I8
Poučni in zabavni drobiž.
Nov računski stroj. Euski uradnik Odner je iziiroel stroj, s kateiim se lahko hitro sešteva, odšteva, množi in deli. Vsa manipulacija obstoji v tern, da so posebno napravljeni ročaj premakne na levo ali desno, pri množenju ali delenjn se še premakne mali cilinder gori ali pa doli. Ves stroj je tako priprost, da se skoro pokvariti ne more. % njim se tudi lahko hkrati množi in sešteva. Tak stroj, ki se imenuj*' a r i trn omete r, velja kacih  150 gld.
Električna rastlina. V Indiji našli so rastlino, ki šest metroV daleč vpliva na magnetično iglo. Po noči pa tega električnega toka v tej rastlini ni opaziti. Tz tega pač smemo sklepati, da elektriko vzbujajo kemična presnavanja vršeča se v rastlini  vsled solnčne svetlobe.
Pajki in gozd. Profesor dr. C. Keller v Curihu je po svojih preiskovanjih prišel do spoznanja, da so pajki kaj važni za ohranitev gozdov, ker pajki pokončajo veliko množino zelo škodljivih listnih uši in druzih mrČesov. Keller je preiskal drob brezštevilnih pajkov, ter jih je zasledoval ob njih življenju in prišel je do zaključka, da so pajki koristnejši gozdom nego vse ptice skupaj.
Zarad enega vrabca. Prod nedavnim časom ustavil je neki vrabec parni stroj v neki tovarni, zarad česar je moralo prenehati nad sto delavcev z delom. To se je pa tako le dogodilo: Vrabec si je s svojimi tovariši izbral podstrešje neke tovarne v Sprembergu za svoje bivališče. Enkrat so se vrabci med seboj ruvali in eden pade v posodo za vodo, ki je bila namenjena za parni kotel in vtone v njej. Voda, ki je šla skoz cev v parni kotel, potegnila je seboj vrabca in cev se je zamašila, vsled česar parni kotel ni dobil več vode — na kratko, parni stroj se je moral ustaviti — zarad enega vrabca.
Ceno vino. Leta 1426. je stalo na Virtemberškem vedro dobrega starega vina 13 kr. ; 1484. 1. ni bil bokal več vreden nego eno jajce in 1. 1539. so bili sodi več vredni nego vino v njih Nek plemenitaž, ki je bil ob enem prvi sodnik v vasi, pridelal je toliko vina, da ni vedel kaj ž njim početi. Prišel je do kaj čudne misli, kako vino dobro v denar spraviti. Povabil je bil namreč svoje kmete, da naj pridejo zastonj vino popiti, kar so prav radi storili. Vsled mnoge pijače nastali so redni poboji in tožeb ni bilo konca ne kraja. (Jrajščak, ki je bil ob enem sodnik, je dosegel svoj namen in imel je priliko, kmete kaznovati z globami v denarji in s povišanjem davščine in tako so mu vino drago plačevali.