Poštnina plačana v gobvini. Posamezna številka 1 din. isseljeniSki mladini Pozdravljena Mstfalska ti mladina, z Tjubežnijo spteJMate dbto&vtna. Katko je bilo ti pri srcu takrat, o mati, ko segel v roko ti je sin; le Vzdih se fevil ti je prav iz globin, ko sam je v tajino šel sreče iskat. BrtAko Je bilo pač, ko si zadnjikrat pokrižala ga za slovo v opomin, da domn ohrani hvaležen spomin; poteln je odšel preko rodnih tja trat. O, žemlja slovenska, poglej ljubki cvet, ki viMil in Vzcvetel je Tsa tujih tam tleh! O, Kaplja to Vroča je naše krvi! Saj prišla domov si se deca ogret; ponesi od nas si le sreče nasmeji, zavest, da prisrčno te ljubimo vsi. M. Bidovec „ - tamkaj v Weslfaliji so nam izginili — več he doseže jih našeoko..." O. Zupančič — Duma. Kri naše krvi, bodi pozdravljena! Očki so vam široko razprti in zro v gorenjske velikane. Očki željni miru in ljubezni, tople materinske, dohioVin&ke ljubezni! Srce pa je polno srečnega, da prisrčnega začudenja in to srce vriska,'pa spet sprašuje Spričo gorenjskih str-m'ih velikanov, okam&netega ponora domovine, Sprašnje s pesnikom: Kje, domovina? Ali na poljih ieh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plaviih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morji? In ni ti meja? In gore z nemim molkom pritrjujejo in poslednji žitni klasi kimajo, prik'marajo. Tu, tu, tu je domovina, tu je tekla zibel tvoji mamici in očku, tu jih je zibala mamica, tu jim pela uspavanko in tu jo krije črna prst. Tu sta Prešeren in Jenko, tu so rastli naši velikani in tu je, o kri naše krvi tvoja večnolepa domovina! Mačeha je tujina in pastorki ste. Sedaj vas ogreva sonce vaše matere — domovine. Muti domovina vas želi prižeti, toplo, vroče prižeti na svoje materinske grudi in vas napojiti z ljubeznijo, prava, v ognju bolečin in žalosti prekaljeno. Pijte, srkajte to ljubezen, da se boste vrnili v vašo drugo domovino okrepčani in pripravljeni na velike boje za mater domovino. O. kri naše krvi, bodi pozdravljena in naj rosi nate blagoslov nebo in zemlja slovenska! Vnemu iKr nitju V soboto 10. avgnsta obiščejo Kranj Vestfale-ki, otroci izseljencev. Prišli bodo ob 5. uri popoldne. Vsi nn kolodvor, komur le čas dopušča! Žrtvujte cvetja, mnogo cvetja, saj boste s tem izkazali in pokazali ljubezen do izseljencev, ki morajo biti vsem najbližji! Pripeljite s seboj mladino, da jim bo vzk'.iknln v mili slovenščini! Odprite roke in srce! Pokažite, da smo Gorenjci gostoljubni, da polje v nas prava slovenska kri! ■ • Vsem - nas viden je v soboto ob 5 na kolodvoru! _ Nora postaja Otoce -Bre&je Ko se je 1. 1931. ustanovilo „Tujsko—prometno društvo Brezje"", si je napravilo zelo drzen program: napeljavo telefona na Brezje, javno razsvetljavo, ureditev poti iz Otoč na Brezje, odpravo mostnine čez most pri Otočah In zgradbo novega železobetonskega mostu ter zgraditev nove žel. postaje v Otočah. Vse točke navedenega programa razen železobetonskega mostu so ae s širokagrudno pomočjo raznih javnih in zasebnh faktorjev, zlasti s pomočjo rektorata Marijinega svetišča na Brezjah, že uresničle. Mostnina, ta večna težava in predmet nezadovoljstva vseh romarjev, je bila letos po mnogoletnih htrdih borbah vendarle odpravljena. K-ior se je zadnji čas vozil skozi Otoče, je mogel Apaziti lep napredek tujskega prometa pričeti, ker ni bilo denarja za zidanje in ostalo opremo. ,m Tako se je vsa zadeva «a nekaj časa zavlekla. Po zaslugi -ministra s dr. Krška in'tedanjega narodnega pral ion g. dr. -Šemrova je bil v ta namen v Beogradu odobren kredit 100.000 din. To je omogočilo zidanje in vso stvar premaknilo z mrtve točke ter nas kon-čo rešilo bojazni, da bo ta akcija padi« v vodo ali pa se povlekla v nedogled. Prav zaradi tega dejstva in ker je bil ves gradbeni niatriai na licu mesta, je končno po prizadevanjih gvardijana in rektorja gg. dr. P. H miri jima K»k«lja in dr. ftomma Tomirtca vse delo prevzela v roke žel. direkcija v Ljubljani. Največ zaslug pri tem ima žel. direktor g. ing. Kavčič, ki je pričetek gradnje kar pri nas: zgradbo novega poi-tajneg« poslopja. Dosedanje poslopje postaje v Otočah tako velikemu prometu, kot je na tej postaji, nikakor ne odgovarja potrebam, saj je znano, da je postaja na Otočah najbolj donosna in najbolj prometna postaja na gorenjski progi, to pa se. veda zaradi tega, ker je izstopna postaja za največjo slovensko božjo pot Bre/.je. Čakalnica je velika komaj nekaj kvadratnih metrov, peron pa ne dosti večji. V slučaju dežja si je vsak potnik moral pomagati, kakor je vedel in znal. Pritožbe prizadetih so se večale iz dneva v dan. Prejšnje žel. uprave se za to vprašanje načei-no niso zanimale, meneč, da romar ni človek in da zanj ni treba ugodja. Število romarjev na Brezje je bilo iz leta v leto večje in tako je bila potreba po novi postaji vedno nuj-nejša. Leta 1936 je bila na pobudo g. Jerneja Hafnerja, sedaj župnika v Moravčah, sklicana v Otočah anketa za gradnjo novega postajnega poslopja. Te ankete se je udeležil rektor svetišča na Brezjah, župnik g. Hafner, zastopniki ljubljanske žel. direkcije, ..Tujsko-prometno drultvo Brezje" ter županu občin Brezje in Dobrava. Ker žel. direkcija gradnje ni hotela prevzeti, se je obvezalo „Tujsko-pronu-tno društvo na Brezjah", da bo nabralo potrebne prispevke, žel. direkcijo pa prosilo, naj napra. vi potrebne načrte. TPD je takoj pričelo z zbiranjem prispevkov in potrebnega gradbenega materiala, \ se delo je vodil v prvi vrsti predsednik TPD g. Grašič Ignac. Največ uvidevnosti je pokazal tedanji gvardijan m rektor svetišča na Brezjah g. P. Bonnventura Resman. Rektorat cerkve na Brezjah jo prispeval velik del prispevka za zemljišče. S prispevki ki jih je nabralo TPD, je kupilo ca 100 «• gradbenega lesa, ca 340 m» gramoza in zemljišče, ki je stalo 3T.400 din. Del še ni bilo mogoče najbolje pospeši! in takoj rešil vse potrebne formalnosti, da so lansko jesen že zapele prve lopate. O Vseh svetih je bilo poslopje že pod streho. Letošnjo pomlad so z deli nadaljevali, danes pa dovršujejo še zadnja dela. V nedeljo 18. avgusta bo na slovesen način ti impozantna stavba blagoslovljena in ižroče-čena prometu. Točen program bomo objavili kasneje. Nova stavba stoji nekoliko stran od Starega poslopja, nasproti restavracije Markelj. Dolga je 37 in, široka pa 10 40 m. Imela bo veliko zaprto čakalnico in zelo veliko odprto čakalnico. Zgoraj bo stanovanje za žel. uslužbence. Spodaj pa bodo poleg čakalnic uradni prostori in bufet. Sedaj urejajo park okol'i postaje, ki bo zelo ličen. Na jugovzhodni strani postaje bo na pri. nietnem podstavku stal vteok steber, na njem pa kip Marije Pomagaj na Brezjah, da se bodo številni romarji, ki prihajajo na Brezje, spomnili, da se bližajo svetemu kraju. Ves pro. štor bo posajen m bo nudil romarjem v vročih dnevih hladno senco, pa tudi za klopi je poskrbljeno. Največ zaslug pri ureditvi tega par. ka imajo g. dr. P. Roman Tominec, dr: P: Hndrijan Kokolj, župana občin Brezje in Dobrava, g. Mnrčun Ivan in g. špendov Ivan ter predsednik TPD g. Grašič Ignac in še mnogo tihih delavcev in dobrotnikov. Ker stroškov za ureditev tega parka ne nosi žel. direkciju, zato prosimo one. ki imajo morda kakšno zaobljubo Mariji na Brezjah, naj jo obrnejo v ta namen in s primernimi prispevki omogočijo čim lepšo ureditev tega parka. Prispevki naj se pošiljajo na rektorat svetišča na Brezjah: ne pozabite pripomniti, v kakšne namene darujete. Iz tujskopr imetnih potreb se je postaja pre. imenovala v Otoče — Brezje, s«j je velikan- ska večina potnikov s postaje na Otočah namenjena na Brezje. Vsem, ki so se trudili za uresničitev gradnje nove postaje na Otočah, gre največja hvala in priznanje; enako tudi vsem tistim, ki bo s svojimi prispevki omogoeili tu delo. Kakor povsod tudi tukaj ni -manjkalo nasprotnikov, ki so iz ne vem kakšnih razlogov z vsemi mogočimi sredstvi' zavirali to akcijo. Toda čas je šel preko njih! Sedaj, ko je nova postaja tik pred odprtjem, je vprašanje -novega ieJtezobttsnskega mostu prćko Se.ve pri Ot#eah postalo Se bolj pereče, mortda še bolj kot to • novo postajno poslopje. Dal Bog, da bi se tudi to kwa*u uresničilo! Katotiiki javnosti! (Versko-obnovitveni tečaj) Prihodnji teden se bo vrfil v Kranju versko-obnovitveni tečaj,' ki ga prireja centralni odbor KA v Ljubljani s sodelovanjem posebnega pripravljalnega odbora, v! katerem so razni domači kulturni delavci. Tečaj se bo začel dne t6. avgusta in se bo zaključil 19. avgusta. Ze doslej se je priglasilo izredno veliko število tečajnikov in preseglo vsako pričakovanje. Zato je danes' cisto gotovo, da' bo uspeh popoln. Prepričani smo, da bo tudi naša katoliška javnost razumela poslanstvo tega tečaja in Sla tečajnikom na roke z nasveti, postrežbo ' in vsem potrebnim.''Naše gospodinje bodo storile vse obveznosti, ki so si jih rade volje naložile na rame, tako da bodo tečajniki odnesli najlepše vtise iz lepega mesta'Kranja. * Vljudno sporočamo, da se bo vsak gast, ki bo prišel na stanovanje, legitimiral s posebno izkaznico, ki naj jo blagovolijo gospodinje obdržati, da bomo po tečaju poravnali stroške. Med tečajem bo dnevno sv. maša ob poli osmih v roženvenski cerkvL Za četrtinsko vožnjo je zaprošeno. Pripravljalni odbor. 21. avg. k Prešernovi koči na Stota Trideset let kljubuje naša Prešernova koča viharjem in snežnim metežem pod očakom Stolom. Trideset let je že lep planinski pravnik in ni, da bi ga prezrli. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Kranju bo počastila ta jubilej z izletom na Stol, katereg se bodo udeležili prav gotovo vsi ljubitelji naših gora. Na Stol bodo prihiteli tudi domačini. Saj bo tega dne služba božja ob 11, uri pod vrhom, kakor pred tridesetimi leti... Kako naj pozabimo ob tej priliki na našo I VOS to oskrbnico Klaro! Deset let nepretrgoma gospodinji v visoki naši postojanki — deset let neumorno in vdano dela v prospeh planinstva. Leto* je zadnje leto š>e med planinci. Jesen jo vabi v dolino, kjer naj jo prebije srečna in zadovoljna. Kranjska podtužnica ji že danes izreka svojo zahvalo za njeno požrtvovalno delo. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Da ji izkažemo tudi vidno priznanje, smo povezali skromno slavnost naše postojanke z njenim godom. Na račun pa bodo prišli tudi znanci in prijatelji gospodarja g. Korsiča, ki prav tako goduje... Zatorej na veselo svidenje na Stolu, 11. t. m V nedeljo 41. avousta 1940. ob 3. uri popoldne bo v N A K LE M VIUKA TOMBOLA KfH G'lA"VNl 'DtiTfelTKIi Motorno kolo ena m k e Mieie, Šivalni 8trbJ; ve« koles, servis, ura, kuhinjska tehtnica, mesoreznica, vreča tropin ter dragocene življenske potreb-icSne: posoda olja, zaboj sladkorja tn dve vreči moke — p0N| tega tel« vrsta Upih In praktičnih doblnvsv, ki so rauUvljinl v 8«. doma Tablice so v predprodaji po din 3*—, na dan tombole po din 4*— Po tomboli !,'S0STA ZABAVA. Z« mal dinar te bodo dobita vsa potrebna okrepila V slučaju moeno deževnega vremena bo tombola na praznik 15. avg. STRAN 2 Zlata maša r Podbrezjah Lepo slavnost zlate maše smo imeli pretekli teden pri nas. Kakor družina okrog svojega - *eta, tako je praznovala vsa fara 50 letni-v mašništva in 30 letnico dušnopastirske službe našega g. župnika V. Vcndra&eka. Čeprav g. jubilant ni želel kake zunanje proslave, so kljub temu farani hoteli pokazati, da ljubijo in spoštujejo svojega dušnega past rja-Ze na predvečer zlate maše. v petek 2. avgusta se je zbrala pred župniščem velika množica faranov, ko je pevski zbor priredil1 g. jublan-tu podoknico. G. župnik se je zahvalil za lepo petje in s kratkim govorom pozdravil vse navzoč*. Drugi dan zjutraj, pri zlati sv. maši pa se je zbralo v cerkvi toliko faranov kot ob ne- deljuh. Na koncu pa je ob spremljavi orgel in violin pevski zbor navdušeno prepeval: ..Zlatomašnik bod' pozdravljeni" Zvečer tega dne sta ključarja izročila slav-Ijencu dar faranov; od šolskih sester v Ljubljani za ta jubilej narejen pluvial in umetniški« izdelan lesen križ. — V nedeljo popoldne pa je bila ob polni dvorani Gasil, doma slavnostna akademija. Med pevskimi, igral, in deklam, točkami so bile uvrščene čestitke vseh naših verskih, prosvetnih in dobrodelnih organizacij. Občinski odbor je poleg pozdrava izročil g. zlatomašniku tudi diplomo častnega občanstva. Gin jen se je g. župnik zahvaljeval za izraze vdanosti in ljubezni svojih faranov. S pesmijo ..Povsod Boga" je bda lepo uspela prired'ite\ zaključena. Proslava gasilske 40 letnice v Stari Loki Prostovoljna gasilska četa v Stari Loki obhaja v nedeljo lt. avgusta 40 letnico ustanovitve, ki bo združena z blagoslovitvijo novega prapora. V soboto zvečer ob poli 9 uri bo podoknica botru g. notarju Stevo Sinku v Škofji Loki, ob 9 ur> pa promeradni koncert v Stari Loki — nato podoknica ootrici ge. Francki Wolgeniut na Trnju. V nedeljo ob poli 5 uri budnica, ob 9 uri zbirališče gasilskih čet pri gasilnem domu in odhod v dekanijsko cerkev, kjer bo sv. maša za umrle člane ^(aro-loških gasilcev. Med sv. mašo bo igrala kranjska godba. Po molitvah za pokojne člane bo domača četa položila venec , kjer bo govoril župni starešina g. Lovro Planina. Godba bo zaigrala žalostinko. Popoldne ob poli 2 uri sprejem botra in bo-trice in nato pokrovitelja g. bana. Ob pol; 3 pete litanije, nato blagoslovitev novega prapora, ki ga bo izvršil g. kanonik Matija Mrak. Po blagoslovitvi bo mimohod čet in končno domača zabava pri Frtunovcu. Gasilske čete — udeležite se slavlja v Stari Loki, saj je s tem združen tudi žnpni zlet. Vse prijatelje gasilcev pn prijateljsko vabimo, da s svojo udeležbo povečate Javnost ob jubileju naših gasilcev. Obiščite razstavo Aero-kluba v gimnaziji Nedavno ustanovljeni Aero-klub „Naša krda" v Kranju je zelo marljivo na delu. Mnogo j'' že od svoje ustanovitve napravil za propagando letafstva v Kranju. Med najbolj vidna propagandna sredstva pa gotovo spada razstava doma izdelanega jadralnega letala in modelov, ki je nastanjena v gimnazijski telovadnic; ter je odprta še v soboto, nedeljo in ponedeljek. Največjo pozornost številnih obiskovalcev pritegne nase jadralno letalo ..Kranjc". katerega s« izdelali mlajši člani sekcije Aero-kluba. To letalo bo prestalo svoj krst v najkrajšem času, ko bo odobreno letališče, katerega si je Aero-klub izbral na travniku ob levi strani ceste na Kokrico. Letalo je bilo izdelano do zadnje podrobnosti doma in predstavlja precej truda, katerega so v delo vložili naši fantje. Posebna tabela na razstavi tudi kaže in pove vse podatke o letalu. Dalje je razstavljenih precej modelov jadralnih letal, razni grafikoni, slike s poletov na Blokah, slike in modeli voj. nih letal W razne revije in knjige. Razstava je zelo spretno aranžirana, je zelo poučna in zanimiva, zato zasluži pozornost vsega meščanstva, ne samo mladine. Tudi starejši bodo z obiskom razstave zadovoljni. Poudarjamo, da se posebna vabila niso pošiljala. Prostovoljni prispevki bodo stoižilt za gradnjo novega jadralnega letala. Delavski ohsornik. Oroine vaje in OUZD Iz ..Delavskega zavarovanja" posnemamo na. slednje važno opozorilo vsem članom, ki so bili na orožnih vajah. „Zakon o zavarovanju delavcev odreja, da članstvo za bolezen vpoklicanega člana ne preneha in da zato obdrži njegova družina, ki jo je vsaj pretežno vzdrževal, pravico do bolniških podpor tudi za čas. ko je član sam na orožnih vajah. Vpoklicani član sam /a sebe za časa orožnih vaj nima nobenih pravic iz bolniškega zavarovanju, ima pa pravico, da se zdravi na račun urada za bolezni, ki jili je dobil na orožnih vajah. Čas, ki ga je član prebil na orožnih vajah, se šteje v članstvo za starost, onemoglost in sin rt le tedaj, če je član do nastopa orožnih vaj bil zavarovan vsaj 50 tednov. Kljub tem za zavarovanca in njegovo družino ugodnim določilom pa za ves čas orožnih vaj niti članu niti delodajalcu ni treba plačevati zavarovalnih prispevkov. VsJ uslužbenci, ki so bili vpoklicani na or i/ne vaje. naj naknadno predložijo uradu na vpogled vojaško knjižico ali potrdilo vojaške komande, iz katerega bo razvidno: a) ime in priimek zavarovanca ter rojstni podatki; b) prvi dan vojne službe; e) zadnji dan vojaške službe; 6) število dni vojne službe: . Ime. priimek in naslov delodajalca. IZPISEK iz vojaške knjižnice, objave, oz. potrdila vojne komande. 1 in i- m priimek, rojstni podatki obveznika Orožne vaje od | do dui \ ujna fdillira Datum. štr-vilku m naziv ~ r 1 0 NAJVEČ3A PLANINSKA NA VEL. ŠMAREN V TRŽIČU i V , dne 1940 Žig in podpis občine: Vse uradove poslovalnice so dolžne sprejeti taka dokazila in jih poslati uradu zaradi vpisa v osebni list. Delodajalci pa morejo gornji obrazec tudi sami izpolniti in ga overovljenega po občini poslati tuk. uradu. Delodajalci naj opozorijo tudi svoje uslužbence, da sami predlagajo uradu po končanih vajah zgoraj navedena dokazila, ker je to tudi v njihovem lastnem interesu Cns vojaške službe se namreč rudi vračunava v pokojninska leta, čim je vplačanih vsaj 50 tednov prispevkov, t ida le v primeril, da so predlo/ena zgoraj navedena dokazzila. Pritožbe delavcev na OUZD Se vedno so primeri, ko bolnik — zavarovanec ne ve, kakšno naj bo ravnanje, kadar misli, da mu odredba zdravnika dela krivico. Možni so taki primeri, res pu je tudi. da bolnik največkrat sam greši, ker se ne ravna po odredbah zdravnika. Potem seveda nabavlja na vse strani, vali krivdo na zdravnika, samo sam sebi ne očita ničesar. Dobro je torej, da je vsak zavarovanec — bolnik poučen v Oedečern: k uspešnemu in pravilnemu zdravljenju Spada tudi nudpregled bolnika. Vsak nadpre-gled se navadno opravi v Ljubljani na Okrož- j nem uradu, ker so na razpolago tudi speciu-! listi. Nadpregled odredi zdravnik po lastni presoji ali pa tudi na željo in zahtevo bolniku. Ako zdravnik ugodi želji in prošnji bolnika, dasi to po njegovem mnenju ni potrebno, potem mora stroške prevoza k nadpregledu nositi bolnik sam in to vselej takrat, ako je nad-pregledujoči zdravnik potrdil mnenje zdrave-čega zdravnika. Zdravnik ima tudi pravico in dolžnost, da zahtevo ali prošnjo za nadpregled odkloni, ako smatra, da je tako prav. Potreba po nadpregledu se pojavi navadno takrat, ko zdravnik bolnika izloči iz staleža. To marsikomu ni všeč, češ da še ni zdrav. Tako nastajajo spori s takimi, ki z odredbami zdravnika niso zadovoljni'. Vedeti pa je, da zdravnik mora ravnat: po svoji vesti in po svojem značaju in da osebni razlogi ne morejo in Le sinejo narekovali drugačne odločitve. Z nad-pregledom pa večkrat še ni povoljno zaključen postopek za bolnika. Proti izvidu zdravniškega nadpregleda se lahko takoj pritoži v pisarni pristojnega Okrožnega urada in zaprosi za pregled po zdravniški komisiji. Komisijo sestavljajo navadno 2 — 3 zdravniki in to na sedežu one poslovalnice, kjer je najmanj toliko zdravnikov na razpolago. O načinu zdravljenja odloča samo zdravnik. Zavarovanec ne more in ne sme odločati. More se pismeno pritožiti na Okrožni urad. Če so podani dokazi o brezbrižnem postopku zdravljenja, tedaj bo članu — zavarovancu OUZD — krivica in škoda tudi popravljena. Slovenski delavski romarski dan Na Mali Šmaren letos prireja Zveza združenih delavcev romanje svojega organiziranega delavstva. K soudeležbi na romanjih vubi organizacija vse ostalo verno slovensko delavstvo. Po določenem programu bodo tako slovenski delavci, ki jih druži katoliška vera in slovenska narodnost ter skupni stanovski interesi romali v Marijina svetišča in k Marijinim oltarjem. Na teh romanjih bodo delavci poudarili svojo zvestobo veri očetov, svojo usmerjnost v I slovensko narodno skupnost. Ko velik del j slovenskega naroda že danes pripada delav- i skemu stanu, ko se dežela vsako leto bolj in-dustrializira in se narod proletarizira, vstaja- ! jo nove razmere, novo čustvovanje in novo hotenje. Da bi pri svojem delu našli irdoih i skupnth smeruri'e za bodoče stanovsko delo, zalo bodo delavski romarji molili in se o tem j tudi pomenili na svojih božjepotnih zbo- t rovanjih. Organizacija pripravlja devet romar-kih bo- , Žjepoti in devet z božjo potjo združenih versko- j organizacijskih zborovanj. Sešli se bodo tako j na Vel. Šmaren slovenski delavci na nastopnih božjepotnih krajih: t. Ljubno pri Brezjah. 1. Šmarna gora. 5. Homec pri Kamniku. 4. Nova Štifta pri Ribnici. 5. Sv. Planina nad Trbovljami. h. Gora Oljka. ~. Ptujska gora. 6. Jeruzalem. °. Gorcu v Sv. Petru pri Mariboru. Dosti imamo vzrokov, tako pravi okrožnica oi ganizacije, da k Mariji lomamo. Javno bomo izpričali, da se svet brez Boga urediti prav ne da. Preko častne borbe za pravično družbo ne smerno pozabiti zadnjega, višjega namena človekovega. Prosili bomo za nas same, za nuše svojce, za slovenski delavski stan. za ves nai:>d. Prosili bomo za izgubljene delavce, da se po milo-ti vrnejo nazaj k Bogu. Molili hotno, da nam po Marijini priprošnji Bog prizanese s preiskušnjo teh nevarnih časov in da po božjem razsvetljenju ob vztrajnem delu prav ra^temo v lepšo bodočnost. Prav je, da se vse vemo slovensko delavstvo na Vel. Šmaren pridruži navedenim deveterim romanjem. Zaveden slovenski delavec se bo z veseljem odzval temu organizacijskemu klicu in pohitel k Materi božji z mnogimi preizkušenimi tovariši in z njihovimi družinskimi člani, da zase in za nje. za stan in za narod in za njegovo vodstvo izprosi Marijine piiprošnje, božje pomoči in lepše bodočnosti. Vel. šmaren naj tako zajame lepa organizacijska '.amisel in naj slovenski delavski stan, pa tudi njegove prijatelje ta dan združi pri Materi vseh milosti in Kraljici miru. Triiikemu obrtništvu Združenje rokodelskih obrti v Tržiču obvešča člane, da je prejelo novo zalogo poslovnih knjižic za vajence in pomočnike. Interesenti naj se obrnejo do združenja, kjer lahko dobe predp.sane poslovne knjižice, če jih še nimajo, seveda imajo vajenci in pomočniki prednost. Vsak nuj prinese že takoj s seboj po dve foto. grafiji v vel ko^ti 4 in pol x 6 cm. Združenje rokodelskih obrti obvešča svoje član. st\o. da se bo vršilo v drugi polovici me«ca avgusta t. 1. vpisovanje novih vajencev v zadružnih prostorih gostilne Ster. Podplat je koža... kaj nimamo res še ustrojene čute za lepoto? Ne podplat, še huje! Kaj pa smatrajo ljudje danes za lepoto? kako, oprostite, gospod ured-dnik, - s\injuriju! Saj j m je samo še do telesnih užitkov! Cisto mirno prenesemo to na 98v. Sredi polja — na pol gol par. V stožec luči sem ju ujel. Fantu je poganjal pod nosom prvi puh, dekle, bolje in edino pravilno smrklja je najbrže še šoloobvezna. Skozi gozdičke v okolici mesta se pa sploh ne upam! Bi kakega podrl. Star, zrel možakar mi je zadnjič dejal, da je naštel euo nedeljo dopoldne v gozdičku za po-pokopališčem čez trdeset parov. „Ia ni čudno, če more vse iti po zlu. ko je pa človeštvo danes svinjam podobno!" Oni je žalostno dejal: Ne pišem rad teh ..novic", toda, rad, le prerad bi opozoril vsaj koga od merodajnih, da bi kdaj. kdaj poslal koga, da bi malo poduhnl po gozdih za pokopališčem... * Mlada ženska elita starega mesta. Ze se ozira za fanti. Ozira se. pa ne izbira, vse, kar nosi hlače, ji ji dobro, saj noč je temna! Deklici kratkokrili, zapomnite si pa, da ima noč svojo m>č. Kje pa je vaša čast in ponos? Je ta stvar dandanes res tako poceni? * Vroče je, kopalna sezona. Fo Hujali, Klanca, Stiaheči dolini in povsod ob Kokri polno Tarzanov. Dobro, če se koplj°š, moraš biti v kopalni obleki. Na cesto, pa iiidi vaško ne spada golota. Ce so ie ali če te bodo s koprivami; jim zato poljubi roko in jim pusti, da ti ošvr-kajo še hrbet. Si boš namreč zapomnil moralo našega človeka in te bo morda '-o izmodrilo, ali pa TSaj peklo! * Bilo je v gorah. Z razumnim kmetom — veljakom sem sedel v senci in kramljala sva. kar je prišla po stezi trojka planincev. Dva naprej, tretji z dolgo gofljo za njima: „Ima radio, elektr.ko, vodovod in pisalni stroj, torej po eni strani tako napreden, po drugi strani pa tako zabit!" Vroče mi je postalo, vedel sem da govore o mojem tovarišu — veljaku kmetu. ..Kopa pa mislite?" je trdo vprašal. — ..Neko žensko na Jamniku." je bil skrpucali odgovor. ..Veste." mi je dejal. ..zadnjič so se ti prasci slačili pred negodnmi otroci prav do golega, pa jih je moja žena nagnala s kropom. Zato smo pa zabiti!" Planinec, je to vredno planin- Vsepovsod sam podplat, ostale kože ni. Obenem opozarja uprava združenja svoje članstvo, da se bo pri vpisovanju strogo držalo predpisa uredbe glede števila vajencev v sorazmerju do števila pomočnikov, ki je stopila v veljavo dne 13. maja 1936. Radi vpoštevanja uredbe od trani članstva mojsti iv ponavljamo, da •mejo meti obrtne delavnice zaposlene število vajencev sledeče: 1 vajenca, ako dela mojster sam ali z enim pomočnikom; 2 vajencu, ako ima mojster dva do pet pomočnikov; 3 vajence, uko ima mojster zaposlen h šest do deset pomočnikov: 4 vajence, ako ima mojster zaposlenih več kot deset pomočnikov. Več kot 4 vajenci ne morejo biti istočasno na učenju pri enem obrtnem obratu. Prosimo, da članstvo to uredbo blagovoli strogo upoštevati. Edino za ključavničarske mojstre velja neka majhna olajšava, katero je izdala kr. hunska uprava v Ljubljani. Posluiujmo se »PUTNIKA« V KRANJU Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobita jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. PruJ.n s. podaste na pot, pridite na brezplačen posvet k »PUTNIKU »GORENJEC« ^ koristno vest v protikapital-stičnem časopisu, j hvalo za njihovo skrb za red in varnost v Delavstvo naj zato praviftio bere vesti in p.e j našem kraju. zameri ..Slovencu". I Uradne ure v Hranilnici in posojilnici bodo Osebne spremembe se izvajajo na policiji v poletnem času ob ponedeljkih in četrtkih v teh dneh. Tistim, ki odhajajo, izrekamo za- | od S — 12 in od 2 — 6 ure. TEDENSKE NOVICE Tragedija - ali komedija - delavskih Jesenic Neodvisni, nepodkupljeni, neustrašeni in resnicoljubni si upamo dati igri, ki se prične z današnjim drietu na Jesenicah v režiji KID, pravo ime: Tragedija ali komedija, i radno se imenuje kulturni festival. Delavci mu pravijo tragedija, drugi gledalci pa komedija. Treba je priznati, da je maska sijajna. Kdor bere spored „festivala", zlasti še z uvodi >n zaključki, kakor jih pošilja tovarniška propagandna pisarna v svet po svojem in sebi na-naklonjenem tisku (včasih celo po pomoti v tisku, ki je bliže delavstvu KID nego družbi v vodstvu), — in ni Jeseničan — masko komaj razpozna. Na sporedu so točke, ki resnično spadajo na spored prvovrstnih kulturnih prireditev . Naši delavci, ki so jim njihova prosvetna drušva (ki so jih sami ustanovili in jih ohranili neodvisne od kapitala) dala veliko kulture ter jih izvežbala v raznih prosvetnih in športnih disciplinah d i vrhunske sposobno--u. bodo tudi pri tej prireditvi pokazali vse pridobljene vrline. Toda s strašno grenkim občutkom bodo naši kovinarji kazali pri tej prireditvi svoje prvovrstne sposobnosti. Zvonki glasovi naših pevcev bodo vTeli iz krvavečega srca. Prvič v svojem življenju bodo peli vesele in okrogle iz žalostne duše. Jokali bi najrajši pa morajo peti. Pesem jih je vedno razveselila: s tenkega šihta so šli tako radi v svoj svoboden pevski zbor ter z ubrano melodijo razgn&li brnenje železarskih strojev, ki je še ostalo v ušesih. I.epn slovenska pesem je spet raznežila tovarniško zjeklenelost in so spet postali ljudje: svobodni in čustveni. Tako radi so zapeli sebi in prijateljem v veselje ali uteho. I.epa slovenska pesem jim je vsaj malo olajševala težko gorje, ki jim ga vsako jutro naloži današnji kapitalistični red in ki ga zvečer nihče ne fdvzame. Sedaj pa morajo peti prav temu kapitalističnemu redu! O, to boli! Morajo Sicer ni nihče naravnost ukazal. Toda napredovanja bodo in odpusti bodo. Le redki so se upali upreti. Čemu bi omenjali še druge, nepevske točke? Na primer ..kmečko ohcet": gospodje, ki bodo nemško med seboj govorili, ko bo šla ta predstava mimo njihovih oči, pač ne bodo vedeli, da je to prikaz najbolj svobodnih prigod iz življenja svol)odnega slovenskega kmeta, ki jih je znal ohraniti svobodne celo v dobi nenarodnih graščakov in plačanih valptov. Delavstvo bo gledalo ta prizor z iskreno željo v srcu, da oi moglo tudi ono živeti svobodno na-rodno-kuhurno življenje, kakor ga živi naš kmet. I Pisatelj „Flavža" je dobil s festivali in podobnimi prireditvami dovolj snovi za nadaljevanje svoje drame, ki se bo z novimi przori še bolj spremenila v tragedijo. Zaradi resnicoljubnosti in tudi zaradi dobrega namena, ki ga imamo, ko smo zapisali te ža-Lstne ugotovitve, moramo ugotoviti še nastopno- resnično stanovsko sožitje, k; bi se od časa do časa izražalo tudi v takih družinskih prireditvah, kjer se zbere na primer vsa družina želeJlaajev: lastniki, ravnatelju obratovodje, mojstri in delavci — prireditev kakršna je na primer sedanji festival — je lepo in hvale vredno. Takega resničnega stanovskega sožitja si delavec iskreno želi. Toda stanovska ureditev pri KID ni nikjer izpeljana. Iz resnične stanovske ureditve družabnega življenja se k ID po svojem glasilu celo norca dela. Zato je pa prireditev festivala s stanovskim znamenjem le igra. maska. Fustite delavcem in nameščencem vaj kulturno svobodo! jSekaj zanimivosti o savski cerkvi na Jesenicah Vzporedno z oltarjem na desni strani sla v levi ladji oltarja sv. Janeza Nepomuka in sv. Barbare. Ta dva oltarja nimata grobkov z relikvijami svetnikov in zato pri nj'h ni dovoljeno maševati. Vsi stranski oltarji so v strogem enotnem slogu in vsi v istih izmerah. Oltarne mize so kamnite, dočim so na tavki leseni z imitacijo črnega in rjavega m a morja. Vrednost Stranskih oltarjev je predvsem v oltarnih slikah. Sliko oltarja sv. Janeza Nepomuka je -likal siikar Potočnik (v Ljubljani 1804). Sv. Junez Nepomuk je češki svetnik. Rojen je bil okoli 13><) v Poinuku. Kot duhovnik je živel v Pragi. L. I3W ga je dal kralj Vaclav po dal jšeni mučenju vreči z mosta v reko VItavo. ker ni hotel kralju povedati, kaj se je kraljica spovedovala. Nad mestom, kjer je zginil v valovih, se je prikazal) 5 zvezd Ina sliki okoli glave svetnika). Svetnik je slikan klečeč s pogledom na križ. ki ga drži v roki. Njegova molčečnost o tem. kaj se je kraljica spovedala, je temeljila na zaupanju v veri v križanega. Na desni strani je pred klečečim svetnikom na tleh odprta Drohne novice z Jesenic Prisiljeno slavje festivala. Večina delavstva KID je ogorčena nad izrabljanjem kulturnih svoboščin, ki se izvaja pri organizaeji prisiljenega festivala KID. Vendar je delavstvo tako zelo odvisno ckI KID, da se ne upa ugovarjati in ravnati po svojem prepričanju. Lr nekaj delavcev je bilo tako zavednih, da s^ odklonili sodelovanje. Niti svojci delavcev ne upajo izostati od prireditve. Bojijo se pač za svoj vsakdanji kruh. Pričakovati je zato, da bo udeležba pri tem slavju ogromna. Na Slovenskem namreč ni nobenega podjetja, od katerega bi bilo toliko ljudi bolj ali manj odvisnih, kakor KID. Delavsko romanje. Sedaj je končno določeno, da se bo vršilo delavsko romanje za go-letijski kot v nedelje dne H. septembra. Romali bomo v Ljubno. Po vsej Sloveniji So sprejeli predlog centrule ZZD, da bi slovensko delavstvo poro mu ho letošnjo jesen k Marijinim sve-riftcent, / največji«! odobravanjem. Tudi pri nai na Gorenjskem, Delavski gorenjski kot bo zat > priredil dne 8. septembru s tem romanjem veliko versko prireditev. Vsi delavci tu vm svojci ter prijatelji našega delavstva bodo na ta dar. pohiteli v Ljubno. Po slavju \ KRANJ Dežnrno slnžbo za nujno pomoč članom in svojcem OUZD vrši v nedeljo ti. VIII. g. dr. Bezič Josip. 20 letnico mature smo 3. septembra praznovali bivši dijaki kranjske gimnazije. Udeležilo se nas je je 17 tovarišev in trije profesorji, gospodje Mirko Kmet, dr. Kotnik in dr. Rns, dočim so se drugi opravičili. Da je prišlo razmeroma malo tovarišev, je vzrok v tem ker so trije umrli, lekaj jih živi na bivšem Koroškem, nekaj jih pa služi orožne vaje. V praznično razsvetljeni roženvenski cerkvi nam je bivši katehet dr. Kotnik govoril o smislu življenja, nato pa bral sv. iaal za pokojne tovariše in profesorje. Orglal je tovariš dr. Danilo Svara, kapelnik ljubljanske Opere in komponist -Kleopatre", tovariš t. j. prof. Vilko Rus pa je pel dr. Kimovčevo nalašč za ta dan prirejeno mašo na dr. Kotnikovo besedilo. Kakor nekdaj v gimnazijski kapeli: dr. Kotnik je ririgira.l Svara orglal. Vilko Rus s tovariši istega letnika pa je stal v vrsti najodličnejših Dr. JANKO KALAN ne ordinira do nadaljnega knjiga svetega pisma s sledečim besedilom: j -Jest sim kakor en mutez. kateri svoje Vtista ue odpre, inu kateri idgovora v svoj;h ustih nima \ Ali jest sim na tebe, o gospod, zavupal, ti. gospod i moj Bog bosh mene uslishal (V Bukvah tih i psalmov XXXVII Psal: 14. 15. 16 ver.)." — >lo-venski napis je lep literarni in narodopisni spominek iz te dobe. Kako je prišel češki Nepo-mučan v savsko cerkev, pa nikakor ni raz'a-gati s kakšnim slovanofilstvom. Sv. Janez Nepomuk je zaščitnik mostov in vobče prehodov čez vode. Na Savi je bil že v davnih časih važen prehod čez reko Savo, ki je vez ti bohinjski kot z Jesenicami. Prometa čez most na Savi je bilo nekdaj verjetno več nego dandanes. Še iz novejših časov pa vemo. da je Sava za mostove nevarna. Umljivo je zato, da so jih izricali v varstvo varuhu sv. Janezu Nepomuku. V zvezi s tem oltarjem je v zadnji številki opisana razlaga, kako je prišla v savsko cerkev slika bičanega Zveličarja (posneta po kipu s čevljarskega mostu v Ljubljani), toliko bolj verjetna. (Konec prihodnjič) Največja izbira oblek ni piaščev za šoiarjc pri Jazbecu v Kranju. - Cene zmerne. Priporoča se ALBIN JAZBEC v KRANJU. Nesreča pri deln. V torek 6. t. m, se je primerila v tovarni -Intex" težja nesreča. Težek del stroja je padel dvema delavkama na noge in obe resneje poškodoval. Ena je ostala v do" I mači oskrbi, druga pa je morala iskati pomoči j v bolnišnici. Obe sta imeli zmečkauine na no-j gah, vendar pa, kakor nam je sporočila bolni-j šnica, tudi druga ni v nevarnosti in je ostala ; kost v nogi cela. Delavci in zlasti šibkejše delavke bi morali biti pri težkih delih veliko previdnejši, zakaj tudi pri najtežjih poškod-[ bah so odškodnine, ki jih predpisuje zakon, za življenje premajhne in nezadostne. pevcev na koru. To srečanje nam je obudilo pietetne spomine na nedelje mladih dni! Cez dan smo si skupno ogledali Kranj. ..kraj sreč-! nega" — včasih za študenta tudi — „nesreč-I nega imena", seveda s pridatki subjektivnih j doživljajev brezskrbnih let. Prav osebno po-i drobno pa smo šli v gimnazijska leta nazaj j pri večerji v hotelu „Evropa": doba dvajsetih I let je vendar bila za vsakega izmed nas za-j četek in razplet našega življenjskega poklica. Taki sestanki mož s tako pestrimi položaji v javnem življenju in čim bolj odmaknjeni od mature prijateljstvo požive in zastavljene ideale podkrepe. Zato. če Bog da, se čez 5 let zopet vidimo v gorenjski metropoli, ki se je od naše mature tako presenetljivo lepo razvila. Namesto venca na krsto blagopokojne gospe Ane Rusove je poklonila rodb'na Peter Majer-jeva zavodu Marjani.šče 300 din. Bog povrni! Sprejmejo se abonenti Hotel „Kranjski dvor" Kranj Ljubnem bodo udeleženci mogli obiskati tudi Brezje. Počitniška kolonija vajencev in vajenk bo od 15. avgusta dalje v Bohinju. Gospode obrtnike prosi vodstvo kolonij, da ne tlela ovir vajencem, ki jih je Okrožni urad in Društvo za varstvo delavske mladine določilo za kolonijo. , Novo počitniško kolonijo jeseniških otrok pošlje naša občina s pomočjo Higienskega zavoda na Dolenjsko v bližin > Novega sr.csta. Letovanja bo deležnih okrog 60 otrok. Odidejo danes (v soboto) ob 10 dopoldne. Sv. maše pri kakih javnih prireditvah ne more nihče izrabljati na primer v to, da bi s tem dotično prireditev v celoti priporočal. Sv. maša se dovoli ponajvečkrat samo radi tega, ker bi sicer mnogi bili brez. maše. Cerkev pa radi te maše še ne priporoča celotne prireditve. Ce ..Slovenec" poroča o festivalu KID in to morda ceh, v takem tonu, kot b; priporočal, naj bralci vedo, da je prišlo to iz propagandne pisarne kil), ki /na najti pri ..Slovencu" ob odsotnosti vodilnih gospodov čas, (|H take no-vi(o pošlje v svet. Kapitalizem je /vit in se mu posreči, da včasih pod lepo krinko objavi sebi Poštno poslopje res pridno grade. Ta teden so dogradili prvo nadstropje in sedaj postavljajo ostrešje. Seveda pa bo še mnogo notranjih del, predno bo dovršeno poslopje v celoti. Umrl« je po dolgi in težki bolezni ga. Ana Rus. vdova po okrajnem šolskem nadzorniku Vilku Rusu. Pokopali so jo v sredo popoldne na novo pokopališče. Za pokojno gospo žalujeta sinova Vilko, profesor in Marjan, basist dunajske državne opere. Naj pokojnica počiva v mirit, žalujoči rodbini naše globoko sožalje! PRIMSKOVO Premnogo ljudi se je že z velikim zanimanjem ustavilo pred izložbami v Kranju, kjer je razstavljenih nekaj dobitkov, ki jih lahko dobite na tomboli, ki bo t5 avgusta ob 3 uri popoldne na Primskovem pred Prosvetnim domom. Se več zanimanja bi bilo, če bi mogli pokazati vse dobitke, ki jn dobil opravo. Drug za drugim so odhajali glavni dobitki, katere so zadeli res ho bolj potrebni in jim jih prav zaradi tega iz srca pr.vo šc mo. Vsi, ki so zadeli, so b:Ii zadovoljni, a mnogi, ki niso, so godrnjali, da tomliola ne gre po pra. v:ci. Slo je VSe po praviei, česar ne sme ni'iče očitati. Poleg velikega števila manjših dobitkov je vse glavne dobitke društvo kupilo samo in zanje izdalo ogromno vsoto: veliko pa je bilo seveda darovanih od dobrih ljudi. Moramo pohvaliti vse. tudi tiste, ki so se izdajali za naše nasprotnike, pa so nam v tem primeru mnogo pomagali. Zato gre vsem darovalcem dob tkov prisrčna zahvala. Po tontfeoti se je vršila prosta zabava: tudi j pri tej je bil obisk zadovoljiv; kajti prodaliin po- j ločili smo vse do zadnjega. Umevno je seveda. | đa jih je nekaj iz navade razgrajalo in thotilo ', ugodno razpoloženje: med temi je bilo žal opaziti veliko mladine. Vsera gostom in sodelavcem «e še enkrat | najlepše zahvaljujemo. VELESOtO Visok otHšk. V petek 26. julija popoldne sta I obiskala naš kraj Nj. Vis. knez namestnik , Pavle In kiieginja Olga. Domači župnik ju je i spremil v cerkev, da sta si tu ogledala stavbo in znamenite Kreseni-Schmidtove slike. Obi-skala štd tudi Marijino kapelico za velikim ol. ' tarjetn in se poklonila starodavni milostni po- J dobi Matere božje. Župnik jima je izročil knji- : go ot „Velesovem-*, zgodovinski ijn cerkveni I opis. Visoki gost je izrazil željo, da bi morala ! biti ta cerkev bolj znana širši javnosti, ker ■ vsebuje toliko zgodovinskih znamenitosti in je j v umetniškem oziru ena prvih v ljubljanski škofiji Ze od nekdaj so prihajali v Vele-ovo romar- | ji v večjem številu na Veliki Šmaren, ob nedeljah med šmarrtičnimi mašami m na Mali Šmaren. V tem času bo na oba praznika in vse nedeije služba božja ob 6 in tO uri, popoldne ob poli > uri govor in litanije Matere božje. Na Mali Šmaren popoldne bo pa procesija s starodavnim Marijinim kipom. V težk h časih kt jih doživljamo, iščimo pomoč pri Mariji, da jo prosimo, naj obvaruje našo domovino vojne nevarnosti in posreduje pri Bogu za skorajšnji pravični mir meni narodi! BESNICA Koča jo je pičila. Pred dobrini tednom se je na|k)tila 12 letna Angelca Bemik i/ Z^. BV. , snice v gozd po borovnice Ni bilu še daleč ! od doma. pa je I« na poti stopila na rja o I kačo. katere deklica ni poznala: kuča Se ji i je pričela ovijati okrog noge in jo pičila -koli nogavico. I/ strahu pred kačo je Angelca ' pričela teči proti domu in se tako rešila 1 kačjega objema. Ker je deklica pravočasno iskala zdravniško pomoč v Kranju, je sedaj 1 že izven nevarnosti. Zelo se je mudilo. Pretekli teden je občinski sluga hodil od hiše do hiše. snemal in zame- j njaval h šne ItevHke in to menda po vseh v,i-sen v občini. Namen menjave tablic, oziroma številk je | pač bil ta. da se enkrat za vselej napravi vrst. j ni red hišn h številk in tako odpravi nered in raztresen ost v tem oziru, kar pa se je obč. i slugi le delno posrećio, ker je nekaj številk i res rešenih večnega prepira, zato se pa drage,! ki so dosedaj uživale mir. toliko bolj postrani j gledajo. Kdo ima pri vzpostavitvi vrstnega reda hiš-nih številk kako korist, nihče ne pove. Nekdo je povedal samo toliko, da je bilo zaradi tega ukrepa ze nekaj nepotrebnega pisanja in ga do še. Licitacija se bo vršlu v pisarni tehničnega j razdelka „ — dne 22. eustj. «940 ob II. uri dopoldne Ponudbe naj se glase v obliki popusta v od- J stotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenih i proračunov, Kavcija znaša tO*/« od preračunanega zne- j skn za nase in 20'V'o za tuje državljane. Kav- | cijo je vložiti pri davčni upravi v Kranju. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo I proti povračilu stroškov med uradnimi urami i v pisarni tehničnega razdelka. Tehnični razdelek "reškega načelstv v Kranja dne 7. avgusta 1940. . j klavir prodam /a 2000 din. Poizve -e v tovarni ..Jugobruna". Več stavbnih parcel imam v bližini mlekarske šole v ClrčiČah ob novi banovinski cest, naprodaj, ki bi jih po zelo ugodni ceni prodal: naslov pove uprava lista. V I M O Za ježko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11 MALI OGLAS! Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. , Važno! Modroce, otomane, spalne diva-ne itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali 9t. 5. (v hiši o. Šipica) Kolesa nova ali rabljena kupite po neverjetno nizkih cenah samo pri tvrdki Julij Zevnik, Stražišče. VSAKOVRSTNO POHIŠTVO dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA I PA" iwis^M>^;iii»»...»^ii.^il.«ia«W»^ K ft A N J - Layerjeva ul. Razglas Predstojništvo mestne policije v Kranju poziva vse lastnike motornih vozil, ki posedujejo vozn ške izkaznice in še niso istih iz katerega koii razloga overovili za leto 19*0 in plačali banov in. takse, da to store v roku ti dni od dneva priobčitve navedenega razglasa. Proti zamudnikom se bo kazensko postopalo v smislu tarif. post. 100 zak. o taksah. k A Z G L A S Predstojništvo mestne policije v Kranju poziva vse lastnike biciklov, ki iz katerega koli razloga ustih še niso prijavili za leto 1940.. da to store v roku 14 dni od dneva priobčitve na. vedenega razglasa. Proti zamudnikom se bo kazensko postopalo v smislu tarif. post. 100 zak. o taksah. RAZGLAS Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu \ Kranju razpisuje v skrajšanem roku javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo vzdrže. valnih zgradb na drž. ce»ti št. 2 za leto 1940-11 in sJcer: 1. ) Dobava 90 kub. in eruptivnega zdroba velikosti 5 do S mm med km 6>l — 66t.5 drž. ceste št. 2 din 19.000,— 2. ) Dobava 10.000,— kg emulzije franko postaja Podnart ozir. Naklo po potrebi tehničnega razdelka din 32.000.— 5.) Preložitev propusta v km ".9li državne ceste št. ol !din ".aH. - 4.) Prel ižitev propu-tu v km 19.456 državne c.ite št. ot din r.6"5.S0 Vajenca sprejme Hvala Franc, zlatarska delavnica, Kranj, Savski breg 12. Prodajalca (ali prodajalko) mlajšo moč iz špecerijske stroke, ki je vajen delati s ! kmeti, pošten in agilen, sprejme zadruga v j okolici Kranja. Ponudbe z navedbo referenc poslati pod ..Zadruga" na upravo .Gorenjca". Hita v bližini Kranja z velikim vrtom, kateri j ima 150 sadnih dreves, se proda za din U9.000 Naslov v upravi lista. Učenko za trgovino v Kranju se sprejme. Imeti mora 2 meščanski ali 1 gimnaz jo. Naslov v j upravi lista. Frantar Rudolf vodnjukarstvo In vodna instalacija Poženk ■ Cerklje se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Pletilja izurjena, dobi stalno službo. Delo dobi tudi na dom. Naslov v upravi. Prazna soba s posebnim vhodom, je potrebna mirnemu gospodu. Pult Ipudel). 1 okvir za okno, 2 predalni polici, rabljene vreče, različne uteži i. dr., po nrzki ceni naprodaj. Naslov v upravi Usta. Hiša v Kranju več stanovanjska se takoj ugo«l-dno proda. Tam se odda s t. septembrom v najem soba in kuhinja. Naslov v upravi. 1'ro'lam: Hišo v kranju za 175.000. — Hišo na na Primskovem za 152.000-, — V okdici več hš od 40.000- din naprej. — Vet" stavbnih parcel. — 100 oralov in % hektarjev aron diranega gozda itd. — Trgovec s posestvi L. Rebolj v Kranju. Coueh zofe, otomane, divane K vse tapetnl-ke Izdelke Iz-vriuje točno M solidno K TONEJC Kranj Lipo, javor, bukev itd. v hlodih, deskah kupuje Andr. Cufer. Jesenice. Elektrovarjese Štedilnike, kakor tudi vsa ostal* ključavničarska dela izvršuje v Strokovni Izdelavi R. ftjOftJANČiČ ključavničar KRANJ ■ttsss. as* Joža Herfort: 14 SIN ČRNIH GORA Izza ovinka se je pokazal velik splav: ..Ta bo naš," je dejal Marko. Poznal je možaka, ki je krmaril in kmalu so se vsi trije zaupali njegovim izkušenim rokam. Rečna struga se je vila skozi sotesko skal in sten, voda je bila zdaj vsa peneča, divja, ko jo je utesnila soteska, zdaj mirna, ko so se stene in skale razširile in je imela prosto pot. Stene so bile mestoma gole, vse razdrapane, le tu pa tam se je boril z vetrom za boren prostor kriv bor. Višje so stale mogočne boje in jelke, prav kot bi rastie nasknlnih pragovih. Sumo ozek pas jih je bil. Nad njimi so bili pravi skalni gradovi, ki so v svoji sivočrni mrki barvi stali kot mogočne, ne-osvojljive trdnjave in nad njimi siva stena oblakov in megla. Gore nad jezerom so se zavile v plašč megle. Mirne, tibo je bilo v gorali. le voda Je enakomerno šumela in zdaj zdaj je udarilo veslo ali krmilo ob skalo ali zadelo ob splav. Fred je z zanimanjem in radovedno opazoval krasno prirodo, Marko in Alma sta tiho sedela, le od /'asa do časa je dekle vprašalo splavarja ali Marka po imenu pritoka, ki se je peneč in hrumeč izlival v rečico. Proti poldnevu se je soteska razširila, odprla, zelenje oh in po skalah je postalo bujnejše, tok voda zložnejši in mirnejši. Ob mali ravnici so se poslovili od krmar ja-splavarju, šli skozi gost jelov gozd in prišli do Markovega doma. ki je stal v bregu nad testo, kot da bi se botela hišica zavarovati pred prometom in prahom teste, ki je tekla pod hišo. tekla v širni svet. Na Večer so se poslovili pod noč sta Alma in Fred odšla, vlak ju je r. žarečimi očmi odpeljal, odpeljal je Marku orla. Dolgo je še zrl za železnim vozom, ki je bruhal iskre, potem pa. ko je zjrinila bela rutica v Alminih rokah, otožno zamahnil z roko in pozdravil njo in orlica, dvoje nedolžnih in neizkušenih bitij, ki sta bili v njegovih lepih gorah in sta odšli v mesto. Marku se je umikal spanec. Zvedrilo se je in spet so sijale zvezde. Nemirno se je preme taval po postelji in kot v bolečinah stokal. Zjutraj je neprespan in nespočit vstal. ..Sinko, kaj ti je. bolan si!" mu je nežno in zaskrbljeno dejala mati. ..Nič mi ni. le slabe volje sem!" je rezko odvrnil. Hodil je nekaj časa po sobi. zazrl se skozi okno proti skalnemu vrhu. za katerim so gnezdili orli. se naglo zasukal in dejal materi: ..Spet grem v gore!" ./'emu. sinko moj, ostani, saj si bolan in nestoru nikdar ne počiva!" ..Ne. ne mati. do večera bom doma. moram iti. Cledat grem. če je orlovski par še zdrav in potem se vrnem." Mati je pokorno molčala, dobro vettoč, do bi bilo vsako prigovor janje zaman. Malo brašna v torbo, daljnogled, cepin in puško na ramo in že se je zsiubil v goedu, Tako je bil Marko včasih nagel. Mnti je dejala, da je ne-prernčunljiv. Frno je hodil, nič ni videl, ni čnl piiek. -ki so pele, ni videl pisanih rožnih trat. le ko je prešel sotesko, se je uzrl po globeli, ki jo je rezala voda in zagledal v daljo, v smer, kjer je daleč, daleč za griči ležalo mesto. Niti sam ni vedel, kdaj ie bil na sedlu, kjer so šotorih. Tu je spet postal, potem pa šel no pobočju navzgor, da;je minhvul do jezera. Sedel ie ves upehan, ootem je pa gledal in pregledoval Smrtno peč. Mrtva- ško tibo je bilo. Niti ni zaječal veter, ni zacvr-kutnila ptica ali se zadrla planinska kavka. Sel je na rob. da je videl globoko doli vse skalno pobočje, komaj dostopno. Kot razorana njiva, vsa posuta z ostrimi razmetanimi skalami, le tu in tam je med njimi rastel šop trave in usihal v poletni vročini. Vse je bilo mrtvo, negibno. Skale črnikaste, trave orumenele. še nebo. ono planinsko nebo je bilo kot mrtvo, brez oblaka. \ e-ter je zaspal v soparici. Kot bi stal na pokopališču, na kraju mrtvih, se je zdelo Marku. Kar je zak tožil orel in se spustil nizko doli na skalo, ki je za spoznanje višje molela iz skalnega pobočja. Marko je dvignil daljnogled in uzrl orla. Poleg njega je sedela na skali orlica s povešano perotjo. Postalo mu je vroče, kri mu je divje zaplula po telesu. Torej je Fred vendarle obstrelil orlico. Naglo se je jel spuščati navzdol, varno preskakovnje skale in iskaje kritja, da ni plašil orlov. Kmalu je bil orlici le še na pol streljaja. Postal je in pogledal z daljnogledom. Prestreljeno, zlomljeno perot je imela! Naglo je šel proti njej. Niti skočila ni. ali skušala odleteli. Vedela je že. dn ji je krilo zlomljeno, da ne more več v večno lepe sinje višave, da ne more, ona orlica več v svoje kraljestvo. Samo dolu zntegli kiii... to ie bilo vse. Marko jo je skušal pogladiti, kmalu se mu ie posrečilo. Oziral se je zdaj po orlu samem, kje krmari in plove, toda vedel ie. da ga orel ne bo napadel: bolje je poznal orle kot smeli, n vendarle boječi Fred: zdaj po kaki nlaninski kavki, da bi poskusil orlico nakrmiti. Šel ie na plitev rnb in res spodil črno .Medorumenokliuno ptico m*s*«*ke vajena roka jo je sestrelila. Urno je šel zfrtttvoptieo k ranteni orlici, razkosal z nožem drobno telesce in pital orlico, aakar sama ni Bolela jesti. Mislil je in spet premišljal. Kmalu si ie bil na jasnem, da mora z orlico na dom. da ii pozdravi perot i in da vrne orlu družico, da vrne Smrtni peči stanovalce, domačim goram pa ponos in okras. (Dalje prihodnjič.) Za urednika mi izdajatelja odgovarja VertovSek Milan \ Kranju. Tiska riskarnu Tiskovnega društva v Kranju,