237
ali celo uredniku, jih je Metelko dobrohotno sprejemal in vzel rimane plodove njih duha in srca na kritično rešeto z isto resnostjo, kakor je popravljal sicer njih pismene naloge. Vsaki pesmi je pretipal vse ude in ji je prerahljal kosti, ne braneč se temeljitih amputacij, ki so šle včasih tako daleč, da ni ostalo skoro nič več od prvotnega originala. Črtal in popravljal je Metelko toliko časa, da je zložil skoro sam novo pesem, in ko jo je tako očedil in ogladil, da ni imela nič nespodobnega več na sebi in je bila lepo oblečena ali vsaj pošteno zakrpana, jo je v svoj zvezek na čedno prepisal ter tako sprejel med izvoljenke svojega Parnasa.
En zanimiv zgled imam v rokah.
Metelko je v svojo zbirko spisal osem pesmi nekega P. Našel se je list, na katerem je ta pesnik, podpisan s F. P., spisal sam svojo pesem in Metelko jo je popravljal. Poslušajmo, kako jo je zakrožil F. P.
Pomlad.
Poldnevnih krajov gork' veter popaha Semlo progernivfhi fneg kaj fkopni
Kmet jo s' vefeljem na polje permaha Spet obraf fvoj per drevefu rofi.
Solnze vifoko na nebu pergreva
Proti sahodu vezh tak ne hiti Slavz v' selenimu germu prepeva
Sdavnaj sne fhinkov'z sa babzo grizhi.
Sherjav fe supet is Lafhkiga sdvigne
Laftovza v' ftarimu gnesdu ledi Urno jo fniza v' gojsde potegne
Polfki fkerjanz pa fejati veli.
Kmezhki mladenzh she sa zhedo prepeva
S verbe mushene pifhalke ravna Kukovze petje na tanko prefhteva
Gornik korajshno vinograd kopa.
Burja tekozhe vode vezh ne vstavlja Biftro sdaj potok po kamnih fhkrebla
Vezh ne bo semla pod fnegam smersvala Saj od toplote sdaj shaba regla.
Tam vinfka terta mladike poshene
Roshze dufhezhe femtertje zveto Hribe doline selenje pogerne
Belo osalfha fe shlahtno drevo.
Sharki ogrevajo terde buzhelze Mersle meglize ras-shene zephir
V polju ifkrajo fe gorke rofize Ejol vetrovam sapov'duje mir.
F. P.
S to pesmijo si je Metelko zelo glavo ubijal. Skoro nobene vrstice ni pustil pri miru, nekatere kitice je čisto prenaredil, črtal na tanko in na debelo, zapisal vrstico, jo zopet prečrtal in popravil, in ko je mislil, da je pesem dobra, jo je spisal v svoj zvezek tako:
Pomlad.
Veter is Lafhkiga femkaj popaha,
Semljo pokrivfhi fneg mora fkopnit'.
Kmet jo vefelo na polje permaha, Gre fi obras sa drevefam potit.
Sonze vifoko na nebu pergreva,
Proti sahodu prevezh ne hiti, Slaviz v' selenimu germu prepeva,
Shinkovz fe sheni, sa babzo grizhi
Sherjav 's Samorfkiga lefi pobegne,
Laftavze v' ftarimu gnesdu fede, Vurno jo fniza v' gojsde potegne,
Poljfki fhkerjanzi fejati vele.
Vfede paftir fe med v'jolize v' fredo,
S verbe mushene pifhalke ravna, Kukovze petje prefhteva sa zhedo,
Gornik vefelo vinograd  kopa.
Vezh ne bo burja po gorah divjala, Slifhi fe potok po kamnju fhkreblat.
Vezh ne bo semlja pod fnegam smersvala, Shaba fkobaza na fuho reglat.
Gore prihajajo vfe she selene,
Belo osalfha fe vertno drevo. Tam vinfka terta mladike poshene,
Semtertje roshze difhezhe zveto.
Sonze omaja buzhelzi noshize,
Mersle meglize rasshene Zefir. V polju jifkrajo fe gorke rofize,
Ejol vetrovam vkasuje zdaj mir.
Tako je Metelko popravljal pesmi, in potrpežljivi papir priča, koliko truda je to stalo resnega jezikoslovca.   Omenjeni pesnik pa je bil najbrže Franc Pire.
m
ss
To in ono.
Naše slike. Ruski kmetje poslušajo carski manifest, ki o dpravlja robo to. (Str. 197.) Ta slika ruskega slikarja Mjasojedova nas prestavlja za pol stoletja nazaj, ko je car Aleksander II. izdal manifest, ki je osvobodil ruskega kmeta najtršega jarma. Kmetom se zdi ta novica skoro neverjetna. V mnogostoletni sužnosti so skoro otopeli, in zdi se jim kot novica iz drugega sveta. Sami ne znajo citati, mlad deček jim bere veselo oznanilo, da so osvobojeni. Nezaupno poslušajo, ne vedoč, kaj naj počno s svojo svobodo, kajti dobili so premalo zemlje, da bi mogli na nji srečno živeti. To je velika nesreča ruske države. Danes pretresa vso Rusijo nezadovoljnost kmetov, ki hočejo več zemlje in ki zahtevajo, naj se velika posestva carjeva, velikih knezov in veleposestnikov razdele, da se bodo mogli preživiti. — Iz Prage prinašamo danes dve sliki: Ena nam kaže veliko dvorano na
Hradčanih, v prestolnici češkega kralja, druga pa pogled s kraljevega gradu na mesto. Cesar Franc Jožef I. je bival prošli mesec v Pragi, kjer ga je češki narod sprejel z največjim navdušenjem. Madjari se hočejo odcepiti od naše države, in zato je veselo znamenje, da postaja vez med vladarjem in avstrijskimi narodi krepkejša in prisrčnejša. — Ocean (str. 288) je podoba v vatikanskem muzeju, o kateri govori g. dr. Lampe na str. 119., delo grškega umetnika, izkopano blizu Napolja. Glede Pompejev opozarjamo na sliko str. 179. in na slike v „Dom in Svetu" 1.1897. — Na Rumunskem so buknili prošli mesec krvavi kmečki upori, ki imajo svoj izvor v krivični razdelitvi zemlje. Naša slika (str. 225.) nam kaže rumunsko narodno nošo.