Gospodarske stvari. Načrt mariborske podrnžnice štirskega bučelorejskega društva. (Sestavljen v odborovej 8eji dne 5. januarja 1878. Gled6 na to, da se je v našib po naravi tolikii blagoblovljenih krajib do uedaj le nialu ali z redkimi izjemki, celo nič ui za bučeiorejo storilo, in da je poskušnja, ktera se je pred uekterimi leti z bučelorejo srečno pričela, po uezgodi časov zopet opešala, vkljub temu se je odbor mariborske podružnice dela lotil, uaj bi zamujeno ae samo skorej popravil, ampak pomeuljivosti iu ugodnej legi niesta vstrezaje uaariboisko podruž- nioo v cel6 imenitno če ne v prvo cele dežele povišal. Obširnib zavir, kakor so: predsodki in nemarnost, po kterej se premožneje rodovine za ta zelo važui oddelek poljedelstva nikakor ne brigajo, ubožuejše vsako novo uaredbo le sumljivo opazujejo ia trdovratno pri starem ostati hočejo, ne preziraje se odbor mariborske podružnice podviza z nevtrudljivo stauovitnostjo pri srojem početju, po varčni in koristni rabi prejetih zneskov, po rednib naznanilib, kako se je denar obrnil, po zborih v raznih krajih, po podačevanju in razdeljenju dobrib lahko umljivih nemško in slovensko spisanib knjig o bučeloreji svoj namen doseči. Da bi se z najvažnišim počelo in dober temelj postavil, se je sledeče sklenilo: 1) Predsednik drnštva naj za to skrbi, da se v vrtu tukajšnje c. kr. učiteljske pripravnice na njene stroske primeren bučelnjak (ulnjak) postavi; drustvo pa se zaveže priskrbeti potrebnih panjev z bučelami, napraviti izgleden bučelnjak ter pripravnikom deliti nauk v bnčeloreji. 2) V kratkem se razpošljejo povabila prečastitej duhovščini, gg. učiteljem, srenjskim predstojnikom dveh okrajev mariborskih desnega in levega pobrežja, v kterib misli podružnica svoje delo najprej začeti. Tem povabilom priložil se bo tudi formular 8 prosnjo, naj se blagovoljno potrebne date izpolnijo, da se vstvari statistika bučeloreje v omenjenih dveh ekrajih. 3) Odborovi udje si bodo prizadevali po ustmeni priporočbi ali z dopisi do onib oseb, od kterih se kakosnja pomoiS pričakuje, za pomnoženje udov skrbeti. 4) Priredili se bodo dobri panji ter se bodo udom po znižani ceni prodajali. Pred v8em se bodo taki priprosti Dzirzonci za odajo naročili, kakor jih kmet po izgleda potem lahko sam naredi. 5) Po druatvenih pvavilih se bodo v raznih krajih celega okraja zbori obhajali, pri kterih se bo o bučeloreji prednašalo, razstavijalo in sicer po okoljščinab nemški ali slovenski. Razun rednih vsako leto udom društva poslanib poručilib se bodo male brošure, ktere bodo potreben nauk o bučeloreji jedrnato pa priprosto donašale, pred vsem v slov. jeziku razpošiljale. 6) Društveni denar naj se varčno in le za one stroške rabi, kteri se strogo z tem načrtom vjemajo in od kterih se vspeh gotovo pričakovati eme. Vsako leto se bo torej mesca januarja in julija konečen račun z poročilom o društvenem stanju in njegovej delavnosti ali udom razposlal ali v časnikih objavil. Maribor dne 8. jan. 1878. Za odbor podružnice: Doktor zdravilstva Filip Terč predsednik. Črui sajevec ali prisad na drevesih. M. Ta bolezen se spozna na tem, da posamezna mesta na skorji ali lesu črna in kakor ožgana ali z sajami počrDJena postanejo. Najbolj pogosto se ta bolezen nahaja na jablanih, ki so bile ranjene. Včasih nastane tudi vsled cepljevanja v cep ali pa če se prepozno na spomlad iztrebijo in izrežejo, tudi po ribanju, otiskah in drugih ranah brž ko se spomladi sok začne po drevesn pretakati. Za ozdravljenje se bolena mesta do zdravega lesa izrežejo potem pa z katranovcem ali smolovcem dobro pomažejo. Ce je rana^ prevelika, se mora še z platneno obezo obezati. Ce je pa ta bolezen vzročena po presilnem pritoku drevesnega soka, je treba drevesu puščati. Ce 80 bolena mesta na bolj uiladem lesu nastala, svetajejo nekteri, da se nad rano na strani cepič vcepi, kar pre pomaga, da se sajevična rana z novo skorjo prevleče. Če je mokrota vzrok ti bolezni, treba je najprej zemljo prevelike moče oprostiti, ker sicer izrezavanje in cepljenje nič ne pomaga. Ce bolezen mlada drevesa napade ali pa če so drevesa za presajanje namenjena že na nji bolena, je boljše, da se brž proč vržejo, ali se globočeje pod bolenitn niestom še jedenkrat požlahtnijo. Ce je pa bolezen *e žq zlo razširila in če je les že precej daleč doli 88 posušil, tako takemu drevesu ni več pomagati in gotovo konec vzame. M. Ovcam nši pregnati je sicer vaakokrat teža?no in se ne posreči vedno ovcam, posebno, če so t polni volni, uši in lasni mrces popolnoma pregnati. Najboljši pomoček zoper te nadležne zajedavce je voda, v kteri se je navadnega tobaka nekaj kubalo. V taki vodi se potem živali kopljejo na tak način, da se posameznc živali znak v vodo podržijo in se jim le glava zunaj vode drži. Tako se žival 1—2 minuti v ti tekočini koplje. Glava se ji pa le sme z tobakovo vodo umivati. Ko je orca skopana, se ji mokrota iz volne dobro izžene. Za knbanje se rzarne 1 del navadnega tobaka in 25 delov vode n. pr. 1 fnnt tobaka in 25 fantov vode. Tako močna voda ovcam ne škoduje in sicer ovcam med vso domačo živino še najmanj. če se pa neprevidno z njimi ravna, jim pa niore tobakora voda tudi nevarna postati. Najboljše pa je, da se na to pridno gleda, da so ovce dobro rejene, ker ekušnja nči, da so ravno slabo rejene živali napadom vsakojakega mr5e8ja najbolj podvržene. M. Kako madeže iz perila odpraviti. Madež v perilu se pomaže nekoliko z putrom in po nekterih minutab se položi nanj nekaj v vodi namočenega potašeljna in perilo izriblje. Če se potem perilo na solncu posaši, madeži iz njega brez sledu izginejo. Sejmori na Štajerskem. 21. jan. Tebarje; 22. Mozirje; 25. jan. Artiče, Koprivnica, SIot. Gradec, Gomilce. Sejmovi na Koroškem. 20. jan. sv. Hema na Krki; 25. jan. št. Paul v labodski dolini.