTALE ZALOGE, SKRB ZA ČISTO IN UREJENO DELOVNO OKOLJE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O, LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, VOHAR JASMINA, 02 746 82 00, prijava@ trenkwalder.com. KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR/ICA - M/Ž; PRIPRAVA IN SERVIRANJE HRANE- PO NAROČILU, PIZZE, MALICE, ČIŠČENJE IN POSPRAVLJANJE IN POSPRAVLJANJE POSLOVNIH PROSTOROV IN OSN. SREDSTEV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. SCHRAMM ČOH JELKA S.P. - GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235-463. PROFESOR BIOLOGIJE, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI BIOLOG, UČITELJ - M/Ž; POUČEVANJE V ŠOLI V NARAVI, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami -osnovno. CENTER ŠOLSKIH IN OB-ŠOLSKIH DEJAVNOSTI, FRANKO-PANSKA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA, ŠKORJANC IRENA, 01/234 86 34, irena.skorjanc@csod.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC, PRODAJALEC V TRGOVINI MAYA MAYA- DELO NA PTUJU - M/Ž; (S PRIPISOM ZA »ITU SPORTS D.O.O.«) PRODAJA BLAGA, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 12 mesecev, vozniški izpit B-kate-gorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno. SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O, DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA, JAVOR-NIK DAŠA, 01/3003-105, dasa. javornik@kariera.si. DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNA DELA V KAMNOSE-ŠTVU- KAMNOSEK - M/Ž; POMOŽNA DELA V KAMNOSEŠTVU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 850 EUR bruto / mesečno. HABJANIČ PETER S.P. -KAMNOSEŠTVO, DORNAVSKA CESTA 14 A, 2250 PTUJ, HABJANIČ PETER, 041/834-281. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA - M/Ž; STREZ-BA PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, 700 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN GRADBENIŠTVO, VESNA ŠERUGA s.p, ZECHNERJE-VA ULICA 9, 2250 PTUJ, IVANCOK EMIL, 051/423-250, carocan@ teleing.com. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKARSKA POM. DELA - M/Ž; IZRAVNAVE STEN, BARVANJA, POMOČ PRI IZVEDBI FASAD, določen čas 8 me- secev, polni delovni čas. ERJAVEC IZTOK S.P.- SLIKOPLESKARSTVO, FORMIN 52, 2272 GORIŠNICA, ERJAVEC IZTOK, 041 568-887. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR- DELO V STREŽBI - M/Ž; POSTREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. RIŽNAR DARINKA S.P. -OKREPČEVALNICA PRI DARINKI, JURŠINCI 4 D, 2256 JURŠINCI, RI-ŽNAR DARINKA, 02 758-27-91. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, MONTAŽER KLIMA NAPRAV -M/Ž; MONTAŽA KLIMA NAPRAV, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O, VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVEC MOJCA, 02 780-64-30, iblo@ iblo.si. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, SERVISER - M/Ž; SERVISIRANJE EL. APARATOV (ORODJA, BELA TEHNIKA, ITD.), nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O, VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVEC MOJCA, 02 780-64-30, iblo@iblo.si. DOKTOR DENTALNE MEDICINE SPECIALIST PARADENTO-LOG, ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST III (PARADONTOLOGIJE) (M/Ž) - M/Ž; DELA IN OPRAVILA NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja.drobnak@ zd-ptuj.si. DOKTOR DENTALNE MEDICINE, ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST III (PROTETIK) (M/Ž) - M/Ž; DELA IN NALOGE NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja.drob-nak@zd-ptuj.si. ZIDAR, ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, ZIDAR ZA ZIDANJE, OPAŽEVANJE, BETONIRA-NJE, ARMIRANJE, OMETAVANJE - M/Ž; ZIDANJE, OPAŽEVANJE, BETONIRANJE, ARMIRANJE, OME-TAVANJE, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. FIDERŠEK STANISLAV S.P. - BETON PROIZVODNJA BETONSKIH IZDELKOV IN GRADBENE STORITVE, CIRKOVCE 77 A, 2326 CIRKOVCE, FIDERŠEK STANISLAV, 02 792 18 21, 041 561 892, stane.fidersek@gmail. com. FRIZER, FRIZER - M/Ž; FRIZER, določen čas 5 mesecev, polni delovni čas. PUŠNIK BRIGITA S.P. - FRIZERSTVO »BRIGITA«, OSOJNI-KOVA CESTA 3, 2250 PTUJ. TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK, ŠIVILJA-KROJAČ, MODELAR- ŠIVILJA - M/Ž; KROJENJE IN ŠIVANJE ŽENSKIH OBLAČIL ZA BLAGOVNO ZNAMKO BARBARA PLAVEC, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, urejevalniki besedil - osnovno. SONJA PROIZVODNO-TRGOVSKO-STORITVENO PODJETJE D.O.O, VO-ŠNJAKOVA ULICA 10, 2250 PTUJ, PLAVEC SONJA, 02 748 16 86. VARILEC, OBLIKOVALEC KOVIN, VARILEC TIG - DELO V PTUJU - M/Ž; PRIPRAVLJANJE MATERIALA, VARJENJE IZDELKOV PO POSTOPKU TIG,OBDELOVANJE MATERIALA, SKRB ZA ČISTO IN UREJENO DELOVNO OKOLJE, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O, LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, VOHAR JASMINA, 02 746 82 00, prijava@trenkwalder.com. KLJUČAVNIČAR, DELAVEC BREZ POKLICA, STROJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SESTAVLJANJE IN VARJENJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, eno- izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. MOTO PODJETJE ZA STORITVE, PROIZVODNJO, TRGOVINO IN PREVOZNIŠTVO D.O.O, KERENČIČE-VA ULICA 1, 2250 PTUJ, BEZJAK MARIJAN, 041 739-208, mateja. mesl@pss.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ELEKTRIČAR - M/Ž; ELEKTRIČARSKA DELA NA TERENU, EL. OMREŽJA, EL. INST. STANOV. OBJEKTOV, BLOKI, TRGOVINE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. KAISER FRANC S.P. - ELEKTROINŠTALATERSTVO, MI-HOVCE 47, 2326 CIRKOVCE, KAISER FRANC, 041 325-909. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, GRADBENIK - M/Ž; GRADBENIK- GRADBENA DELA NA TERENU, IZKOPI, BETONIRANJE JAŠKOV, POLAGANJE KAB. KANA-LIZ, POSEKI VEJEVJA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. KAISER FRANC S.P. - ELEKTROINŠTALA-TERSTVO, MIHOVCE 47, 2326 CIRKOVCE, KAISER FRANC, 041 325-909. DELAVEC BREZ POKLICA, DELAVEC V KROVSTVU - M/Ž; ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, PETROVIČ ZLATKO s.p, BREG 45 B, 2322 MAJŠPERK, PETROVIČ ZLAT-KO, 041 615-927. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHARSKI POMOČNIK -M/Ž; POMOČ V KUHINJI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ARV GOSTINSTVO, turizem in gostinstvo, d.o.o, NOVA VAS PRI PTUJU 123, 2250 PTUJ, VILČNIK ALEŠ, 041 751-141. FRIZER, FRIZER/KA - M/Ž; STRIŽENJE, UMIVANJE, BARVANJE LAS IN OBLIKOVANJE PRIČESK .. , določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. DK, projektiranje, tehnično svetovanje, razvoj in storitve, d.o.o, HARDEK 40 B, 2270 ORMOŽ, KRASNIK DAMJAN, 041/815-985, info@fiposor.si. Ljutomer • Viljem Heiliger, umetniški fotograf, Ljutomerčan v Nemčiji Prleški rod je ponesel v svet ... Rodil se je pred 65 leti v prestolnici Prlekije mami Otiliji Trnek iz Ljutomera. Sedaj živi in ustvarja v Essnu. Toda domačega kraja ni nikoli pozabil. Pravi, da so otroška leta in obiskovanje osnovne šole do 4. razreda v Ljutomeru v njegovem spominu neizbrisni. Kasneje ga je zaradi očeta, ki je bil nemškega rodu, pot vodila v Nemčijo. Po maturi je študiral filozofijo, slavistiko in grafiko v Gradcu in Ljubljani. Leta 1973 se je preselil v Ameriko, kjer je v Washing-tonu in Kaliforniji ustvarjal kot pisatelj ter poučeval na univerzi v Stanfordu. V Londonu je objavil knjigo Nostalgija pri Ivanu Cankarju, v nemščino in angleščino je prevedel Integrale Srečka Kosovela. Pred tremi desetletji je v nemški jezik prevedel Kocbekovo poezijo, Nietzschejevo filozofijo pa v slovenskega. Po letu 1974 se je Viljem ukvarjal tudi z umetniško fotografijo, svoja dela pa je razstavljal po vsem svetu - ZDA, Kitajski, Indiji, Mehiki ... in celotni Evropi. Samostojno je razstavljal tudi v Ljubljani in Murski Soboti. Želja, da bi se predstavil tudi Ljutomerčanom, se mu bo uresničila prihodnje leto. Ob nedavnem obisku rojstnega mesta je vse potrebno dogovoril z vodjem ljutomerske galerije Srečkom Pavličičem, naslednjič se bo menda srečal še z županom Francem Juršem. In kaj menijo o njegovih stvaritvah kritiki? »Ugotavljajo, da nisem fotograf, ampak slikar. Res je, da gre za neke vrste slikanje s kamero. Zadevo zaznam skozi oko kamere, ki se v nadaljevanju razvija na osnovi barv in svetlobe. To je bistvo mojega umetniškega izražanja, ki se Viljem Heiliger veže na opus fotografij, nastalih v Mehiki. Seveda imam še posebne opuse iz Italije, Španije, Francije in Kalifornije. Moj najnovejši koncept delovanja je digitalno snemanje, kjer me zanimajo abstrakcije rož, njeni barvni elementi. Ukvarjam pa se tudi z realistično fotografijo,« pripoveduje Heiliger. Sicer pa ni le umetniški fotograf, pač pa tudi pisatelj in psiholog. Uspešno je deloval v novinarstvu. Ker je dobro poznal kulturo in jezik juž-noslovanskih narodov, ga je nemška nacionalna televizija povabila k sodelovanju - krajše obdobje je bil njihov dopisnik iz Beograda. Sledilo je tridesetletno življenje v ZDA, nato ustalitev v Nemčiji. Zanimivo je bilo izvedeti, kako se njegove umetniške stvaritve cenijo na trgu. »Na moji zadnji večji razstavi v Švici so mi fotografije ovrednotili, potem pa so se prodajale na dražbi, kjer so cene nekoliko nižje. V galerijah se danes moja dela prodajajo za okoli 1750 evrov, kar gledano z mednarodnega stališča sploh ni visoka cena.« Viljem je še vedno tesno povezan z Ljutomerom. Vsaj enkrat letno ga z veseljem obišče. Pravi, da je čustveno navezan nanj. V Nemčijo se vrača kot prerojen, čeprav ga je prenovljeno mestno središče zelo razočaralo. »Ustvarjalci so uničili dušo mesta in 'posilili' naravo. Prepričan sem, da bo moralo preteči kar nekaj časa, da se bodo pristni Ljutomerčani navadili življenja brez zelenja in rož ...« Niko Šoštarič Foto: NS Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (8.) V zmedi stavb in romarjev Foto: J. Jaklič Stolpi templja Meenakši dominirajo nad mestom Maduraj. Nadaljevanje Z njimi sva se ponovno srečala v tempeljskih mestih Tan-jore, Tiruchirappalli in Madu-rai. Vstopila sva skozi vrata pod stolpom, enim izmed mnogih, ki dominirajo nad strehami mesta Madurai. Tempelj Meenakši je dobil ime po hčerki vladarja, kraljestva Pandyan. Legenda pravi, da se je rodila s tremi dojkami. Kralju je bilo rečeno, da bo dekletova napaka izginila, ko bo srečala ženina. Na sveti gori Kailas je spoznala boga Šiva in ta ji je ukazal, naj se vrne v mesto Maduraj. Čez osem dni je prišel za njo v obliki Sunda-res-Varana in jo poročil. Zato je tempelj sedež boga Šive in boginje Paravati, oziroma sedež božanskega ljubezenskega para Sundares-Varana in Meenakši. V tisočerih oblikah sta upodobljena na slavnih gopuramih dravidskega kiparstva. Stolpi so pokriti z živahno poslikanimi skulpturami, ki predstavljajo bogove, boginje, mitološke in navadne živali pa tudi čisto običajne smrtnike pri njihovih opravilih. Prebivalci stolpov živijo, se gnetejo, delajo in hitijo prav tako kot ljudje na ulicah indijskih mest. Množico slik in likov zaradi omamnih barv, bogastva oblik in izraza ne moreš spregledati. Kot da bi se vsi junaki pravljic sveta zbrali skupaj v veličastno kamnito pravljico. Vedno znova je prisotna božanska ljubezenska dvojica in njeni simboli: bik Nandi, božanska jezdna žival Šive, sam bog kot začetnik in uničevalec življenja in njegova ljuba kot soproga Meenakši, kot boginja vojne Durga in kot Kali, kruta boginja s črnim obrazom in mesarskim nožem. Tako kot so templji Mahabalipurama šolski primer indijske antike, je tempelj Meenakši izjemen primer indijskega baroka. V notranjosti sva naletela na zmedo stavb in romarjev, ki prihajajo v tempelj iz vseh koncev Indije. Bil sem eden izmed de- set tisoč glave množice, ki vsak dan obišče sveti kraj. Med zunanjim in notranjim vzhodnim zidom se je odvijala živahna trgovina. Trgovsko blago se je v vhodni dvorani, z bogato re-zljanimi portali spreminjalo z dnevnim časom. Raznobarvne zapestnice so zamenjali sariji in nato začimbe. V kapelici dobrohotne boginje je svečenik delil »sveto obhajilo«. Od pasu navzgor golo telo, bela brada in tanek čop na obriti glavi so poudarjali njegovo drugačnost. Pomešala sva se med vernike in dobila ščepec sladke hrane. Okoli cisterne je bilo polno ljudi, ki so delali pokoro. Nekateri so se predajali obrednemu umivanju. Legenda pripoveduje, da je bil bazen nekoč le z algami zarasel blaten ribnik. V njem ni več alg in tudi zlatih lilij, ki naj bi v jezeru zrasle ob posvetitvi templja. Ribnik obdajajo arkade, bogato okrašene s prizori iz legende. Pod njimi so se sprehajali duhovniki in posameznim skupinam ljudi razlagali svete spise. V dvorani tisočerih stebrov, vsak steber je kip konja, ki v obupnem boju bije s prvimi kopiti tigra, kačo, se je proti meni stegnila roka. Očem po-duhovljenega saduja se nisem mogel upreti. Dal sem mu tri rupije. Zvišeni čar duhovnosti je v trenutku izginil. Puščavnik je jezno zahteval več. Med raziskovanjem templja so iz kotov hodnikov in dvoran v naju strmele strah vzbujajoče bajeslovne živali. Družbo so jim delale žive. Pod milim nebom so se sprehajale svete krave, zebuji. V dvoranah so se preganjale opice. Nadaljevanje prihodnjič Foto: J. Jaklič Tropska idila, svet kokosovih palm in vode. Zakonski in družinski center Midva Kaj reči hčerki, ki je oče ne mara? Pred pol leta sem se ločila, bivši mož se je odselil in s hčerko, ki je stara tri leta, ne išče nobenega stika več. Tudi do sedaj se ni brigal za otroka, večina sva bili sami, on pa po gostilnah, pri prijateljih, še kakšna ljubica se je našla. Do pred nedavnega hčerka zanj sploh ni spraševala, včeraj pa ga je videla na posnetkih in je zelo burno odreagirala. Kričala je ati, ati, kje si, pridi, kje si, tekala k vratom in nazaj v stanovanje ... Resnično je bilo grozno in nisem vedela, kako jo pomiriti. Kaj naj ji rečem, da je oče umrl? Potem bi lagala? Kako naj ji povem, da naju ne mara in da je šel? Lepo pozdravljeni! Kaj reči hčerki, ki je oče ne mara? Ko berem vaše pismo, mi zastane dih ob nezrelosti in neodgovornosti vašega bivšega moža in verjamem, da vam ob njem ni bilo lahko. Ob tem pa je čutiti še vedno veliko besa in jeze, razočaranosti in bolečine, saj se vam je resnično zgodila krivica. Oropani ste za moža, ki bi moral dati družini varnost in oporo, ob tem pa se prebuja še bolečina, saj je tukaj še tri leta stara punčka, ki kriči: »Ati, ati, pridi, pridi,« in vam prebuja grozo in obup ter nenehno skrb, kako otroku vse to razložiti in ga pomiriti. Gospa, vi ste mama, objemite to punčko in jo držite v objemu tako dolgo, da se bo umirila. Oče je ob njej živel dve leti in pol in punčka ga je zelo močno zaznavala, saj je to oče. Gospa, tega moškega nikoli ni bilo za vas, nikoli ni bil vaš mož in verjetno tudi nikoli ne bo, bo pa vedno oče vašemu otroku. Pustite ta prostor odprt, da oče sam najde hčerko, če jo bo želel, in da ima ona prostor, kjer ta oče obstaja. Oče je oseba, ki nas najgloblje zaznamuje, razvrednotiti očetovo podobo pomeni, da razvrednotite sebe v očeh otroka, zato vam svetujem, da nikoli ne govorite grdo drugim o punčkinem očetu, ker je to zloraba otroka. Vas je zapustil mož in je zelo boleče, saj se vam je zgodila krivica. Vi ste izgubili moža, hčerka bo pa očeta vedno imela; ne glede na to, kakšen je, je njen oče. In če bo ta oče zelo zanemarjal svojo hčerko, bosta imela zelo močan stik v zavrženosti, vendar bo še vedno oče. In vi boste vedno mama, ki ji boste stali ob strani, vedno, ko bo jokala, zakaj se oče ne zanima zanjo, ji dali prostor, da pove, koliko ga pogreša, kaj si od njega želi. Težko je triletnemu otroku dopovedati, da je oče odšel, pa vendar lahko začnete govoriti, da je odšel, ker se vidva nista razumela, da ni odšel zaradi nje. Ti stavki so zelo pomembni in gredo zelo globoko. Triletni otrok še ne razume, kaj se je dogajalo med vama, vendar čuti dovolj, da lahko poveste resnico. Drugače bo pa vse življenje nosila krivdo, da jo je oče zapustil zaradi nje, kaj je z njo tako hudo narobe, da je šel ... in verjemite, s tem bo zelo težko živela. Če ji rečete, da je umrl, bo prišel čas, ko bo izvedela resnico. Takrat pa bo zelo hudo. Počasi otroku z mirom povejte, da je ati odšel, ker se z mamico nista razumela in vzdržite vso bolečino in žalost, ki jo otrok izraža. Vse dobro v prihodnje obema. Sabina Stanovnik spec. zakonske in družinske terapije Midva - zakonski in družinski center E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009 Na valovih časa Torek, 31. marec Danes goduje Benjamin. 1732 se je rodil avstrijski skladatelj Joseph Haydn. 1814 so vojske šeste protifrancoske koalicije vkorakale v Pariz po porazu Napoleona v bitki narodov med 16. in 19. oktobrom 1813. 1871 se je rodil Arthur Griffith, voditelj irskega boja za neodvisnost. 1871 se je rodil ruski baletni impresarij Sergej Djagilev, ustanovitelj in vodja Ruskega baleta. 1875 se je rodila na Bledu slovenska pesnica Vida Jeraj. 1914 se je rodil mehiški pesnik, pisatelj in diplomat Octavio Paz. 1931 so izvedli ljudsko štetje v Dravski banovini, kot so imenovali Slovenijo v Kraljevini Jugoslaviji. Sreda, 1. april Danes goduje Hugo. Danes je dan norcev. 1578 se je rodil angleški kirurg in anatom William Harvey, ki je prvi odkril, da je srce mišica, ki s krčenjem poganja kri, skratka, odkril je krvni obtok. 1697 se je rodil francoski pisatelj Antoine Francois Prevost d'Exiles, imenovan pater Prevost. 1815 se je rodil Otto Eduard Leopold Bismarck, nemški »železni kancler«. 1863 je deželna vlada Avstrije izdala Viničarski red, s katerim so bila ureje-vana razmerja med viničarji in vinogradniškimi posestniki. 1873 se je rodil ruski skladatelj, pianist in dirigent svetovnega slovesa Sergej Vasiljevič Rahmaninov. 1894 so slovenski izseljenci v Ameriki ustanovili Kranjsko slovensko katoliško jednoto. 1922 je umrl na Madeiri zadnji avstro-ogrski cesar Karel I. Četrtek, 2. april Danes goduje Franc. Danes je svetovni dan etnologije in svetovni dan mladinske književnosti. 406 pr. n. št. je umrl Evripid, pisec slovitih tragedij Medeje, Elektre, Efigeni-je na Avlidi, Feničank in drugih. 1725 se je rodil beneški duhovnik, pisatelj, vojak, vohun in diplomat Giovanni Giacomo Casanova. 1805 se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen. 1836 je cesar Ferdinand imenoval Kolomana Kvasa za učitelja slovenščine na graški univerzi. 1850 je v Ljubljani začel izhajati Ljubljanski časnik, ki je dvakrat tedensko objavljal uradne novice in razglase. 1944 so Nemci na Opčinah pri Trstu ustrelili 72 talcev. 1948 so Američani in Britanci prvič poslali po »zračnem mostu« zahodnim Berlinčanom živež, obleko in vse, kar so potrebovali za preživetje. Petek, 3. april Danes goduje Ljuba. 1783 se je rodil ameriški pripovednik in diplomat Washington Irving. 1871 se je rodil v Ljubljani slovenski zdravnik fiziolog Demeter Bleiweis. 1900 se je rodila v Čadramu slovenska pesnica in pisateljica Anica Čer- 1941 se je začela v Kraljevini Jugoslaviji tajna mobilizacija, saj je vse kazalo, da bo prišlo do napada Nemčije in Italije. 1945 so predhodnice Rdeče armade hkrati s skupino Prekmurske brigade vkorakale v Mursko Soboto. 1948 je ameriški kongres sprejel Marshallov načrt. 1990 je svet za obrambo pri Predsedstvu Slovenije predlagal, naj armada postane predvsem profesionalna in naj omogoča služenje vojaškega roka v matičnih republikah. Sobota, 4. april Danes goduje Izidor. 1527 se je rodil Holandec Ortelius, ki je narisal prvi moderni atlas sveta. 1848 je začela v Ljubljani dvakrat tedensko izhajati Slovenija. 1883 so v Mariboru na Scherbaumovem parnem mlinu vpeljali električno razsvetljavo. 1908 se je rodil avstrijski dirigent Herbert von Karajan. 1941 so italijanske oblasti zaradi priprav na vojno začele izseljevati slovensko prebivalstvo ob slovensko italijanski meji. 1945 so enote Rdeče armade in Prekmurska partizanska četa zasedle Prekmurje. 1949 so podpisali v Washingtonu sporazum o ustanovitvi Severnoatlanst-kega pakta NATO. Nedelja, 5. april Danes goduje Vinko. Danes je cvetna nedelja, začenja se velikonočni teden. 1512 se je rodil flamski kartograf Gerardus Mercator, s pravim imenom Gerhard Kremer. 1588 se je rodil angleški je filozof Thomas Hobbes. 1701 so na mestu podrte stolnice začeli v Ljubljani graditi novo. 1818 se je s porazom španske vojske končala vojna za neodvisnost Čila. 1827 se je rodil britanski zdravnik Josephh Lister, ki je začel uvajati v kirurgijo asepso. 1896 so se začele v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe. 1908 se je rodila ameriška filmska igralka Ruth Elisabeth Davis - Bette Davis. Ponedeljek, 6. april Danes goduje Viljem. 1483 se je rodil Rafaello Santi, eden od velikanov visoke italijanske renesanse. 1490 je umrl kralj Ogrske in Češke Matija Korvin. 1814 je odstopil Napoleon s položaja cesarja Francozov. 1904 je bila v Chicagu ustanovitvena konvencija Slovenske narodne podporne jednote. 1909 je kot prvi človek stopil na severni tečaj ameriški častnik Robert Peary. 1917 so ZDA na strani zavezniških sil vstopile v prvo svetovno vojno. 1919 so se slovenski socialisti v zasedeni Julijski krajini odcepili od Jugoslovanske socialno demokratske stranke. AvtoD£OM stih in si postavili cilj izdelati najmanjši šti-risedežnik na svetu. S 7,8-metrskim rajdnim krogom je kompaktna toyota kot nalašč za natrpana mestna središča, v dolžino meri 2,98 metra, po širini in višini pa je povsem primerljiva z mnogo večjim yarisom, kar ji daje pogoje, da so v potniško kabino postavili sedež za voznika in sopotnika ter sedežno klop. Treba je dodati, da v avtomobilu pogojno udobno sedijo tri odrasle osebe in kvečjemu še kakšen otrok. Družinam ta model seveda ni namenjen, prej dvema pogu-mnežema, ki se bosta z njim podala v mesto in okoli njega. Edini proizvajalec, ki je v zadnjih letih revolucionarno spremenil idejo mestnega prevoznega sredstva, je bil Smart (oziroma Mercedes) z dvosedežnikom city coupe, ki so ga kasneje preimenovali v fortwo. Rekordno kratek smart je na dveh metrih in pol skupne dolžine ponujal prostor za dve odrasli osebi in tudi nekaj za njuno prtljago (pri podrtih naslonjalih sedežev v drugi vrsti nastane 168 litrov prostora). Japonci so šli še dlje ter ob tem skonstruirali tudi enega varnejših malčkov, ki je po strožji klasifikaciji EuroNCAP že prejel najvišjo oceno petih zvezdic. Za tak rezultat je med drugim zaslužnih devet varnostnih blazin in sistem za elektronsko stabilizacijo vozila ESP. O zunanji privlačnosti toyote si boste ustvarili svoje mnenje, potniški kabini, ki je izdelana iz kvalitetnih materialov, ter končni izdelavi pa ni kaj očitati. Tiste predmete, ki jih boste želeli skriti pred zvedavimi pogledi mimoidočih, boste lahko pospravili v predal pod zadnjima sedežema in hkrati uporabili nekaj odlagalnih prostorčkov za drobnarije. Da je konstruktorjem uspelo v tako kratek avtomobil namestiti štiri sedeže, ga je bilo treba izvirno zasnovati in precej elementov Toyota iQ je najmanjši štirisedežnik na svetu v 21. marca so pri Toyoti začeli ponujati majhnega iQ, ki meri v dolžino manj kot tri metre, a pri nižjih Japoncih kljub temu velja za štirised, pri nekaj višjih Evropejcih pa najverjetneje za trised. Če bi prostorske rešitve toyote iQ uporabili pri yarisu, bi lahko po besedah glavnega inženirja za izdelavo malčka na tej dolžini naredili sedemsede-žni avtomobil! Njegova prostornost je rezultat izvirne zasnove, ki jo sestavljajo nekatere pomembne inovacije za varčevanje s prostorom. Japonska Toyota se je pred nekaj leti odločila vstopiti na trg najmanjših vozil, ki jih vozimo po mestnih jedrih in ki nadomeščajo kolo z motorjem. Pred desetimi dnevi je takšen avtomobilček tudi zapeljal na trg z izvirnim imenom iQ. Le proizvodnja je Japonska, vse ostalo, vključno z razvojem, so opravili v Evropi - za potrebe evropskih kupcev. Pri Toyoti so si zadali cilj izdelati vozilo, ki po dimenzijah sodi v segment A, po zmogljivostih sili v razred višje, po kakovosti materialov in opremi pa že v segment C. Jim je uspelo? Pri snovanju svojega novega izdelka so se Toyotini inženirji in oblikovalci med drugim potikali tudi po večjih evropskih me- tudi spremeniti. Rezultat je tukaj: na novo oblikovan diferencial, postavljen bolj proti motorju, s čimer so pridobili 12 centimetrov, krmilni mehanizem je postavljen višje, kar je prineslo dodatnih 19,5 centimetra, 32-litrska posoda za gorivo je sploščena in postavljena pod sedež, nasloni za sedeže so tanjši, s čimer so pridobili dodatne štiri centimetre za kolena zadaj sedečih. Tudi klimatska naprava zavzema manj prostora, armaturna plošča je oblikovana nesimetrično, sopotnikova čelna varnostna blazina pa je premaknjena v desni stebriček. Paketi opreme so trije, in sicer vstopni iQ, ki ponuja klimatsko napravo, devet zračnih varnostnih blazin - vključno s kolensko ter prvič s tisto nameščeno med zadnjima sedežema in zadnjim steklom, ki potnike ščiti pred naletom vozila! Del serijske opreme pri vseh toyotah iQ so še sistem ESP, aluminijasta platišča in v usnje oblečen volanski obroč. Nekaj žlahtnejši iQ2 je bogatejši še za samodejno uravnavanje klimatske naprave, senzor za dež, mono-kromatsko vzvratno ogledalo ter za sistem zagona vozila brez klasičnega ključa. Za najzahtevnejše (če taki sploh kupujejo take avtomobilčke) je iQ3 z nekaj večjimi platišči in oblazinjenjem iz usnja ter tekstila. Zraven standardnih opremskih paketov so na voljo še dodatni: style, sport in cockpit. 1,0-litrski bencinski motor z 68 KM v ozračje na 100 prevoženih kilometrov v povprečju izpusti le 99 gramov ogljikovega dioksida, stopnico višje predstavlja 1,33-li-trski bencinar, ki razvije okroglih 100 KM in je opremljen s »popularnim« sistemom start&stop. Dizel je zaenkrat eden - 1,4 litrski D-4D s 90 KM, ki v povprečju porabi 3,9 litra plinskega olja. Menjalnik je pri litrskem bencinarju petstopenjski ročni, pri ostalih dveh ima prestavo več. Toyota iQ predstavlja resno konkurenco Smartovemu modelu, s to razliko, da je iQ pogojno štirisedežnik, fortwo pa dvosedežnik. Japonci radi dodajo, da je mala toyota najmanjši štirisedežni avto na svetu. Pri tako ekstremni zapolnitvi prostora odsvetujemo daljše relacije, za krajše mestne in primestne pa ne bo nikakršnih težav. Cene se pričnejo pri ne tako skromnih 13.180 evrih, kar je veliko denarja, a tukaj velja drugačna kupna logika. Za svoj denar dobite resda nekaj manj avtomobila, a je ta zelo dobro varnostno opremljen, zna razvajati in še pomembneje - prihraniti čas ob iskanju parkirnega prostora. Danilo Majcen Zdravstveni nasveti Glukozamin (II. del) Glukozamin namreč ni čudežno zdravilo in vsem ne pomaga. Lahko pa znatno olajša bolečino in izboljša gibljivost v nekaterih sklepih pri skupini bolnikov z blago do zmerno izraženo »obrabo sklepov« (osteoar-trozo), njegova sposobnost zaustavitve bolezni v strokovni javnosti še ni popolnoma ovrednotena. Svetovna zdravstvena priporočila priporočajo nekajmesečno poskusno jemanje, če ni učinka, se zdravljenje prekine. Nekaj mesecev je namreč potrebno, da se učinki zdravljenja pokažejo, zato terapije ni smiselno prej prekiniti (vsaj v prvih treh mesecih ne). Večje število študij je bilo narejenih na kolenu, kjer je bolj verjetna učinkovitost kot recimo pri kolku ali drugih sklepih. Obstajajo različne oblike glukozami-na, najbolj učinkovit je glu-kozamin sulfat. Z vidika neželenih stranskih učinkov je glukozamin varno zdravilo, ki ima zelo malo stranskih učinkov. Previdnost je potrebna pri sladkornih bolnikih ter tistih, ki prejemajo terapijo proti strjevanju krvi, imajo astmo ali alergijo na lupinarje. Na Danskem so l. 2004 poročali tudi o možnem vplivu glukozamina na zvišanje holesterola, vendar so v kasnejših raziskavah to ovrgli. Glukozamin je torej varno zdravilo, ki ima veliko manj neželenih učinkov v primerjavi s protibolečin-skimi zdravili. Zato je toliko bolj smiselna njegova uporaba pri blagi do zmerni osteoartrozi. Priporoča Foto: Črtomir Goznik Marjetka Pal, mag. farm. se trimesečno poskusno jemanje 1500 mg na dan. Zdravilo je v obliki kapsul ali praškov. Po treh mesecih skupaj z zdravnikom ocenite učinkovitost in se odločite za prekinitev ali nadaljevanje terapije. Glukozamin se mora namreč jemati dlje časa, pravzaprav doživljenjsko, da je učinkovit. Vsake tri mesece se lahko naredi enomesečna prekinitev, ker ima glukozamin kak mesec po prenehanju jemanja še učinek. Pripravki z gluko-zaminom se v večini sicer dobijo brez recepta in so plačljivi. Priporoča pa se jemanje pod zdravnikom nadzorom, ki bo znal preceniti, če je dolgotrajno jemanje sploh smiselno ali ne. Namen tega sestavka je bil nekako uvrstiti glukozamin na svoje mesto pri zdravljenju osteoartroze. Dejstvo je, da ni enako učinkovit pri vseh, tudi znanstvene študije in zdravstvena stroka nimajo enotnega mnenja o njegovi učinkovitosti. Kljub temu mu svetovne smernice pripisujejo mesto pri zmerni osteoartrozi, prednost je njegova varnost, zato se poskusno jemanje priporoča. Za nasvet povprašajte zdravnika ali farmacevta, predvsem pa imejte kritičen odnos do takšnih in drugačnih oglasov, katerih osnovni namen je večja prodaja. Marjetka Pal, mag. farm. Lekarne Ptuj Moje cvetje Počasi, a vendarle, pomlad je tu Letos se je kar dolgo obotavljala, zdaj pa je kljub temu pri nas, zelena pomlad. Kljub temu moramo v aprilu še pričakovati kakšen mrzel val, spremljati vremensko napoved in občutljive rastline pred njim zavarovati. Žal vse kaže, da bo kljub obilnim zimskim padavinam letos dokaj suha pomlad. Zato bo potrebno tudi zalivanje. Sobne rastline Sobne rastline nam bodo po dolgi kurilni sezoni zelo hvaležne za presajanje. Zdaj jih lahko presajamo zunaj, saj je že dovolj toplo. Le poskrbeti je potrebno, da po njih ne piha mrzel veter. Ne pozabite, sveža, hranilna prst je dobrodošla, ni pa vedno potrebno presajati v večje posode. Prevelik lonček lahko povzroči, da bodo korenine gnile, posebej pozorni moramo biti pri drevesih življenja. Le če so korenine povsem prerasle lonček, ga presadimo v samo za številko večjega. Orhideje presajamo samo vsake tri do štiri leta. Poiščemo substrat, ki vsebuje samo lubje, in jih presadimo v obdobju, ko ne cvetijo. Večje rastline, ki jih ne moremo povsem presaditi, osvežimo tako, da postrgamo zgornjo plast zemlje, kolikor je le mogoče, in dodamo novo, svežo zemljo. Zelo hvaležne nam bodo. Balkonske rastline V tem tednu že lahko na prosto prestavimo posodovke. To so vse trajne rastline, ki pa v naših krajih ne prezimijo: oleandri, kitajski hibiskusi, rožmarin, lovor ... Najprej jih presadimo, nato pa postavimo na sončna, zavetna mesta nekje ob hiši ali balkonu. Če so že pričeli odganjati in so bile rastline v pretemnem prostoru, potem jih postavimo v senco, vendar ne na veter in dež. Nato jih zalijemo s tekočim gnojilom, ki vsebuje železove kelate in jih dobimo v vsaki specializirani trgovini. Po dveh dneh jih zalijemo še s pripravki, ki so narejeni iz alg ali vsebujejo aminokisline: Agrofito, Agrostemin, Bioplantella Vita, Algoplasmin, Medicoplant in podobno. Foto: Miša Pušenjak Zdaj pa je resnično že zelo blizu čas, ko se bomo lotili balkonskih korit. V zadnjih letih naša srca vedno bolj zavzemajo sončne begonije. Te rastline so nekoč veljale za tiste, ki jih sadimo v senco ali polsenco. Zdaj pa ni več tako. Poznamo kar veliko tako imenovanih sončnih sort. Prav gotovo je najbolj znana serija begonija Dragon wings oziroma zmajeva krila. Z njimi je bilo v lanskem letu okrašeno marsikatero okno ali balkon. Tako priljubljene so postale zelo hitro tudi zato, ker so med njimi seveda rdeče cvetne sorte, ki so med nami še vedno najbolj priljubljene. Dobimo pa jih tudi v rožnati ali beli barvi, tudi take s temnejšimi listi se najdejo. Pri nas zaenkrat še nimajo sovražnika, bolezni ali škodljivci se jih zaenkrat še ne lotevajo. Kombiniramo jih z bujnimi strukturnimi ali cvetočimi rastlinami. Med zadnjimi je na primer zelo zanimiva rumeno cvetoča, drobno cvetna kasi-ja. Med strukturnimi pa jih je najlažje kombinirati s sladkim krompirjem, bambusovo travo ali dolgim javorčkom. V lanskem letu pa se je med nami pojavila še ena, nova prekrasna bolivijska begonija iz serije Bonfire ali Summer wings. Najlepša je karminasto rdeča, dobimo pa tudi take z belimi cvetovi. Ker je nekoliko manj bujna, jo lahko kombiniramo s skoraj vsemi znanimi strukturnimi rastlinami, ki uspevajo na polnem soncu. Poleg obeh omenjenih, res prelepih begonij nam vrtnarji ponujajo tudi različne druge vrste begonij, ki uspevajo tudi na povsem južnih ali jugozahodnih legah. Med njimi so še tako s slapovi polnjenih, drobnih cvetkov rožnate, rdeče ali bele barve, pa tudi take, ki imajo cvetove povsem klasičnih begonij, kot jih poznamo iz starih časov. S sonca pa v polsenco, kjer je tudi nekaj novega. Meni osebno so že leta vodenke zelo pri srcu. Te uspevajo tudi na povsem sončnih legah, vendar jih običajno sadimo v senco. Že nekaj let lahko poleg pokončnih dobimo tudi povešave sorte različnih barv. V lanskem letu pa me je presenetila velika novost, pokončna, a povsem rumeno cvetoča vodenka. Seveda sem jo preizkusila in bila je zelo lepa. V letošnjem letu pa se nam obeta še kot pomarančna lupina oranžna sorta, ki se je tudi sama zelo veselim. Za vse tiste, ki radi načrtujete v naprej, naj povem, da izbiramo rastline v sorodnih barvah in poleg cvetočih posadimo tudi veliko strukturnih rastlin. Po modnih zapovedih nam v zasaditvah ne smejo manjkati različne okrasne trave. Miša Pušenjak S svetovne gMrn stene Bob Dylan (rojen 24. maja 1941 kot Robert Allen Zimmerman) bo aprila izdal novi album. To bo že 33. studijski album tega priznanega in legendarnega ameriškega kantavtorja. Zadnji album Modern Times je Dylan izdal leta 2006. Naslov novega albuma je Together Through Life, na njem pa bo deset novih skladb. Produ-cent albuma je znova sam, skril pa se je pod psevdonim Jack Frost. Album so snemali lani, ko je dobil ponudbo, da posname naslovno temo za film My Own Love Song Oliviera Dahana z Renée Zellweger v glavni vlogi. Še nekateri naslovi skladb z novega albuma: Beyond Here Lies Nothin, If You Ever Go To Houston, This Dream Of You, It's All Good, I Feel A Change Coming On. U2 so že sedmič v svoji karieri osvojili prvo mesto na ameriški top lestvici albumov. Njihov novi album No Line on the Horizon se je samo v enem tednu prodal v 484 tisoč izvodih, kar je zadostovalo za preboj na prvo mesto. U2 so bili prvič na »vrhu« Amerike leta 1987z albumom The Joshua Tree, ki se je na prvem mestu zadržal sedem tednov. Naslednji njihovi albumi, ki so osvojili prvo mesto, so Rattle and Hum (1988), Achtung Baby (1991), Zoo-ropa (1993) in Pop (1997). Tudi njihov naslednji album How to Dismantle an Atomic Bomb iz leta 2004je bil zelo uspešen in se je prav tako prodajal zelo dobro, saj so samo v enem tednu prodali 840 tisoč kopij. Z novim albumom so se U2 izenačili z zasedbo Led Zeppelin, ki ji je prav tako sedemkrat uspel preboj na prvo mesto ameriške lestvice albumov. Pred njimi sta le še dve skupini, in sicer Rolling Stones z devetimi in Beatles s skoraj nedosegljivimi 19 albumi na prvem mestu ameriške lestvice albumov. Znane pa so že tudi cene vstopnic za avgustovski koncert skupine U2 v Zagrebu. Te se bodo gibale od 33 do 270 evrov. Potrjeno pa je tudi, da bo predskupina na koncertu popularna zasedba Snow Patrol. Po še eni zanimivi anketi, ki so jo pred časom naredili v Veliki Britaniji, bi se ljubitelji glasbe najraje srečali z Elvisom Presleyem, kljub To je to Bob Dylan temu da je mrtev že več kot 30 let. Pokojni zvezdnik je tesno »premagal« Madonno, kije na drugem mestu. Zanimivo pa je tudi to, da seje na omenjeni lestvici znašlo kar šest že pokojnih zvezdnikov, med njimi so: frontman skupine Queen Freddie Mercury, ki je umrl leta 1991, na četrtem mestu je John Lennon. Na omenjeni lestvici pa so se med prvih deset uvrstili še Bob Marley, Jimi Hendrix in Jim Morrison. Med živečimi glasbeniki pa bi se ljubitelji glasbe najraje srečali z Mi-chaelom Jacksonom, Rob-biem Williamsom in front-manom zasedbe U2 Bonom Voxem. ®®® Kontroverzni ameriški glasbenik Marilyn Manson bo meseca maja izdal svoj sedmi studijski album. Naslov novega albuma bo The High End Of Low, prvi singel pa je skladba z naslovom I Want To Kill You Like They Do In The Movies. Po njegovih besedah gre za devetmi-nutno sadistično skladbo, ki govori o seksu in smrti. Mansonov zadnji album Eat Me, Drink Me se je leta 2007 prebil do osmega mesta na ameriški lestvici albumov. ®@® Po ponovni vrnitvi Michaela Jacksona na glasbene odre so v Veliki Britaniji pripravili nekaj zanimivih statističnih podatkov. Po objavi podatkov britanske agencije za zaščito avtorskih pravic je Jacksonov singel Thriller iz leta 1983 največkrat predvajana skladba na britanskih radijskih postajah. 14-minutni videospot, ki je povzročil pravo revolucijo v video produkciji, se v Guinnessovi knjigi rekordov navaja kot najuspešnejši videospot vseh časov, prodal se je v kar devetih milijonih kopij. Druga največkrat predvajana Jacksonova skladba je Billie Jean, sledijo pa ji skladbe Beat It, You Rock My World, Man In The Mirror, The Way You Make Me Feel, Smooth Criminal, Bad, Black Or White in Don't Stop Till You Get Enough. Trenutno je jacksomania v Britaniji na vrhuncu, saj so vstopnice za njegove koncerte verjetno najbolj iskane v vsej zgodovini glasbe. ®®® Na svoji poslovilni koncertni turneji je britanski pevec George Michael zaslužil približno 50 milijonov funtov. Koncerti, ki naj bi bili, kot sam pravi, dokončno zadnji v njegovi karieri, so trajali že od leta 2006 in so se končali šele lani. V sklopu turneje 25 Live je obkrožil lep del sveta, v sklopu te pa je predstavil tudi nekatere stare uspešnice še iz časov dueta Wham!. ®@® Po 31 letih se bo Yusuf Islam ponovno predstavljal kot Cat Stevens. Priljubljeni glasbenik, ki je v šestdesetih in sedemdesetih izdal mnogo uspešnic (recimo Morning Has Broken), bo še letos izdal tudi novo ploščo. Janko Bezjak BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. RIGHT ROUND - FLO RIDA 2. DEAD AND GONE - T. I. Feat. Justin Timberlake 3. POKER FACE - LADY GAGA UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. POKER FACE - LADY GAGA 2. RIGHT ROUND - FLO RIDA 3. ISLANDS IN THE STREAM - JENKINS / WEST / JONES / GIBB NEMČIJA 1. POKER FACE - LADY GAGA 2. IRGENDWAS BLEIBT - SILBERMOND 3. WIRE TO WIRE - RAZORLIGHT Podnebne spremembe ... so bile, so in bodo. Včasih se vprašam, če se morda obremenjujemo premalo ali morda preveč? Smo mi krivi? Kaj pa vem, ko pa smo med dvema ognjema, poleg tega, da si je skorajda prepovedano ustvariti svoje mnenje o čemerkoli. Mislim, da podnebne spremembe tako ali tako so in bi bile v vsakem primeru. Mi, ljudje, ta ogabna bitja, stvori pogube in uničenja, mi smo to samo pospešili z vsemi strupi, ki jih nepremišljeno spuščamo v zrak. Konec koncev, večno tudi ne more biti samo lepo. Tudi podnebje je krivulja, kakor tudi zdravje, pokrajine, plimovanje in navsezadnje naš srčni utrip. Kam pa bi prišli, če bi bilo vse samo enako in ravno? Tako pač je, so vzponi in so padci, pa če je nam všeč ali ne. Tudi če pogledamo v preteklost, je jasno razvidno, da je bilo zmerom stvarjenje in uničenje, življenje in smrt. Vendar še zmerom, v tem svetu živimo in ta svet se spreminja. Eni trdijo, da smo 100-odstotno krivi mi, drugi pa, da bi v vsakem primeru prišlo do tega, pa če bi mi sploh živeli ali ne. Jaz mislim JA, da bi, nikakor pa ni prav, se ne spodobi, je nemoralno in neetično, da o neodgovornosti sploh ne pišem, kaj počnemo z naravo. S tem krasnim prostorom, ki nas obdaja, ki nam omogoča nas, življenje. Uničujemo, sekamo, onesnažujemo, nenormalno porabljamo in še mnogo dejanj bi se našlo, pri tem pa, kakor je v človeški navadi, ne pomislimo na posledice. Mar še nas ni izučilo, da ima sleherno dejanje posledice, pa naj si bo dobro ali slabo? In to počnemo pri vsej tej tehnologiji?! Pri nešteto možnih alternativah?! Ja ... zaradi denarja - zla človeštva. Seveda, lažje je uničevati in onesnaževati, ko pa je toliko ceneje. Vendar, ali se splača? Tega se ljudje vse premalo zavedajo. Premalo se zavedajo tudi lastne odgovornosti za dogajanje na tem planetu, za spreminjanje podnebja. Preveliko jih misli tako, da oni pa že niso nič krivi, kriva so nesramna podjetja, ki vse to spuščajo v zrak in vode. Menijo tudi, da seveda nič ni narobe, če pa kdaj kaj zlijejo v WC. Saj od takšne količine pa se ne bo nič zgodilo ... Res je, od enega litra se morda res ne bo spremenilo podnebje, vendar na svetu nas je skoraj sedem milijard! Kaj ko bi vsak tako razmišljal?! Kam bi pa prišli? Tudi podjetja in razne industrije niso edini zlobci, ki pustošijo naravo. Ali na Zemlji žive samo podjetja? Krivi smo mi, navadni potrošniki, ki vse te strupene stvari kupujemo! Verjamem, da bi marsikatera firma kaj hitro zaprla obrat, če ne bi nihče kupoval njihovih svinjarij. Potem pa rečejo nevedneži: »Saj drugače pa ja ne gre ... Kako pa naj operem perilo?« Seveda gre! Obstajajo proizvodi, ki so mnogo manj obremenjujoči za okolje, le poiskat jih je treba. Tudi z ločevanjem odpadkov, racionalno porabo elektrike in podobnim mnogo prispevamo. En sam ne, vsi skupaj pa. Kaj pa je sploh problem našega časa? Preveč ogljikovega dioksida v ozračju. Nekoč ga je bilo tudi veliko, pa so vsi preživeli. Zakaj? Ker je bilo tudi veliko rastlin, dreves in zelenja nasploh. Danes pa vse, kar se da, ovijemo v beton, jeklo in druge materiale. Problem je, da tistega, kar uničimo, ne obnovimo, da posekanih dreves ne zasadimo ponovno. Ljudje dandanes nočejo parkov, zelenic in vrtov, željni so zabavišč, nakupovalnih centrov in podobnega. Obstaja toliko možnih alternativ in drugih možnosti, pa se jih nihče ne poslužuje. Toliko bi se lahko naredilo, pa nobeden noče. Toliko stvari je, pa se vsem zdi predrago . Nihče se pa ne vpraša, ali je nekaj milijonov predrago za dobrobit človeštva, za naše zdravje in našo prihodnost. Je to res tako težko? Pri milijardah, ki si jih ljudje lastijo! Vendar, kaj jaz morem, lahko le pridno ločujem odpadke in uporabljam ekološke proizvode, a kaj ko jih na milijone drugih ne. Očitno bodo ljudje morali na lastni koži izkusiti gorje, da bodo kaj naredili in pričeli drugače razmišljati. Za konec ugotavljam, da še kako drži rek, da se narava maščuje, ter kot pribito je res, da seješ veter, a žanješ vihar. Za posledice smo si krivi sami in z njimi se bo pač treba znati nositi. Ledeniki se talijo, podnebje je agresivnejše, a vse skupaj je vnovič naravna selekcija... Matic Hriberšek l_es t v i c NAJ 1. MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT KELLY CLARKSON 2. LOVE STORY - TAYLOR SWIFT 3. RIGHT ROUND - FLO RIDA 4. POKER FACE - LADY GAGA 5. JUST CAN'T GET ENOUGH - SATURDAYS 6. BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO :EAR - LILY ALLEN ING LIGHT - ANNIE LENOX I TECHNICOLOR - COLDPLAY DANCE - LADY GAGA Feat. Colby 7. THE I S. SHI 9. LIFE 10. JUÍ O'Donis 11. WIRE TO WIRE RAZORLIGHT fsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 104^3 bo Janko Bezjak it Fbgoji uporabe Balunga: Uporabniki pcedpiacniške telefon;,e preverile stanje na vašem računu. Qrr^|rcite prejemanje wap povezav m GPRSdJMTS prenos podatkov, Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja [Mobitet, Smobil, Debits), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogqL pj rtv.wsmscity.net/balunga. Balunga je narednika storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec i wap povezavo do gateri^, iz kssere si lahko nabžijo 6 vsebin brez doptočila Cena sporočila je I,8S cUR. V vse cene je vštet DDV. Cd pogodbeni je shranjena na sedežu pcdjetja, je možno odstopiti kadarkoli Odjava td stop na 303D. Reklamacije: 024&-14-595, reklamaciieilismscny.net. ftjnudnikr TbreeAnis Koban&Co. d.n.o., Zg, Bistrica IZ, ?3I0 Slov. Bistrica. Mobini rentgen je zabavna stcdtev in ne deluje kol pravi rentgen. Kaj bomo danes jedli TOREK krompirjevi svaljki z drobtinami, solata SREDA kislo zelje, pečenica ČETRTEK zelenjavni zrezki, motovilec PETEK ražnjiči, pomfri, srbska solata SOBOTA krompirjeva enolončnica*, rižev narastek z jabolki NEDELJA gobova juha z ajdovo kašo, pečena rebrca, krompirjevi žličniki**, solata PONEDELJEK mesna lazanja, solata "Krompirjeva enolončnica 60 dag krompirja, sol, 1/2 kg paradižnika ali pol paradižnikove konzerve, 1 velika zelena paprika, 4 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, 6 zrn popra, lovorov list, 8 dag drobnih testenin. Krompir olupimo, ga narežemo na majhne kocke in damo v lonec. Prilijemo 1,5 l vode, osolimo, pristavimo na močen ogenj, da hitro zavre, nato pustimo počasi vreti 20 minut. Paradižnik poparimo, olupimo in narežemo na koščke, papriko očistimo in jo narežemo. Na vroče olje damo čebulo, mešamo, in ko porumeni, dodamo paradižnik in papriko. Dušimo toliko časa, da paprika spremeni barvo in se paradižnik razpusti. Vse skupaj strese-mo h kuhanemu krompirju. Dodamo poper v zrnju, lovorov list in testenine ter pustimo narahlo vreti dobrih 10 minut, da se testenine skuhajo. tLiLI/ ■ ■ ■ V||V || ■ **Krompirjevi žličniki 1/2 kg krompirja, 125 g koruznega škroba, 1/8 l mleka, sol, poper, mu-škatni orešček. Zmečkan krompir pomešamo s koruznim škrobom in začimbami, primešamo mleko in naredimo gladko testo. Pustimo počivati pol ure. Oblikujemo ga v paličice in jih ocvremo v vroči maščobi; če vam oblikovanje paličic ne gre, z žlico, pomočeno v maščobo, polagajte v vročo maščobo žličnike. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Iskrice B Bodi ostrega duha in nežnega srca. -k-k-k Uporabljaj varnostne pasove. •k-k-k Redno hodi na zdravniške in zobozdravstvene preglede. -k-k-k Svojo pisalno mizo in prostor, kjer delaš, imej pospravljena. -k-k-k Pelji se z vlakom in si privošči spalnik. -k-k-k Bodi točen in to zahtevaj tudi od drugih. -k-k-k Ne izgubljaj časa z odgovarjanjem ljudem, ki te kritizirajo. -k-k-k Izogibaj se negativnim ljudem. -k-k-k Ne skopari zato, da bi lahko svojim otrokom zapustil več denarja. -k-k-k Upri se temu, da bi ljudem govoril, kako bi nekaj moralo biti narejeno. Raje jim povej, kaj mora biti narejeno. Večkrat te bodo presenetili z ustvarjalnimi rešitvami. -k-k-k Bodi izviren. -k-k-k Bodi urejen. Smeh ni greh obiskov ne dovolim!« Umetnik moleduje: »Potrpi-te z najemnino! Boste videli, da bodo nekoč ljudje govorili: glejte, v tem stanovanju je živel velik slikar!« »Verjamem, ampak če do jutri ne plačate najemnine, bodo to govorili že pojutrišnjem!« »Ženo imate tudi pokvarjeno!« reče TV-serviser ob odhodu zakonskemu možu. »Še tole si zapomnite: nobenih ženskih obiskov!« »Kaj pa moških?« »Moški lahko pridejo ...« »V redu! Potem bom pa sobo najel za svojo prijateljico!« Bogataš se pritožuje nad svojim klateškim bratom, ki ga je na stara leta vzel k sebi: »Nič nimam proti temu, da kadi moje cigare, pije moj viski in konjak, nosi moje obleke in se vozi z mojim avtomobilom. Ampak, kadar zvečer sediva za mizo in se mi smeje z mojimi zobmi - tega pa ne prenesem ...« "Dobro! Glede cene smo se torej sporazumeli, le to vam še moram povedati, da zahtevam popolno tišino. Ali imate morda otroke?" "Ne." "Kaj pa radio, gramofon?" "Tudi ne." "Psa, mačko, papagaja?" "Ne, vendar vam moram nekaj le priznati: moje nalivno pero malo škriplje ... " »Ali je vaše stanovanje res vlažno?« »Pa še kako! Včeraj sem nastavil mišnico, danes zjutraj pa se je že ujela riba!« Študenta se pogovarjata o sobah, v katerih živita. »Ti, kaj imaš res tako majhno sobo, kot govorijo?« »Res! Kadar posije vanjo sonce, moram jaz ven!« Tedi je sezidal novo hišo, stranišče pa je postavil v vrt. Ko so prišli prijatelji na obisk in si vse to ogledali, je eden pripomnil: »Tedi, ali ni stranišče malo daleč od hiše?« »Ni, če greš dovolj zgodaj.« »Ali imaš z gradnjo hiše kaj težav?« »Seveda. Imam opeko, imam apno, imam pesek, imam ves cement ... « »No, in?« »Ne vem, kje naj ukradem zidarje!« Potem ko sta se sporazumela glede stanarine, reče novinec stanodajalki: »Torej sva dogovorjena, gospa ... A ja, še to bi rad povedal: sem krotilec živali in z mano bodo še lev in dva tigra.« »Nič hudega, samo ženskih Na kmetiji so vse obnovili: kokošnjak, kozolec in drvarnico. Le poljsko stranišče je ostalo staro in zanemarjeno. Kmet si je dejal: »Tudi tole bom uredil. Od zadnje vojne mi je ostalo nekaj dinamitnih patron, ki bodo kar zadostovale.« Patrone je zasadil okrog hišice. Kmalu se zasliši močan pok - in stranišča ni več. Sredi ruševin je na deski sedel dedek in ves bled od strahu mrmral: »Kaj bi šele bilo, če bi ga spustil v kuhinji!« Rešitev te križanke: vodoravno: abaka, baron, Erina, cajg, preža-rek, olimpiada, unija, ohm, panorama, Santa Maria, Omahen, rot, Amerika, JB, očim, cemprin, gos, Nekrasov, Karič, bir, orli, trip, Vis, senik, stenik, moškatna, raca, tonika, Epsom, Ortler. ■Aoi^pojoiu ipsuei -!|BJ! B^oibuz = yvs :HI0ClBi B1J0S BHSÜ9UJB = lAlviad :(I86I - 868! 'O^UBf) 1H9ÜHJB !>jSUSA0|S = Nžlhl "VIAI0 ^Bouey ud 9Í|9SBU ojsBonjf = iNiaoHoiAi :iPi9a A e>p = SWIAI :(!ÍÜ}SAV A) A9Í|9J!0n B0B|d BUAZABjp = VnaDNOVI :nuopuoi ud 0JS9LU = IAI0Sd3 :eí|oduo>i b^shubw = WlVaV :>130JBAO|S pisjeuegfi íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu! RADIOPTUJ na ¿filetee www.radio-ptuj.si Foto: ASV Govori se ... ... da nima smisla, da bi tokrat v tej rubriki ošvrknili tudi prvega moža Poetovio-ne, saj je baje spet službeno v tujini. Torej ni kriv ne za slabo vreme, ne za luknje na cesti, ki so nastale te dni. ... da je holermoški župan minuli konec tedna za abrahama prejel velik vinski sod, Zlobni jeziki se sprašujejo, kaj bo z nji m, saj Sok in vino ne gresta skupaj. ... da v sicer bogati občini niže Marka baje šparajo tako hudo, da ponoči ugašajo luči. Hudobneži trdijo, da samo zato, da se ne bi videli neki odprti problemi, ... da so sobotne čistilne akcije ponekod slabše uspele zaradi slabega vremena, ponekod pa zaradi slabih vrečk. ... da je bilo lani toliko čebeljega pogina tudi zaradi tega, ker je drža va za vsak poginuli panj obljubila 90 evrov. Se dobro, da niso šteli mrtvih čebel. ... da je velika škoda, ker poetovionski žogobrcarji tokrat niso imeli tekme, saj je bila biovremenska napoved še posebej ugodna. Dokaz za to je močna zmaga Sterntal-čanov. ... da je ponekod žoga pač bolj okrogla, drugod pa manj. Baje je tako tudi zara- di temperaturnih razlik. Vidi se ... ... da je bil holermoški župan pri prejemanju prvega darila ob zlatem jubileju še nekoliko v zadregi, pozneje pa se je nanje že navadil, saj jih je bilo precej; Žal pa še sedaj ne ve, katera so bila dana zares iz srca... Za ostre oči • Najdi razlike Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo KNJIGO PODARJA ZALOŽB _ Založba KRES Mandl Dunajska c. 158 1000 Ljubljana www.e-kres.si SKRGSá Foto: Darko Vidovič Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Spet smo brskali po arhivu in našli fotografijo, ki nam jo je lansko leto poslal Darko Vidovič iz Mar-kovcev. Najbrž bi na prvi pogled težko uganili, kaj je na fotografiji - so pa to oblaki nad Izolo, kjer so bili Vidovičevi na dopustu. Nekaj posebnega, kajne? Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakoskop 6 2 1 5 3 1 4 3 8 5 4 9 8 3 5 1 8 7 4 9 9 6 3 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VVV © €€ 000 Bik. V ©© €€€ 00 Dvojčka vv ©©© € 00 Rak V ©©© €€€ 0 Lev VV © €€ 000 Devica VVV ©© € 00 Tehtnica V © €€ 000 Škorpijon VVV ©© €€€ 0 Strelec V ©©© €€ 000 Kozorog VVV © € 00 Vodnar VV ©©© €€ 000 Ribi V ©© €€€ 0 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 31. marca do 6. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 03. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Milan Bezjak, Zavčeva 30, 2250 PTUJ. Anekdote slavnih Albert Einstein je dobro poznal znanstvenico Marie Curie -Sklodowsko. Leta 1913 jo je opisal takole: "Madame Curie je zelo inteligentna, ampak mrzla kot slanik. To pomeni, da ne pozna občutij, kot sta veselje in žalost. Svoja čustva izraža skoraj izključno tako, da se jezi na reči, kijih ne mara." Deset let pozneje ji je že pisal drugače: "Polni ste dobrote in hkrati trme, prav zato vas imam rad in sem vesel, da sem v mirnih dneh, ki sva jih preživela skupaj, lahko pogledal v globino vašega duha, kjer vse preudarite sami zase." In štiri leta po Marijini smrti v pismu njeni hčeri Eve: "Marie Curie je med vsemi slavnimi ljudmi edina, ki je slava ni pokvarila." Ob šestdesetletnici italijanskega pesnika Vincenza Cardarelli-ja - Nazarena seje med proslavljanjem pesniku približal mladenič in ga poskušal zbosti na račun let:"Vi ste gotovo velik pesnik, vendar sem jaz star dvajset let." »Drži,« je odgovoril Cardarelli, »toda narava je uredila stvari tako, da je dvajsetletni osel starejši kot človek pri šestdesetih.« *** Neka dama je rekla avstrijskemu politiku Metternichu, da ji mora zares verjeti, da je stara šele 40 let. Politik ji je odgovoril: »Spoštovana gospa, le kako vam ne bi verjel, ko pa mi to dopovedujete že 40 let!?« *** Ko je šelprinc Filip, kasnejši španski kralj Filip II., obiskat svojega očeta Karla V. v Bruselj, je peljal s seboj tudi posebne "orgle", ki jih je sam skonstruiral. Narejene so bil iz več kletk, v katerih so bile mačke različnih glasov. Na repe so imele privezane vrvice, ki so bile povezane s tipkami orgel. Kadar je princ pritisnil na tipko, je mačka od bolečine ali jeze glasno zamijavkala. Mačji koncert je bil dvorjanom tako všeč, da ga je moral princ večkrat ponoviti. *** Angleški pesnik Alexander Pope je zaslovel s komičnim junaškim epom Ugrabitev kodra. Motiv zanj je našel v resničnem pripetljaju, ko je neki lord Petre odstrigel koder neki gospodični Arabelli in sta se njuni družini zaradi tega sprli. Pesnik je s svojo pesnitvijo položaj samo še poslabšal. Dolena • V društvu upokojencev so praznovali Tri desetletja druženja Člani društva upokojencev Dolena so se 14. marca zbrali na rednem letnem zboru. Udeležilo se ga je 89 od 126 članov, na njem pa so proslavili 30-letnico dela. Foto: arhiv društva Sekcija za pikado DU Dolena Zlasti v minulih enajstih letih je društvo doživelo velik razcvet. V mansardi doma krajanov v Doleni so si uredili prostore, kjer se sestajajo in si krajšajo jesen življenja. Na stotine delovnih ur, opravljenih s prostovoljnim delom, ter tudi precejšen denarni prispevek iz lastnih žepov sta dokaz, da so začrtano pot vzeli resno. V društvu deluje sekcija za pikado in pohodništvo ter sekcija za izle- te in kulturne prireditve. Vključeni so tudi v projekt za boljšo kakovost življenja doma, kajti z obiski na domovih še tkejo pristne ljudske vezi. Obletnico so upravičeno praznovali z veseljem in častjo, saj so eno redkih društev, ki po tridesetih letih v svoji sredi lahko pozdravi prvo predsednico in ustanoviteljico društva Slavi-co Zafoštnik. Izrečenih je bilo mnogo po- hval in čestitk. Ob jubileju sta društvu čestitala tudi župan g. Friderik Bračič, predsednica KS Marija Belšak ter predstavnica PZDU Spodnje Podravje Marija Dietinger, ki jim je izročila priznanje. Skoraj prekratko je bilo popoldne. Prijeten klepet, obujanje spominov, glas harmonike, petje in dobra volja so utihnili, ko so se srečni vračali domov. M. P. STOPITE IZ VRSTE Z BREZPLAČNO SPLETNO BANKO. Vas omejuje spletna banka, do katere lahko dostopate samo z enega računalnika? Z bančnim paketom Master Plus lahko do svoje Online b@nke brezplačno in varno dostopate s kateregakoli računalnika. Prav tako lahko brezplačno dvigujete gotovino s kartico Maestro na vseh bankomatih v Sloveniji in v državah evro območja, drugje pa na bankomatih skupine UniCredit Group. Ob tem lahko računate tudi na brezplačno članarino za kartico MasterCard in brezplačno uporabo Online Plus varčevalnega računa. Še niste prepričani? Preizkusite nas, saj je tudi vodenje bančnega paketa Master Plus prvih 6 mesecev brezplačno, www.unicreditbank.si/preizkusitenas €33SI5» UniCredit Bank www.radio-tednik.si Vabljeni na modno revijo, "Modna pomlad v Qlandii Ptuj"! Petek, 3. k. ob 18. uri! Gostje: Plesna skupina Lucky lips in Gorazd Ademovič Vabljeni, 3. aprila 2009, na modni dogodek v Qlandio v zgornje nadstropje, kjer vam bomo predstavili modne smernice za letošnjo pomlad. Organizator revije Anna Studio, povezovalka programa Ana Žvorc. Prisrčno vabljeni! www.qlandia.si OLANDIA Dežela nakupov Prireditvenik Torek, 31. marec 17.00 Ptuj, Mestno gledališče, območna revija plesnih skupin Pozdrav pomladi, pripravlja OI JSKD Ptuj, za izven 19.00 Slovenska Bistrica, dom svobode, gledališka komedija Kolumbovo jajce Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica Sreda, 1. april 18.00 Maribor, galerija društva likovnih umetnikov, Židovska 10, odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Nikolaja Beera 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava Štefka Valentin, za izven 20.30 Ptuj, klub Gemina XIII, prenos reprezentančne nogometne tekme na velikem platnu Sev. Irska - Slovenija, slovenske zastave so zaželene Četrtek, 2. april 18.00 18.00 Dornava, dvorana v dvorcu, koncert mladih kitaristov ptujskega območja Maribor, Sinagoga, Židovska 4, odprtje umetniške instalacije hrvaškega umetnika Ivana Meseka Pot Poslušajte nas na svetovnem spletu RADIOPTUJ eui ¿filetee www.radio-ptuj.si Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtocenter-brezje.si GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA,,, OPREMA BARVA AUDI ALLR0AD 3.0 TDIQ 2007 65.900.00 AVT.KUMA KOV. ČRNA CHRYSLER V0YAGER 2,5 CRD 2003 8.990.00 KLIMA KOV. SREBRNA CITROEN C41.fi HDI 2000 11.900.00 KLIMA KOV. ČRNA CITROEN XAHUA 2.016VISX 1998 2.400.00 2XAIRBAG KOV. T. ZELENA CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDIEXC. 2004 8.900,00 AVT.KUMA KOV. SREBRNA FIAT PUNT01.216V 2003 4.400.00 2XAIRBAG KOV. SREBRNA FIAT STILD 1,9 JTD DYNAMIC 2006 7.990.00 KLIMA KOV. SREBRNA FORD FOCUS 1.0 Mi FUTURA 2005 7.890.00 KLIMA KOV. MODRA FORD FOCUS 1.8TDCI 2003 6.990.00 2XAIRBAG KOV. SREBRNA FORD PUMA 1.4 IGV 1999 3.990,00 ALU DODATKI V NOT. KOV. SREBRNA MITSUBISHI PAJERO 3.2 DIO 2003 15.990.00 AVT.KUMA KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1,9 DCIAUT.KUMA 2000 4.400,00 AVT.KUMA KOV. SIVA RENAULTTWINGQ DYNAMIDUE 1,2 2003 4.400.00 KLIMA KOV. SREBRNA VW POL01,4 TDI 2006 9.190.00 AVT.KUMA KOV. ČRNA OPELASTRA 2,0 2001 5.290,00 STREŠ.SANI BELA SIP Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu SPORED ODDAJ TOREK 31.3. 8.00 Oddaja iz Občine Destrnik 9.30 Oddaja ŠKL 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Ob materinskem dnevu OŠ Destrnik SREDA 1.4. 8.00 Športnik leta v občini Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kulturni večer v Geiečji vasi ČETRTEK 2.4. 8.00 Materinski dan - Mezgovci, Žamenci 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Ob materinskem dnevu - Polenšak PETEK 3.4. 8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja Mali oglasi STORITVE euronautic ORGANIZIRAMO tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju, ki bo 10. in 11. aprila. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu KMETIJSTVO NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814. VINOGRADNIŠKA sidra lahko kupite. Inf. na tel. 040 314 353. SADNO DREVJE različnih vrst in sort: jablane, hruške breskve, češnje, višnje vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, pri gasilskem domu. Tel. 758 08 91 ali 041 391 893. PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170. LES za ostrešje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna, deb. 12-1620 mm. Ugodna cena. Brezplačna dostava na dom. Tel. 040 351 580. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. «s Šfaj&uica, biidrfka PRODAMO brejo telico simentalko. Tel. 031 793 664. PRODAMO kravo za zakol. Informacije na telefon 746 06 31. DOM-STANOVANJE ODDAM trisobno stanovanje v Kidričevem. Tel. 051 635 337 ODDAMO V NAJEM opremljeno stanovanje v Kidričevem (dvosobno). Tel. 041 915 645 ali 778 03 71. V NAJEM vzamem enosobno stanovanje. Tel. 041 563 883. PRODAM stanovanje, 66 m2, blizu vrtca, šole, zdravstvenega doma, vsi priključki, cena 63000,00 ev-rov. Informacije na telefon 040 320 114. NEPREMIČNINE PRODAM novo stanovanjsko hišo v centru Juršincev. Več informacij na telefon 041 35 22 77. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka, tasta in botra Antona Štumbergerja IZ CIRKULAN 47 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, ga spremljali na njegovi zadnji poti, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Hvala tudi za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi bivšim sodelavcem žage L.K.F. Zahvaljujemo se g. dekanu za opravljen cerkveni pogreb, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. Kukovcu in g. Lesjaku. Z žalostjo v srcu njegovi najdražji te, Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije. Projekt delno financira Evropska unija. prihodnost CELOVITO VAROVANJE VODNIH VIROV PODTALNICE PTUJSKEGA POLJA I. FAZA www.voda-ptuj.si VABILO NA SIMPOZIJ v četrtek, 2. aprila 2009 ob 9. uri v Projekcijski dvorani Šolskega centra Ptuj. Izpostavila se bo problematika varovanja vodnih virov. Simpozij bo vključeval predavanja strokovnjakov ter predstavitve raziskovalnih nalog s strani šol. VLJUDNO VABLJENI! www.altius.si VSAK ČETRTEK 03 20,00 URI PREDLOGI J% t J POSKOCNIH 1.VAGABUNDI- 2. STIL 5 - Nasmehni se 3. GORSKI CVET-Lovska 4. ZAPELJIVKE-Prvi je prvi 5. BRATJE POLJANŠEK- Lepi stari časi 6. BARBARA in MARTIN JEHART - Moj dom je v rožah 7. Ans. NAVEZA-Veselite se pomladi Zmagovalke meseca marca: NAVIHANKE - Spomni se name Še eno možnost v aprilu imajo: VAGABUNDI - Bogastvo noči POP 7 TOP 1. BRIGITA ŠULER - Druga liga 2. KINGSTON - Čist en majhn radio 3. ALFI-Mix 1 4. SKATER-Raketa 5. MAJDA PETAN - Potuj z menoj 6.SAŠALENDER0-Kdo 7. VICTORY-Mi mamo se fajn Zmagovalec meseca marca: BOŠTJAN KONEČNIK- Borovničke Še eno možnost v aprilu ima: BRIGITA ŠULER - Druga liga Ime in priimek: Tel. Številka: ŠTAJERSKA BUDILKA, od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Glasujem za: Naslov: _ Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAROCILNICA ZA v Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK nuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Ptuj • Čebelarje skrbi nova generacija fungicidov Čebelja gniloba ogroža panje v Krčevini in daleč naokoli Delegati zveze čebelarskih društev Ptuj so na 35. občnem zboru v petek, 27. marca, v prostorih gostilne Lužnik ugotovili, da je bilo minulo leto predvsem zelo delovno, naporno in uspešno - tako za čebelarje in čebele -, ob tem pa opozorili tudi na nevarnosti ob nepravilni uporabi škropiv ter na pojav čebelje gnilobe v našem okolju. Kot je poudarila predsednica Zveze čebelarskih društev Marjeta Pihlar, so se v minulem letu poleg čebelarjenja posvečali predvsem izobraževanju svojih članov. Tako so v januarju in decembru pripravili posvet, na katerem so predstavniki Čebelarske zveze Slovenije seznanili predstavnike vseh čebelarskih društev v zvezi z aktualnostmi na področju čebelarjenja pri nas. Udeležili so se tudi strokovnega predavanja in posveta Čebelarske zveze Slovenije, si ogledali državno čebelarsko razstavo v Celju, poleg tega pa so sodelovali na raznih predavanjih in izobraževanjih na Brdu pri Lukovici in v Mariboru. Za člane čebelarskih društev so organizirali več izobraževalnih predavanj; januarja je o smernicah dobre čebelarske prakse predavala specialistka za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf, v septembru je o apitehničnih ukrepih predaval Milan Meglič, oktobra je o pridobivanju in predelavi voska predaval Severin Golmajer, novembra pa sta o pridelavi in predelavi propolisa predavala Norber Jedlovičnik in Vlado Foto: M. Ozmec Tomaž Samec iz Čebelarske zveze Slovenije je opozoril na nevarno škropivo za koruzo, ki ostane v steblu tudi po cvetenju, saj se čebele ne vračajo v panje. Pušnik. Poleg tega so oktobra sodelovali na odprtju čebelarske knjižnice na Brdu pri Luko-vici, septembra so se udeležili strokovne ekskurzije o čebelarstvu v okolici cerkniškega jezera, udeležili pa so se tudi čebelarskega dneva na radgonskem sejmu. Svetovalka mag. Vida Lešnik je ptujske čebelarje seznanila s programom zatiranja varoze - zajedavske bolezni čebel, ki ga bodo intenzivno nadaljevali tudi v letošnjem letu. Ob tem je izpostavila, da so na območju Krčevine pri Vurber- Foto: M. Ozmec Odlikovanji Antona Janša sta prejela Milan Šibila in Slavko Pravdič (v sredini): levo predsednik komisije za odlikovanja Janko Maroh, desno predsednica ZČD Marjeta Pihlar. ku zaznali primer hude čebelje gnilobe; ker gre za čebeljo kužno bolezen, so opravili vse potrebne preventivne ukrepe, vse čebelarje pa je pozvala, naj čim prej pošljejo podatke o posledicah čebeljih bolezni v lanskem letu, predvsem o sta- Eden največjih čebelarjev v Evropi Janko Pislak (stoji) je ugotovil, bodo našli skupnega interesa. Napoved vremena Če je april deževen, kmet ne bo reven. Foto: M. Ozmec da čebelarji in kmetje nikoli ne Danes bo pretežno oblačno, popoldne bo od juga spet začelo deževati. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 15 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo oblačno, le na Primorskem bo v sredo občasno delno jasno. Občasno bo še deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. nju varoze, o padcu čebeljih družin in podobno, saj so med čebelarje razdelili prek 1200 pozivov o tem, do sedaj pa so prejeli le okoli 300 odgovorov. Čebelar Stanko Vedlin iz ČD Majšperk je vse čebelarje seznanil, da bodo 24. maja letos v Majšperku pripravili veliko čebelarsko razstavo, razvili pa bodo tudi nov društveni prapor, zato jih je povabil, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. Strokovni svetovalec Tomaž Samec iz Čebelarske zveze Slovenije je čebelarje pozval, naj se odzovejo pozivu Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki vabi k sodelovanju oziroma tehnični pomoči na terenu. Ker se bo kmalu pričela uporaba fitofarma-cevtskih sredstev so - v izogib pomorom čebel - za javnost pripravili preventivne spote o pravilnem škropljenju in uporabi škropiv, potekajo pa tudi druge oblike izobraževanja in osveščanja o pravilni uporabi škropiv. Opozoril je na posebej nevarno škropivo za koruzo, ki ostane v koruzi tudi po cvetenju, saj se čebele ne vračajo v panje, čebelarje pa je obvestil, da bodo tudi letošnjo jesen pripravili akcijo delitve medovitih rastlin, letos so izbrali lipo, katere sadiko bo prejel vsak član čebelarskega društva brezplačno. Eden največjih evropskih čebelarjev Janko Pislak je menil, da čebelarji in kmetje ne bodo nikoli prišli skupaj, saj imajo različne interese. Omenjeno škropivo za koruzo, šlo naj bi za gaučer, po njegovih ugotovitvah za čebele v cvetu ni škodljivo, je pa škodljivo, če je z njim poškropljena krompirjeva cima, saj ostane v steblu. Sicer pa je menil, da je bilo lani manj padca čebeljih družin. Od sredine junija je zavladala popolna suša, temperature so bile skoraj do 40 stopinj Celzija, tako da so bile čebele mesec dni brez zalege, kar je vplivalo na zmanjšanje čebeljih družin, nekaj pa so krivi tudi pomori čebel zaradi nepravilnega škropljenja. Da postajajo pomori čebel pereč problem, je menil Andrej Pihler, ki je opozoril na novo generacijo pesticidov iz skupine neonikotinoidov, ki je zelo škodljiva za čebele in za vse, kar je živega. V Ameriki naj bi jih uporabljali za zatiranje termitov, pri nas pa naj bi jih uporabljali kot sistemični fungicid. Njegove negativne učinke na življenje še vedno raziskujejo in dokazujejo. Omenjena škropiva uporabljajo predvsem tam, kjer je več koruznega hrošča, torej tudi na območju Ptuja in Ormoža, sicer pa je to škropivo dovoljeno uporabljati za tretiranje koruze tistim kmetom, ki ne morejo kolobariti. V razpravi smo med drugim slišali zaskrbljenost, ker še vedno ni zaključen primer lanskega množičnega pomora čebel pri Savcih; čeprav vsi vedo, da je šlo za pomor po škropljenju sadnega drevja, dejanske neposredne krivde še ne morejo dokazati. Pozitivno pa so sprejeli novico o tem, da naj bi v letošnjem letu na državnem nivoju ustanovili poseben sklad, iz katerega naj bi oškodovanim čebelarjem plačevali odškodnine za pomorjene čebele. Zato se bodo v Zvezi čebelarskih društev Ptuj tudi letos posvečali predvsem skrbi za zdravje čebel, koordinirali bodo nabavo zdravil za njihovo zdravljenje, skrbeli bodo tudi za povečanje števila čebeljih družin, posebej za vzrejo avtohtonih čebeljih matic, po ozi-mninah pa bodo posejali me-dovite rastline, za katere naj bi Osebna kronika Rodile so: Barbara Gačnik, CMD 16, Ptuj - Bineta; Simona Bezjak, Bukovci 109, Markovci - Urško; Romana Seretinek, Vičava 61, Ptuj -Stello in Pio; Lidija Močnik, Cirkovce 75/a - Hano; Magdalena Širovnik, Skrblje 7, Majšperk - Grega; Mateja Rajh, Ptujska c. 12/b, Ormož - Jona; Sabina Mesarec, Kr-čevina pri Vurbergu 81, Ptuj - Pavlino; Helena Medved, Dragonja vas 37, Cirkovce - Roka; Sabina Marčič, Sta-rošince 29, Cirkovce - Roka; Darja Krajnc, Potrčeva c. 43, Ptuj - Gabriela; Helena Pec-ko, Polžanska Gorca 3, Šmarje pri Jelšah - Kajo; Gabrijela Potrč, Žabjak 65, Ptuj - Jana; Natalija Lorber, Črmljenšak 37, Voličina - Patrika; Blanka Breg, Krčevina pri Vurbergu 117/a, Ptuj - Jaka Umrli so: .Anton Štumberger, Cirkulane 47, rojen 1945 -umrl 17. marca 2009; Alojz Čuček, Vitomarci 15, rojen 1954 - umrl 15. marca 2009; Janez Vičar, Lasigovci 7, rojen 1953 - umrl 17. marca 2009; Anton Korenjak, Medribnik 29, rojen 1926 - umrl 18. marca 2009; Janez Flor, Podvinci 119/a, rojen 1931 - umrl 18. marca 2009; Matilda Zupanič, rojena Obran, Gorišnica 102, rojena 1938 - umrla 19. marca 2009; Milan Dobljekar, Orešje 67, Ptuj, rojen 1921 - umrl 19. marca 2009; Janez Vidovič, Mala Varnica 13, rojen 1929 - umrl 18. marca 2009; Angela Furšt, rojena Tašner, Ločki Vrh 31, rojena 1941 - umrla 23. marca 2009. Poroke - Ptuj: Milan Bezjak, Nova vas pri Ptuju 117 in Hanna Mikhyeyenko, Kryvyj Rig, Ukrajina. Uroš Car in Bernarda Caf, Miklošičeva ulica 4, Ptuj. semena pridobili pri odborih za kmetijstvo v matičnih občinah svojih društev. S preventivnim oglašanjem prek lokalnih medijev bodo skrbeli za pravočasno obveščanje o ugodnem času za škropljenje, poleg tega pa so pripravili bogat program izobraževanj in strokovnih posvetov čebelarjev. Za vse to bi potrebovali okoli 5000 evrov, kar je enkrat več, kot so imeli prihodkov v lanskem letu, zato bodo k sodelovanju pritegnili tudi občine, v katerih delujejo čebelarska društva, ta pa delujejo v Ptuju na Turniščah, v Maj-šperku, v Gorišnici, Juršincih, Markovcih, Dornavi in Zavrču. V razpravi smo lahko slišali, da imajo čebelarji precej težav pri prodaji svojega medu, saj je po trgovinah polno uvoženega, v glavnem manj kvalitetnega meda, ki je tudi cenejši. Ob tem so poudarili, da slovenski čebelarji pridelajo dovolj medu za lastne potrebe, zato uvoz ni potreben, zavzeli pa so se tudi za to, da bi imeli čebelarji več možnosti za prodajo svojega medu na domu. Pomagali bi lahko tudi tako, da bi v vrtcih in šolah za prehrano otrok in šolarjev kupovali le kvaliteten slovenski med. Ob koncu pa so izročili še dve visoki odličji Čebelarske zveze Slovenije, odlikovanji Antona Janša II. stopnje sta prejela dolgoletna zaslužna čebelarja Slavko Pravdič iz ČD Turnišče in Milan Šibila iz ČD Markovci. M. Ozmec