15. štev^
Velja v ijtibljani in
po pošti:
telo reto . . K 360*— pol leU .	.	.	„	180'—
V Ljubljani, torek 18. januarja 1921. PoMna	IV.	leto.
£dri leta
ta mesec
90'— 30 —
Za inczemstvo:
teio Ido pol !eta. ilflrt reta ta rr.csec
K 484*-„ 240— „ ISO— . 40 -
Za Ameriko:
celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarja četrtletno. . . 2 dclatja
Novi naračniUi naj pošiljajo ntrotnino pc s&kaznlci.
zaračunajo po
'*'»rn in sicer
■***,
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ... .	štev.	8.	Telefon	štev.	44.	    m...ZZZ
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 160 K.
pr j.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frank.. Rokopisi se no vračajo.
J
Pogajanja za revizijo poslovnika.
Odgoditev konstituante.
LDU Beograd, 16. lan. Na včerajšnji seji načelnikov klubov Je dr. Korošec Iztekel nazlranje, na] se odredbe poslovnika, ki onemogočalo onim poslancem, U niso prisegli, delo v kostltuantl, smatrajo za očitno protislovje vollnemu zakonu, ki edini obsega določbe o kvalifikaciji poslancev. Predsednik skupščine In vladne stranke sc s tem mišljenjem niso strinjale. Nato le dr. Korošec stavil noy predlog, da se omogoči apozlcljonalnlm strankam stopiti v konstltu-anio. Predlagal Je, naj sedanje vladne stranke Izvolijo posloval odbor, ki bi Izbrisal odredbo poslovnika glede poslancev, ki niso prisegli. Ustavotvorna skupščina naj v dveh dneh sprejme ta predlog, nakar se. bo moglo nadaljevati skupno delo
o	nadaljnih Izpremenibah poslovnika. O. Davldovlč Je Izjavil, da predloži ta pjediog •vojeniu klubu In da na današnji sefi obvesti o uspehu načelnike klubov. G. PaSlč fo zaprosil v Imenu radikalcev, da se na današnji seji načelnikov klubov Izvede debata o vsem poslovniku, tako da bi Imele vladne stranke slike zahtev vseli strank, hkrati pa Jamstvo za nadaljne delo.
Beograd, 17. Jan. (Izvirno poročilo.) Danes ob desetih dopoldne
so se sestalJ v konstituanti ki ut) o vi predsedniki, ki so razpravljali o prisegi, o kvorumu in o tem, da morejo poslanci staviti interpelacije. Kakor se doznava, se je dosegel sporazum glede omejitve pravic predsednika konstituante. Kar se tiče prisege, stoje radikalci in demokrati na stališču, da morajo vsi poslanci priseči in da se ustava lahko sprejme z enim glasom nad polovico. Kar se tiče kvoruma izgleda, da pride do sporazuma in da se določi polovica in ne tretjina, kot Je bilo to predvideno.
Beograd, 17. Jan. (Izvirno poročilo.) Današnja seja konstituante Je bila le kratka. Izvoljen le bil odbor za spremembo poslovnika. Odbor ima nalogo, da spremeni poslovnik v smislu sklepov klubovih načelnikov. V poslovniški odbor so stopili radikalci, demokrati, /emljoradniki, muslimani in socijalni demokrati. Mesta za druge skapine ostanejo rezervirana. Po izvolitvi poslovniškega odbora Je bila seja zaključena; prihodnja seja se skliče pismenim potom.
.A-H ral i ! • U \ ■
Blokada Reke končana.
Rltn,17. jan. (Izvirno poročilo.) Ker so legionarji zapustili Reko in ker namerava tudi DAnnunzio v
kratkem zapustiti mesto, ie general Caviglia ukinil blokado Reke na kopnem in na morju. <;
Nova francoska vlada.
LDU. Pariz, 16. jan. Briand je ob šestih popoldne naznanil predsedniku republike Millerandu konč-noveljavno sestavo ministrstva. Novo ministrstvo ie setavljeno nastopno: Predsedstvo in zunanje zadeve Briand, pravosodje Bonevay, notranje Maraud. vojna Berthou, mornarica Goursthau, finance Doumer, šolstvo Berard, poljedelstvo Lefev-re de Pry, trgovina Dior, delo Daniel Vincent, pokojnine Maginet, lavna dela Letrocquer. narodno zdravje Leredu. kolonije Sarraut, osvobojeno ozemlje Loucheur. Ko Je Briand zapustil Elysse. je imel kabinet sejo, na kateri se ie pečal z imenovanjem državnih podtajnikov.
LDU. Pariz, 17. jan. Novi kabinet se je sestal ob 19. Nato le ministrski predsednik Briand v Elyseejti predstavil predsedniku Millerandu svoje tovariše, ki jih je prisrčno
sprejel in nato podpisal dekrete, s katerimi imenuje nove ministre. Minister za osvobojeno ozemlje Louchcur se udeleži pogajanj o obnovitvah.
LDU. Pariz, 17. januarja. Časopisje piše ugodno o ministrstvu Bri-andovem. Zlasti poudarja spretnost novega ministrskega predsednika, čigar vrline bodo jako pospešile ureditev zunanjih vprašanj. Tudi angleško in italijansko časopisje simpatično pozdravlja novi kabinet.
Pariz, 17. dec. (Izvirno poročilo.) Ker je Ravul Peret izjavil, da ne more sestaviti vlade, ki bi odgovarjala zahtevam predsednika republike Milleranda, je poveril to sestavo kabineta bivšemu min. predsedniku Briandu. Briand Jo. nalogo sprejel in po kratkih posvetovanjih s strankinimi voditelji sestavil vlado.
W trgovinske pogodbe. ’ "
Beograd, 17. jan. (Izvirno poročilo.) Francoska vlada Je obvestila našega poslanika v Parizu, da bo v kratkem poslala v Beograd svoje delegate za sklenitev trgovskega dogovora. Pogajanja z nemškimi delegati so končana. Glede trgovinskih odnošajev se je dosegel sporazum. Glede političnih vprašanj se bo počakalo na to. kako bodo ta vprašanja rešili naši zavezniki. vj
RADIČEV ZASTOPNIK V !g&' BEOGRADU.
Beograd, 17. jan. (Izvirno poročilo.) Član Radičeve stranke in narodni poslanik dr. Basariček ie danes odšel iz Beograda v Zemun odkoder pa se Jutri vrne. Dopoldne je posetil Stojana Protida in mu izročil resolucije Radičeve stranke, sklenjene na konferenci dne 8. in
9.	t. m. Dr. Basariček je bil pri g. Protiču samo malo časa. Popoldne je posetil zemljoradnioki in narodni klub. Jutri obišče ostale klube. 1
PROT1ČEV MANDAT. ^
Beograd. 17. jan. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne je g. Protič poslal verifikacijskemu odboru pismo, iz katerega pa se ne razvidi, ali ie g. Protič odložil svoj mandat ali ne. Na seji verifikacijskega odbora ie bilo sklenjeno, da se sprejme na znanje, da se le Protič odrekel mandatu v niškem okraju, kar se pa tiče njegovega mandata v kntŠevačkcm okraju, se bo razprava nadaljevala.
i -	KAJ HOČE PROTIČ?
Beograd, 17. Jan. (izvirno poročilo.) Danes le po 20 dnevni odsotnosti Stojah Protič zopet prišel v radikalni klub. Takoj se Je sklicala seja odbora stranke, na kateri Jc g. Protič poskušal opravičit) svoie decentralictlčno stališče ter vzroke, radi katerih ni prisegel. O. Protič meni, da se mora najprej določiti ustava, na katero priseže kralj. Za Jutri je sklicana seja vsega kluba. O. Protič Je nato odklonil mesto predsednika kluba. Predsedniške posle bo vodil Aca Stanojevič.	j
Ob nemški petdesetletnici.
17. Januarja 1. 1871. fe proglasila nem-Ika armada v versajskem grada ustanovitev nemškega cesarstva. Francija Je leža-la strta ter Imela za seboj Sedan. Istočasno z versajsko ccremonljo so pokali med državljani Franclje bratomorni streli. Pariz Je bil v zmedi in revoluciji, Bismarko-va stavba se Je dvignila visoko nad Er« ropo.
Danes fe 80. obletnica tega. Ob teta spominu nemška armada ne more razvijati praporjev zmagoslavja, kakor so to računali 1, 1914. berlinski mogotci. Kdor z mečem okrog hodi ... Ta svetopisemski Izrek se nehote vsiljuje človeku ob tem praznovanju. Milijarde odškodnine, uničenje tovarn, raabltje vsega vojaškega aparata, strede DleseJovIh motorjev,* vse to Izgleda, kakor da hoče Franclja le prav nalašč naglasiti uspeh svoje revanše.
Tako na eni strani. Toda le »e kaže iudl drogo lice obraza usode. Zmagoslavna antanta Ima ravno ob petdesetletnici proglasitve nemškega cesarstva težak strab pred Nemčijo. Nerod® so odpadli vsled mirovne pogodbe skoro vsi Izdatki za njeno armado. Tovarne, ki so Izdelovale topove ta vojaške potrobičlne, so pre-usirojfene ali'pa se preustroMo ▼ 1zdeio-valnlce za vsakdanje življenjsko produkte. Velika konkurcntlnja, vojaška NemčDa, s« IzpremlnJa po svojem porazu v strašnejšo nasprotnico, delavsko Nemčijo. Angleška Industrija gleda * bojaznijo na to Izpre-mernbo. Francoski kapital, U fe pričakoval od zmage orožja tudi svrti o lastno zmago, Je bil v zmr.tL Zavezniki niso računali s staro tradicijo discipline bi deta v nem-Skem narodu,	j
In baš ta disciplina ter delavnost dajeta ob petdesetletnici proglasitve nemškega cesarstva nemškemu naroda moč In zaupanje v bodočnost. Ves svet tipi po manj-
kanje vsled desorganizacije duševnih <n fizičnih delavnih moči. Ves svet se zbira v Iskanju rešitve samo okrog jedra, ki ima energijo. In če tvorijo to jedro danes vi Evropi kljub krvavemu porazu na bojnih poljanah zopet Nemci, ne bo pom^alo proti temu spoznanju in primernemu ra« vnanju nobeno besedičenje o zmaji zaveznikov. To Je Jasno povedal v angleški zbornici L!oyd George ln pred tem dejstvom sl ne bodo smeli zakrivati oči niti naši državniki.
Naša politika se ne bo smela usmerjati po navodilih besednih antantolllov in ne pokriti diktatom zavezišklh vlad, ako le-to ne bodo mogle pokazati rezultatov svoje vojaške zmage drugače, kakor pa v prireditvah pod slavoloki ter izdajah spomiivi skih albumov.
Življenje teče v globoki strugi nevzdr« ženia in v mogočnem toku. Včeraj zmaga* danes propad. A ml se moramo držati žit vesta življenja; Stoletna nasprotnica Fran* cUe, Angleška se Je bila takorekoč čez no5 postavila svoji sovražnici ob stran. Sledila Je toku življenja. Napoleona Je potolkel Wellington z Bliicherlem, a Hindenburga Je potolkel s Fochem lord Haig. Obe zvezi Je rodilo življenje.
Zmaga nad vojaško Nemčijo Je goto« va stvar. Vzdlga se Industrijska Nemčija« Kajti narod ne propada. Zmaga, ki smo Jo v družbi z zavezniki Izvojevall na bojnih1 poljanah, nas ne sme slepiti v pogledu M bodočnost.
Iti bomo morali pot življenja, a ta pot utegne biti čisto druga, kakor W le svojčas ob poloma HindenburgciVlh'' pokazal marial Foch.
Te mlstl nam prihajajo ob 80 letnici ustvaritve Nemčije, dve leti po njenem v o* Jaškem poloma.
ITALIJA DF.MENT1RA VESTI
O	ODGODITVI RAPPALSKE POGODBE.
LDU. Rim, 17. januarja. »Ageu-zia Stefani« objavlja noto. v kateri izjavlja, da je popolnoma neosnova-na vest, da je italijanska vlada predlagala jugoslovenski vladi odgoditev izvedbe rapallske pogodbe, ali da namerava staviti tak predlog.
SFORZA o ITALIJANSKI POLITIKI.
• LDJ^’ 17- Januarja. »Cor-nere d Itaha« poroča: V včeraj-Snjem ministrskem svetu ie poročal grof Sforza podrobno o zunanji politiki. katero bo morala voditi Italija. Ob tem je opozarjal na nevarnost, povzročeno j>o položaju na vzhodu. Naglašal je med odobrava-
8tartw?a i<abineta- da se bo Ita-i !!•	,?0 vr,hovnega sveta in
tudi do vseh drugih, da se odvrne nevarnost, ki bj ogrožala mir. Poudarjal je tudi, da sc mora dati vsem narodom možnost razvoja jZatlranje enega naroda na korist 'drugim bi bilo povod neskončnim nemirom,
J TA LIJA IN RAPALLSKA PO- ■ GODBA.
LDU. Rim, 16. Jan. Kakor javljalo listi; se je zadnji ministrski svet rpečai predvsem z vprašanji zunanje .Politike in z izvršitvijo rapallske
cer prve za določitev meje med Jugoslavijo in Italijo, dru?o za rešitev trgovskih in gospodarskih vprašanj z Jugoslavijo in tretje komisije za vprašanje glede Italijanov V Dalmaciji.
ZOPETNA ODGODITEV PARIŠKE KONFERENCE.
r-.	17. jan. (Izvirno poro-
tno.) Uradno se naznanja, da se je konferenca zaveznikov v Parizu odgodila do 24. t. m.
DELO ČEŠKE VLADE, i F
LDU Praga, 16. jan. Predsednik ministrskega sveta objavlja v »Tribuni«, da je bilo od njegovega vstopa v vlado predloženih 700 zakonskih načrtov. Posebna skrb se je posvečala vprašanju stanovanj in prehrane. Vlada je sprejela še 7 zakonov glede stanovanj. Glede nakupa žita se je storilo vse potrebno, da se omogoči prehrana prebivalstva.
NAZADOVANJE NORVEŠKIH KOMU-:	NISTOV.
UDU Krlstliantja, 17. JanuarJn. Včerajšnji sklep kouicrence socljallstlčnlh opo-zicijonaliiih skupin, sestaviti novo social-no-demokratsko stranko, kaže, da norveški komunisti lzgublvajo moč. Pripadniki Moskve so Imeli dve leti vodstvo stare norveške socijalistične stranke v rokah, čeprav so bili v manjšini. Najznamenitejši
Pogodbe. Minister Sforza je nazna* norveški socijalističci voditelji m mi,
tul ustanovitev,..treh komisih „'jn ife-ioi&u miJk$R!i£
DR. KOROŠEC SESTAVLJA
OPOZICIJONALNI BLOK.
LDU Beograd, 17. jan. Včeraj popoldne je bila skupna seja zajed-ničarjev, muslimanske organizacije in dr. Koroščevega kluba. Dosežen ie sporazum glede bodočega dela. Kakor poroča »Narodno Djelo«, se bodo te tri skupine združile in bi znašalo število klubovih članov okoli 60 poslancev ter bi bila ta združitev po moči tretja skupina v konstituanti. Novi klub zahteva iz-preinembo prisege in večino dveh tretjin za sprejem ustave.
POGAJANJA ZEMLJORADNIKOV.
I.DU Beograd, 16. Jan. (ZNU.) Zornljo-radnlčkl klub se še ni odločil, ali vstopi V vlado Nikole Pašlča ali ne.	,
LDU Beograd, 17. Jan. Danes dopoldne Je Imel zemljoradnlčki klub se?o, na kateri so sklenili, da se klubov načelnik Lazič udeleži pogajanj z načelniki klubov. Poslanec Avraniovlč se pogaja z demokrati ln radikalci gtede vs^spa v vlado.
REVIZIJA URADNIŠKIH IMENOVANJ.
LDU Beograd, 17. jan. Ukazni odbor ministrov je zahteval od vseh ministrstev, da mu do 1. februarja predloži seznam vseh uradnikov z označbo kvalifikacije. Z ozirom na to je Že več višjih uradnikov. ki niso imeli potrebne kvalifikacije. podalo ostavko.
CARINSKE PRIPRAVE ZA PREVZETJE OSVOBOJENE DALMACIJE.
LDU Beograd, 16. jan. Glavno carinsko ravnateljstvo je odposlalo Vsem carinarnicam na demarkacijski črti v Dalmaciji naredbO. naj pripravijo vse potrebno, da se instalirajo v novem kraju, ki sa na-znači, kakor hitro izprašijo Italj-Uam. RaJmacijtai- ...........
ZNIŽANJE AMERIŠKE VOJSKE.
Washington, 17. jan. (Izvirno poročilo.) Senat je sprejel zakon,, ki določa, da se zniža število vojske na 150.000 mož. General Pershing se je Izjavil za stalno vojsko 200.000 mož.
I AMERIŠKO-JAPONSKI INCIDENT,
LDU Washlngton, 17. Januarja. Poveljnik Filipinskega brodovja Ie odpotoval t Vladivostok, da bi vodil preiskavo, ker Je Japonska straža ustrelila ameriškega po-mornlškcga častnika.
PRED SOVJETSKO VLADO V PERZIJI.
Pariz, 17. jan. (Izvirno poročilo.) Kakor Javlja »Figaro«. se le perzijski šah odrekel prestolu. Vsak trenutek se pričakuje sestave perzijske sovjetske vlade.
VELIK USPEH UKRAJINSKIH UPORNIKOV.
Berlin, 17. jan. (Izvirno poroči-
lo.) »Berliner Montagspost« Javlja iz Ženeve: Ukrajinski uporniki so obkolili dve najboljši boljševiSki diviziji in lit popolnoma uničili. Med bolj § e vi šk im i odseki je bila tudi četa, ki Je obstojala samo iz častnikov iz petrograjske vojaške akademije. Uporniki so zasedli Aleksan-drow. V Harkovu je izbruhnila panika.	.','^2,
•-	‘	BITKA V CORKU.
London, 17. jan. (Izvirno poročilo.) V nedeljo so angleške čete zasedle nekatere dele mesta Gorka. Čete so imele strojnice in tanke. Prišlo je do streljanja, pri Čemer je bilo več civilistov ubitih. Cete so zabarikadirale ceste z žičnimi Obrani i.	čŽgk
IGRALEC STEFANEC UMRL’,1 ’ !
Zagreb, 17. Jan. (Izvirno poročile-) Danes ob 3 zjutraj Je tukaj po dolgi In močni bolezni umrl znani Igralec Josip Steianec. Zapustil Je oder že 1. 1914. zaradi bolezni. Bil Jc Izredno marljiv in imel dobro voljo, tako da mu kritika ni mogla do živega. Zapušča vdovo, operno pevko našega gledajoča. gospo Mileno Sukovo, *
GRŠKI KRALJ KONSTANTIN POTUJE V.
MALO AZIJO.
Pariz, 17. Jan. (Izvirno poročilo.) »Ma««. tln« poroča, da se ie grški kralj Konstantin podal na Ironto v Mali AziH, kamor 90 odšla tudi večja vojaška ojačenja.
LIKVIDACIJA A.-0. BANKE.
Dunaj, 17. Jan. (Izvirno poročilo.) Da* nes so se pričeli razgovori avstrijske vlade z zastopniki antantnih misli, z likvidatorji Avstr.-ogrske banke In s prizadetimi finančnimi krogi o vprašanju likvidacija Avstro-ogrske banke. Konferenca trajal dalje. Razpravljali bodo tudi o zadevi holandskega kredita.
1
jssrSSB*#
J>.
BORZNA IN TRŽNA POROČlLAi ‘ 17* |anna,i*-Valute in devize.
Zagreb: Devize:	Berlin	217.50-*
219, Italija 515—B19, London 550—555, Newyork 147—148, Pariz 900—910, Praga 177—178, Dunaj 22—22.15. Valute: Ameriški dolarji 146.50—147.50, avstrijske krono 20—0, bolgarski levi 150—0, carski rublji 80, Irancoskl Iranki 910, napoleondor 477—« 480, nemške marke 205—208, romunski leji 197—200, Italijanske lire 512—515.
Beograd:	dolarji	30.50—37,	Iranc«
Iranki 224—225, lire 127—129, leji 50-Sff, 25, levi 41—41.50, marke 52.25-52.75, če< ške krone 42—43, avstrijske krone 5.50—• 5.60, drahme 275-280, napoleondorjl 11?, 50—121.
Dunaj:	dinarji 2050—2070, dolarji
774 -779, Iranc. Iranki n!so notirall, svlc< Iranki 12.425—12.475, Češko krone 979—4 985, madž. krone 133—135, lire 2780—2800* marko 236—242, poljske marke 31.50—93« 50.
Praga: dinarja 218, marke 122.25* švlc. franki 1263.50, franc, franki 493.50* Ure 281, funti 299, dolarji 79.75, avstrijska krone 10.25.
C u r 1 h : Berlin 10.05, New. York 641* London 24.03, Pariz 39.35, Milan 22.05, Za« grob 420, Dunaj 1.171/*, avstrtj. krone 0.9§, Praga 7.75, Budimpešta 1.121/*.
Efekti. *
Zagreb: Banka za Primorje 1050-* 1075, Jadranska 1700—1750, Jugoslovanska; 591—598, ljubljanska kreditna 915—0, Pršu štediona	Rfcčka pučka ,500-*;
Stran 2.
Vi	.....
Program ameriškega predsednika.
Novi ameriški predsednik Har-Hlne si le Dostavil veliko naloeo. Udeistviti hoče nredvsem zakonodal-stvo in kodifikatito mednarodnega nrava. Bližamo se normalnim časom oziroma čas bi bil. da bi se Um približali. To se zeodi šele takrat, ko nastopite med državami od vseh resncktirani Dravni odnošaii. Poeoi za to stanie ie vsekakor Izdelanle mednarodn. zakonodalstva in kodifikacija mednarodn. prava, kar vse le volna uničila. In kar ldtub nairaz-ličnelšim mirovnim pogodbam ne more Driti k živlieniu. Mednarodno Dravo ie. da eovorimo v DrlsDodobi kakor kri za človeštvo. Brez mednarodnega Drava in nleea kodifikaoiie bo človeštvo kot enota tudi v nravnem oziru zeoll fikciia. Naloea. ki si
lo	ie Dostavil ameriški predsednik, le do tel strani ne samo politična, temveč predvsem človekoliubna.
Toda kal pomazalo pravna pravila. če ni sodneea dvora, ki Mm pripomore do veliave. Zato hoče Har-dlnz doseči, da se mednarodna vprašanja oridele svetovnemu sodnemu dvoru, v kolikor se ne tiček) časti posameznih narodov. Tako krasno zaoočeto haaško delo hoče Hardinz enertrično nadalievati.
Haaške konference so obetale roditi naileoše sadove. Toda prišla ie svetovna voinn. ki le Izrekla nad delom človekoljubnih znanstvenikov in politikov za človeka sramotno besedo: vse to so cunle. Uresničile so se trditve nesentimentalnih socltolozov. ki so elede mednarodnega prava trdni. da za ni. ker ni sile. ki bi za garantirala in da obstoja mednarodno pravo le v toliko, v kolikor koristi posameznim državam, zlede dolžnosti. ki iih nalaza. za na ne priznava de faeto nihče. To le bilo !n bo pravim! Ne bilo hi pa. če bi se človeštvo odreklo blaznemu oboroževanju. Svetovni razorožitvi hoče Hardinz posvetiti svole moči. če se mu to posreči, postane druži odrešenik človeštva. Niezovo delo bo Imelo tratao ceno le Dod Dozoiem splošne razorožitve, sicer le vse delo zidanic na peščenih tleh. Da bi mu bila uri tem delu sreča milal
Medzavezniška konferenca v Parizu.
V	bližnti bodočnosti se sestanelo v Parizu predstavniki Anzliie. Fran-c te in Italile. Razpravljali bodo o VPrašanlu razorožitve Nemčite. o Vnrašaniu odškodnine ter o stališču napram Konstantinovi Grški.
Zadnli. čas »e francosko časontsie zavzelo stališče nezaunanla naoram Anellti. Listi dokazuiefo. da anzleška vlad a skuša odeoditi razpravo o razorožitvi brez ozira na termin. Zakasneli odzovor na francoski predlog za skcmalšnil sestanek te vznemiri’ duhove v Parizu in da! povod za različne komentarle. Llovd Oeorze le odzoditev sestanka opravičil z razlozi notranle politike. Francozi pa trde. da hočeio Anzleži z zavlačevalen! sestanka ublažiti določbe, sklenlene v Snali.
Razprava o razorožitvi Nemčite so bo sukala okolu sledečih točk:
Alieabeif is Albrecht
Slike.
FROMONT.
To te neka avstrilska komtesa Iz rodu Ebner-Eschenbach,« te povedal na esplanadl mlad moški o njej.
»V čem ostoji to?« }e odvrnila r.eka dama.
»V plemeniti duši. ki osvettiuje celokupni organizem. Človek zadobi prosojno zibko telo. kakor morski klobučniaikl. ki se sv£tik>...«
X Mozoče milina ni nič druzeza 'neeo z dušo impregnirana materija 1« le rekla dama. »Mogoče te na tudi telovadni učitell. Dlesni učUeli?!«
' Zvečer ie sedela komtesa iz rodu Fbner-Eschenbach v malem gledališču v na: terni loži. Nieni sestri sta sedeli na desni in na levi. Ena le imela riavo oahllačo in te ie zzrn.e-uo držala na ustnice. Druza ie imela rumeno pahllačo In lo te držala razprostrto kakor vel iavorov list
Mlado dekle ie sedelo med svoli-tma sestrama ln se Ie svetilo.
V	tretiem deianiu le rekel Fro-tnont Sidoniii. ki te ležala v beli svileni domači obleki na otomani: »Komu dcJzuiete hvalo za svole boza-
Svo niadame?! Svoiemu soprogu 1 svoiemu ljubčku?!«
»Ohema...« te odvrnila Sidoniia.
Mlada komtesa ie vcasnlla. Sto-
uničenie in omeiitev nemškeea oboroževanja:	'vnrašanie	državne
brambe in stalne volske: policiia lavno varnosti: omeiitev nemške trdniavske voiske in izdaia talnosti za fabrikaciio eksplozivnih tvarin.
Razlika v mišljenju Anglile in Francije zlede razorožitve Nemčiie tiči v presoianiu teza vprašanla od strani anzlcške vlade. Aneliia presoja vprašanje s stališča boljševiške opasnosti za Evropo. Po angleški sodbi ie Nemčiia Evropi mani nevarna nevo Rusija. Boliševiška ooas-nost bo naivečia spomladi, ko bodo skušali boljševiki napasti Rumuniio in Polisko. V tem primeru menijo Anzleži ne bi voiaško popolnoma oslabliena Nemčiia mozla podvzeti proti boliševikom nobene akciie. Za-IP misli londonska vlada, da ie boliše. če se dovoli Nemcem, da se razoro-žuielo polazoma. ker bo le na ta način zaiamčen evropski protiutež v slučaju boliševiške invazite.
Stališče zaveznikov do Grške se bo ugotovilo po stališču grškega parlamenta napram Konstantinu. Pravtako bo na zaveznike vplivala tudi sestava Konstantinove vlade._________________
Ruska konstituanta v Parizu.
Po iniciativi Kerenskeza. predsednika bivše začasne ruske vlade, ki so jo leta 1917 razgnali boljševiki so se sestali te dni v Parizu v renesančnem dvorcu člani zadnie ruske konstituante. da razpravllato o vpra-šaniih. kako bi pomazali svoli nesrečni domovini in Jo rešili iz suženi-stva boliševikov. Na tei konstituanti so zastopani nalboll nasprotujoči si elementi od kadetov pa do sociialnih revoluciionarlev. V celem zboruie 33 članov bivše ruske konstituante. Od teh iih pripada 20 sociialnim re-voJuciionariem. 6 do 7 kadetom, osfa-
li	muslimanom, 1 teroristom in 1 liudskim sociialisfom. Razen Keren-skiia orisostvule kongresu večina niezovih sodelavcev, med niimi bivši ruski minister za nctranJe zadeve Aksentiiev bivši minister za poljedelstvo Cernov. bivši predsenik dume Mi nor Id babica ruske revolti-cite Breškavskaia
Zn nredsednka konference Je bil Izbran Aksentiiev. ki ie v svoiem nastopnem govoru najpreje predlagal, da se izkaže čast ruskim državljanom. padlim za svobodo. Vsi navzo-
čJ so v znak počaščenia vstali. Dalje ic- Aksentiiev izvalal sledeče: Ni naša dolžnost da ustvarimo smernice in taktiko, do kateri bi sl ruski narod nridobil zoret svobodo. To so vprašanja. ki se morete in moralo rešiti le v Rusiji sami. Naša naloga je bolj internaciionalneza značaia. Nad tri leta že se postopa z Rušilo, kakor da stoti izven vseh mednarodnih za-kd.av. Naša naloza le sedal, da branimo koristi in pravice Rušile. Ta konferenca mora naiti sredstva da se zagotovi ta obrana in določi način. no katerem bi se naši sklepi mozli realizirati. Vsakdo od nas se mora zavedati nuine potrebe, da se prične z odločno borbo proti vsem. ki so uničili svobodo Rusiie.
Ko te bilo izbrano predsedstvo, je bil spreiet začasni poslovnik. Cernov kot predsednik bivše ruske konstituante se ie zahvalil odboru, ki ie dal iniciiativo za to konferenco in ie rekel med drugim: Ideja knnstituan-te živi med delavskimi masami in ta ideia bo v Rusiil skoro triumfirala. Jaz bom sklical konstituanto kakor hitro bo Rusifa osvobojena diktature.
Kakor vidimo, le glavna naloza ruske konstituante v Parizu ta. da se združijo vse protiboljševiške stranke v emizraciii. ustvarite nekak kompromisni nrozram zlede ruskih problemov in s tem omozočilo nallačlo borbo proti boliŠevizmu. Ali se tim bo to posrečilo, danes še ni mogoče reči vsekakor pa pariško časopisie. k« ie do zadnjega časa z vso oznte-vitostio podpiralo ruske emigrante, žleda sedai na celo akciio zelo skeptično in ii ne posveča -one pozornosti kakor bi bilo pričakovati.
Beležke.
Diktiran kurz.
Izšla je »Borba za jugosloven-sko državo«, spisal dr. Albin Ogris, založila Tiskovna zadruga, stane 32 K. mislimo pa, da cene n! nastavil avtor. Pogrešamo namreč več fotografij, ki so mu bile tudi gotovo na razpolago.
Da se ne pozabi.
Za slovensko bibliografijo A. D. 1930: slovenska literatura o Srbih in Bolgarih a: Celovška družba sv. Mohora »Bolgarija in Srbija«; b: »Slovenski Narod« LIV 1. 12. št.’ »Srbi in Bolgari«.
Gospodarstvo.
Razna poročila.
Ministrski svet, 16. L m. Je bila sela ministrskega sveta, na kateri se le razpravljalo o položaju v parlamentu v zvezi a podajanji z voditelj! političnih skupin. Sklenjeno Je, da se takoj prične zbiranje podatkov za rešeni!e uradniškega vprašanja. Vršila se bo revizija ukaza civilnih uradnikov bi ukaza uradnikov iz resonta vojne ln mornarice.
Prisesa Narodnega kluba In komunistov. Na seji načelnikov strank 16. t. m. J« Izjavil dr. Mate Dr Inkov Ič, da priseže Narodni klub šele tedaj, Jco se tzprctnenl poslovnik. Isto je Izjavil v imenu komunistov dr. Simo Maricovl. Predlog, da morata novi poslovnik sprejeti dve tretjin! vseli poslancev ni bU sprejet. Doslej še niso prisegli niti Hani Jugoslovanskega, niti Na-
rodnega lduba, niti komunisti.
Protlč In klub radikalcev. 15. t. m. se g. Protič ni izjavil ali sprejme izvolitev za predsednika radikalnega kluba ali ne. Prisostvoval ni niti seji načelnikov klubov, nftl konstituante.
Zunanji položaj Češke. »Češke Slovo« priobčuje razgovor z dr. Bencšeon, v katerem označuje ta zunanji položaj češkoslovaške kot popolnoma zadovoljiv. Prijateljstvo z Jugoslavijo in Romunijo se id prav nič ohladilo, temveč se je še ojačilo.
Mlllerand ln Poincaro. Kakor javljajo listi, Je predsednik Mlllerand vložH s vol veto proti temu, da bi Poincare prevzel zunanje ministrstvo. Izjavlja, da bi moglo v tom primeru priti do velikih težkoč z zavezniki Francije.
 ,--------------- |	|	i---------
pila se le takorekoč s temnorjavim svilenim ozadjem lože. jo postala kakor mrak, se le raztekla. preminula, Sestra na levi je razprostrla svojo rjavo pahljačo kakor vel kostanjev list. Sestra na desni je držala rumeno pahljačo zgrajeno na ustnice.
V	zadnjem dejanju je deklatno-vala sladka Dčsirč: »Ljubim te... ljubim te.«
Mlada komtesa Je sedela In se le svetila...
Rjava pahljača te rumena pahljača sta ležali zgrajeni sestrama v naročju.
V	LJUDSKEM VRTU.
»Moder balonček bi imela rada! Imela bi rada moder balonček!«
»Tu imaš moder balonček. Ro-zamunda!«
Nato so ji pojasnili, da je notri plin. lažji od atinosferičnega zraka, vsled tega itd. itd.
»Rada bi ga spustila —« ie rekla prosto.
»Ga nočeš raje podariti tistemu ubogemu dekletu tamle?«
»Ne. spustiti ga hočem,..!«
Ko spusti balonček, gleda za njim. dokler ne izgine pod modro _ nebo.
»Kaj ti sedaj ni žal. d n ga nisi podarila ubogemu dekletu?!«
»Res. raje bi ga naj podarila
I	ubogemu dekletu l
»Tu imaš še en moder balonček, podari mu tega!«
»Nak, tudi tega bi rada spustila pod modro nebo!« — Pa stori tako.
Podare ii še tretji modri balonček.
Zdaj gre sama od sebe k ubogemu dekletcu, ga mu podari in pravi: »Ti. spusti ga!«
»Ne reče ubogo dekletce in z navdušenjem ogleduje balonček.
V	sobi le splaval pod strop, je obstal in tičal tam tri dni. se je stemnil, skrčil in je padel v obliki črne vrečice mrtev na tla.
Tedaj je pomislilo ubogo dekletce: »Na vrtu bi ga bila morala spustiti pod modro nebo. pa bi gledala za njim, godala za njim...!«
Medtem le dobilo bogato dekletce še deset balončkov in nekoč mu je kupil stric Karol celo vseh trideset balončkov naenkrat. Dvajset jih je spustilo, da so splavali pod nebo. in deset jih je porazdelilo med uboge otroke. Odslej pa sploh ni imelo več interesa za balončke.
»Ti neumni balončki...« le rekla.
In teti Idi se Je zdelo spričo tega. da je mala za svolo	do-
ka! razvita.
Ubogo dekletce je sanjalo: »Spustiti bi ga bila morala, pod modro nebo. pa bi gledala za njim, lo gledala za njim...!«
NAŠ DRŽAVNI PRORAČUN.
Državni proračun za 1. 1920/21 izkazuje 15.976, 425.974 kron izdatkov in 15.536,711.195 K dohodkov. Predvideni primanjkiaj tega ponovno predelanega, sedal definitivnega proračuna bi znašal torej 439,714.779 kron. Glasom prvotnega proračuna, v katerem so bili predvideni izdatki za okoli 12 milijonov kron. je bil predviden primanjkljaj od okoli 100 milijonov kron. Ali tudi sedaj izkazan primanjkljaj ne bi bil v primeri s primanjldjaji proračunov drugih držav prevelik. Seveda to le pogojno, ako niso postavke predvidenih izdatkov in dohodkov kolikor toliko preoptimistično sestavljene.
V	kolikor se da presoditi, je od dohodkov pri carinah pričakovati celo višjo nego piedvide^ vsoto, ako ostane pri današnjih carinskih postavkah. Na drugi strani se more domnevati, da predvideni dohodki na zvišanih trošarinah ne bodo dosegli pričakov. svote, ne glede nato. da že sedaj govori o tem. da se bodo morale nekatere potrošarine znižati. To velja deloma tudi za carine. v kolikor so iste previsoke, bodisi za uvoz nujno potrebnih predmetov, bodisi za izvoz naših glavnih produktov.
Posamezni raču"i izdatkov izkazujejo: Najvišja državna uprava 3,855,679,884 leron, justično ministrstvo 176,146.241 kron. učno ministrstvo 635,685,118 kron, ministrstvo vere 51, 638.166 kron, notranje ministrstvo 156,540.090 kron, sanitarno ministrstvo 279,050.372 kron, zunanje ministrstvo 30,407.520 kron, minitrstvo za finance 2.812,880.952 kron, ministrstvo za vojsko in mornarico 3.483,218.240 kron, stavbin-sko ministrstvo 420,810.481 kron, ministrstvo za promet 1.299,099.550 lcron, ministrstvo za pošto in brzo-Jav 485,509.330 kron. poljedelsko ministrstvo 224,625.170 kron, ministrstvo za šume in rude 426,128.078 K. ministrstvo za trgovino Jn industrijo 67,045.848 kron. ministrstvo za prehrano 16,980.120 kron. ministrstvo za socijalno skrb 297,683.078 kron. ministrstvo za agrarno reformo 175,180.96 kron. ministrstvo za konstituanto 1,816.152 kron. in rezervni kredit 82 milijonov kron.
Iz navedenih številk izhaja, da znašajo izdatki za našo vojsko in mornarico 3,483,218.240 kron, torej malo manj. nego četrtina vseh Izdatkov, dočim znašalo izdatki za šolstvo le 635.685.118. a za prometna sredstva L299,099.550 kron, kar nikakor ni pravo razmerje, ki bi si ga morali želeti v interesu kulturnega in gospodarskega napredka naše države. Z ozirom na značaj naše poljedelske 80 odstotne države ie svota, dana na razpoloženje poljedelskemu ministrstvu pač neznatna. Neverjetno nizko svoto izkazuje račun ministrstva prehrane, ako sc ta svota primerja s svotami, ki jih druge države upotrebljajo za oenejšo prehrano naroda in ki znašajo često milijarde. Res je, da so to države, ki morajo doprinašati prispevke za nakup žita za prehrano prebivalstva, dočim pri nas žita ne primanjkuje. Pomisliti pa je treba, da je žito vkljub temu. da ga imamo v izobilju neverjetno drago.
Toliko na kratko o našem državnem proračunu, s katerim tudi v mnogih drugih ozirih ne moremo biti zadovoljni.
•
‘+ Rok za žigosanje obveznic predvojnih posolil. Zastopnik ministra za finance, minister za notranja dola, Je z ozirom na to, da se v rokah naših državljanov nahaja veliko število obveznic predvojnega posojila bivše Avstro-Ogrdce, ki niso v odrejenem roku žigosane, Izdal naredbo, do se obveznice predvojnih posojil morejo žlzosati do vklučno 3. marca t. 1. Ta rok se več ne podaljša, žleosanle se bo vrši-
lo	pri delegacijah ministrstva za finance v Zagrebu, UubUanl, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in pri generalni direkciji državnih dolgov. Iz ministrstva za finance D. br. 243 od 14. L 1921.
+ Državna kovnica novcev. InženeT dr. Kij učenko, bivši uradnlt državne kovnice denarja na Dunaju, le predložil finančnemu ministrstvu ekspoze, v katerem na-glaša potrebo in načrt Instalacije za dek-trolltično predelavo bakra, skupno s fabrl-kacijo kisline, ki je za elektrolizo potrebna. Obenem s tem bi se uredila državna kovnica za koviaasti denar. Za ureditev elek-trolltlčne tvornice In kovnico bi bil potreben kapital 20 milijonov dinarjev,
+ Prepoved uvoza. Ministrski svet Je prepovedal uvoz pšenice, ječmena ki teh žitnih Izdelkov iz Romunije v našo državo.
+Novl železniški tarlll v Srbill. Na progah beograjske železniške direkcije se uvede s 1. februarjem mm tarifa za osebe, prtljago In blago. Ta tarifa bo vdjaia tudi za proge v Sremu. S to novo tarifo
se tarifne postavke ne spretnonljo, temveč se uvede samo nova klasifikacija blaga, po kateri sc Izenači beograjska tarifa z ono »a prečanskih progah.
+ Električne centralo. Ministrstvo za zgradbe namerava ob naših rekah zgraditi več večjih električnih central. Če ne bo imela država za to dovolj sredstev, se bo osnovanje teh central poverilo domačim tvrdkam.
-i- Paketni promet s Srbijo, ki je bil dosedaj — razven z Beogradom — preki-njen — Je zopet vzpostavljen.
-t- Mineralne vode. Ker so se naše mineralne vode tako podražile, se Je nji. hov konzum zelo zmanjšal. Vsled tega se Je tudi produkcija mineralnih vod znižala za 30%. Glavni vzrok, da so cene mine-rabil vodi tako visoke, ie visoka trošari. na, ki znaša pri litru 80 vinarjev.
+ Vrednost srebrne- krone. Večkrat se čita v Inseratlh, da ta ali oni kupuje sr obrne krone n. pr. po 7 kron. Resnična vrednost srebra, ki ga vsebuje srebrna krona, pa znaša z ozirom na londonske cene 11 papirnatih kron. Kakor smo informirani, se plačuje srebrna krona tudi v Italiji po dve Hrt, kar približno odgovarja go. tl navedeni ceni. Na to opozarjamo občinstvo.
+ Bosanski orehi na tržaškem tržišču, Minule dni Je bilo na tržaškem tržišču mnogo bosanskih orehov po ceni 190 lir za 100 kg.
+ Prva Jugoslovanska tvornlca glav. nikov v Karlovcu. V Karlovcu se je osnovala pod gornjim naslovom prva domača tvornica za to panogo industrije, ki Je opremljena z najmodernejšimi stroji. Tvor-nlca izdelava dnevno 50—60 ducatov raznovrstnih glavnfkov. Tvornlca namerava svoje delovatije razširiti tudi na Izdelava gumbov.
+ Nacljouallzaclja velikega lesneta hidustrljalnega podjetja. Lesno Industrijal« no podjetje Elsler in Ortlich v Zavldovtcih v Bosni (blizu Sarajeva) je nacionalizirano. Država dobi 25% delnic v svoje roke. To podjetje Je pole« bivšega Stelnbelssovega največje v Bosni ter poseduje ogromne gozdne komplekse, železnice, skladišča Itd,
•
+ Cena prevoznine na ladjah pada,
Svetovna trgovska tonaža ie sedaj večja, nego Je bila pred vojno. Posebno se Je dvignila .imenska tonaža. Evropska se Je dvignila od 1919. 1. za 2A tnMIjooov ton. Ker so ameriške In evropske Izvozne razmere zelo nepovoljne, pada cena prevoznine vedno bolj.
+ Gospodarska kriza na Francoskem, Kakor javljajo iz Pariza je slabo razpečavanje blaga’ prisililo mnoge Industrije, da popolnoma ustavijo obrate, oziroma, da produkcijo zelo zmanjšajo. Posebno težko so prizadete Industrija čevljev, kovinska Industrija In transportna podjetja. V tovarnah mila in olja se dela samo še 32 ur na teden. Tudi Industtia svile se nahaja v težki krizi. Tovarne papirja ustavljajo vsled prevelikih zalog papirja obratovanje, ker sl francoski časopisi dobavljajo papir 'z Inozemstva, posebno Iz Avstrije ln Finske, ki jim pride bolj poceni, nego domači, Zaradi prevelikih zalog padajo tudi vinske cene ker Je samo v Alžlru akoll 7 milijonov hetolltrov neprodanega vina.
+ Izvoz perutnine. Nemška vlada je dovolila uvoz zaklane perutnine, ki se smo pri nas svobodno izvažati. Na to opozarjamo vse interesente, ker tako lahko prk čakujemo, da bo Nemčiia v doglednem 5a< su dober trg za ta naš izvoz.
+ Ustavitev dela v angleških premo-gokoplh. Ker se obrat radi visokih stroškov ne rentira, so mnogi premogokepl v Walesu ustavili obrat.
+ Srednjecvropojskl prevozni promet,
V	Toplicah se Je vršila konferenca mednarodne železniške komisije. Zastopane so bile sledeče države: Poljska, Nemčija, Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška ln Romunija. Konferenca le Izdelala tarifo za direktni prevozni promet med tem! državami. Proiaet se »tvori februarja 1921.
+ Minimalna bolgarska carinska tarifa za češkoslovaško blago. Bolgarska vlada Je priznala Češkoslovaški za blago češkoslovaškega Izvoza minimalno carinsko tarifo od 10. decembra 1920. Ta tarifa pa vedi a samo za ono blago, pri katerem Je češkoslovaški Izv o« dokazan s potrdilom one trgovske zbornice, v koje rajonu se nahaja mesto, kjer se je blago izdelalo.
+ Monopol petroleja v Bolgarski. Bolgarski finančni minister Je odredil sestavo posebne komisije, ki bo proučila vprašanje državega monopola za petrolej v Bolgarski.
+ Nemška konkurenca švedski ln norveški Industriji. Norveška, predvsem pa Švedska, doživlja veliko krizo v kovinski in tekstilni Industriji radi nemške konkurence, ker so radi nižjo nemške valute Acmšid kovinski tn tekstilni izdolki cenejši.
+ Prepoved uvoza madžarskih vi« v Avstrijo. Avstrijska vlada Je radi odklonitve ratifikacije trgovinske pogodbe s strani madžarske vlade prepovedala uvoz madžarskih vin in sadnih destilatov v Avstrijo.
Dnevne vesti.
— Zanikrno Gospodarstvo. Ne-
rablteni železniški tiri iz Draveli do Udmata. nadalie r>roti Ježici, v Zalo-jtu itd., še vedno niso oospravlieni. Pracovi cniieio. tračnice rlave. Vse te nredmetp bodemo kmalu krvavo Dotrebovaii za oodališante nujnih Drosr. toda do tedai h£> materiial že uničen. Vsai cod streho nai bi sc suravil. Takib skladišč le dovolj po caznih oraznih barakah.
— Visoke oristoibfne za vidira-nie potnih listov v Italijo. Italilansko Df>s'aništvo v Beoeradu ODetovano razglaša. da znašaio Dristoibine za vidiiante ootnih listov v Italijo 480 kron
— Nedoslednost. Finančna uprava ie ukinila že leta 1920. izolačeva-nie obresti ori državnih zadolžnicah, a pristojbinski nadomestek (davek) na še v letu 1921. teria od niih: če sc ne plača v 14 dneh. oreti z rubežniio. Tako poseda šola v Mošniah rento za 3000 K. Zapustil ie to elavnico stolni prošt Suendov za priboljšek MoSeni-skeniu učiteljstvu. Finančna UDrava ie zdai spremenila nribulišek v do-slabšek. Se vidi, da nimamo finančnega ministra.
— »Mariborska Straža« išče povoda, da se obregne ob naš list iz gole krščanske strpljivosti. Očita nam
židovsko reklamo in nadstrankarsko stališče, zraven pa udrihanje po katoHški duhovščini, posebno po dr. Korošcu. Naši čitatelii so priča, da se nam dela krivica. Nikoli še ni bil v Jugoslaviji napaden duhovnik, ki živi za svoj vzvišeni poklic ter dela za svoj narod. Ako bi dr. Korošec tako živel in delal, bi ca gotovo nikoli ne kritikovali. Kaj dr'>"«ga je duhovnik in kaj drugega vodilni politik. Kdor hoče odločevati v naši državni politiki, a odločuje nerodno in v škodo ljudstvu, tak pa se ne sme skrivati za duhovniškim poklicem.
— Važna ugodnost za vojake. Voini minister ie doseeel za vola-štvo veliko ugodnost, da se bo vozilo do železnicah brezplačno na dopuste. Dosedai ie baš deistvo. da so morali voiaki plačevati celo voznino služilo tainim agitatoriam kot netilo nezadovoljstva v armadi.
-- Umor v Trstu. Iz nekCza vodnjaka v Skorklii so potegnili razjedeno truplo neke mladenke. Doenalo
ie. da ie bila to 251etna Katarina I.eeovich. ki ie služila ori Jos. Giuro-vichu. Ustrelil io ie Giurovichov siu na Silvestrovo oonoči ter truplo vrtel v voclniak. Morilca so zaprli.
— Idrijski akademik! ua 'ljubljanski univerzi izjavljajo, da se, razen enega, niso udeležiti oficirskega božičnega plesa, kot jim to očita pisec £lanka»Glas Iz Idrije«, (Jugoslavija*, dne 14. januarja t. !.). Poročevalec je gotovo mislil na Idrijske akademike, ki študirajo v Inozemstvu In na absolvente, ki že Imajo v Jugoslaviji službo oziroma nanjo retleictlraio ter so se Kahbog plesa res nekateri udeležil!.
— Prepovedan bolgarski list, Z sklepom ministra za notranja dela St. 747 od 12, t. m. je listu »Makedonija«, ki Izhaja v Sofiji prepovedano vpošlljanje In razšlr-laarje v naši državi, ker piše proti našim državnim Interesom, Siri s svojim pisanjem mržnjo med prebivalstvom in hujska proti oblastim.
— Umrl Je nagle smrti v St. Jitrju ob Južni železnici 13!etni dijak celjske gimnazije Roman Mogilnlckij, sin tamoštijega zdravnika dr. Vladimirja Mogilnickija. — Na Oomflskem Je umrl v 25. letu Viktor Cukala, sin znane In cenjene uradne rodbine Cukala.
— Vpokoioncl Južne železnice so nedavno doMi od pooblaščenca ravnateljstva pismeno zagotovilo, da se Jim nabavni Prispevki Izplačajo do 15. t. m., kar b! obremenilo družbo za kakšna 2 mlijona K.
rcveZi S« danes nimajo denarja, M ravnateljstvu kratek ulth :atmn.
— Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posreden’, za delo« v Ljubljani, Ptuju i„ Murska Soboti ie iskalo v preteklem tednu od 26 do 31 ^cembra 1920. dela 147 moških in 55 žen-
il	or	so	pa	lska-
Posred(w-ii in 58 2enskUl delavnih moči. sprejmejo:’ Sf*0 66, V dom « (Rotgerber, Weissbe.rl.er? ‘b^L. ^7* dflno orodje, go,d„i dcla’vcl,	£
hlStvem in navadni mizarji, tesarii
ji, strojna pletilka, vzgojiteljica, služkinje" kuharice, postrežnice, vajenci, vajenk« itd!
— Vitez Franc Jožefovega reda. v Gradcu jc umri znani mariborski vinotržec Badl. Njegovi sorodniki so z velikim ponosom naznanili v mrtvaškem listu, da le bfl pokojnik vitez Franc Jožefovega reda. Tud! med nami še imamo nekaj mož, ki *e Ponašajo s takimi naslovi.
~7 *sra z dinamitom. Iz Litije so pd-^h# i -V ^ll^aiT0 in tu z redilnim vozom
1	•- nico klučav:ničarsk?ža vajenca Slav-
ica Židanika, ki se Je Igral z dinamitom ter dobil pri raastrelbi nevarne poškodbe na levi roki, prelh ta obrazu.
— Zasačeni cerkven! tatovi Varnostnim organom se je posrečilo Izslediti tatove, ki so v noči od 9. na 10. t. m. vdrli v župnijsko cerkev pri Sv. Lenartu pr! Ormožu, kjer so zlikovci ukradli mon-stranco in kelih. Glavna storilca sta nek! Prejac In Marija Ermizej, ki sta že aretirana. Drugim storilcem so oblasti na sledu. Pri aretirancih so še našli monstraoco In kelih.
— Ukraden konj: V noči pred sv. večerom je bH v Skalah posestniku M. P. ukraden Ie hleva 71 etui konj vreden 3000 kron. Konj Je rjav, ima na glavi beto liso in zadnjo levo nogo do kolena beto.
— PoskuSen samomor. V Domžalah sl Jo zvečer 10. t. m. v pričo svoje žene kovaški mojster Pr. Vidmar pognal kroglo v prsL Tri dni se Je odtočno branil vsake zdravniške pomoči, četrti dan pa so ga bolečine premagale, da Je privolil, naj ga prepeljejo v deželno bolnico v LJnMj:po, kjer upajo, da bo okreval. Vzrok »o bile družinske razmere hi dejstvo, da Je prišel iz ruskega vjetništva zastrupljen s komunističnimi Idejami.
— Smrt tihotapca. Kmečki sin K. Novak Iz Zeukovcev prd Radgoni Je Ml nevaren tihotapec, ki je ustrelil u ek ega našega finančnega stražnika ter pobegnil v Avstrijo, Ker pa so ga tudi avstrijski orožniki iskali zaradi poneverb in tatvin, pribežal le v Cankovo ter se v neki hiši zabarikadiral. Ko so naši orožniki hišo obkolili, se je Novak ustrelil s samokresom.
Ljubljana.
*=■ 20letnica ženskega telovadnica društva v l iublianl. Koncem ia-nuaria 1921 ie bil v Liubllani ustanovni občni zbor I. ženskeera telovadnega društva ter le bila za sta-rostko izvoliena ea. Franla di. Tav-čaiieva. Potemtakem oraznule letos društvo svofo 20Ietnico.
— Telo In duša. V sredo 19. t. m. ob 6. url zvečer bo zaklučil na univerzi g. univ prof. 4r. F. Veber svoja tevajanfla z zadnjim predavanjem iz cikla »Teto in duša«: Siopuje življenja In pomen kulture«.
— Nekaj za našo mestno blagajno. Dunajski mestni senat je zvišal letni davek za pse, ki Jih drže ljudje le za luksuz in zabavo, od 20 ua 3000 K. Pri popisovanju živali bodo komisije tudi v Ljubljani našle mnogo takih »pinčev«, za katere razne prismode izdajajo na leto toliko, da bi se mogel preživljati reven dijak. — Zagrebški občinski svat Je predpisa! za vsakega tujca, ki prenoči v mestn, pristojbine 5 K. Za razne verižnike tuje narodnosti prav priporočljivo.
— Davki, predpisani za čas od 1. Umila 1920 do 31. maja 1921 in naknadno predpisan! za prejšnja leta, se bodo prlstlno iztirjali, če se prostovoljno ne plačajo do 27 januarja 1921 (razven davka na poslovni promet ta vodne dobičke). Tozadevni razglas je nabit na mestni deski.
Srednješolska organizaciji »Preporod« Je^prlredFla v nedeljo v viškem Sokolskem domu Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šenflorjanskl«, ki je Izpadlo usodno. Videlo se Je, da bi mladi diletanUe to Igro lahko zgladili do dovršenosti.
Kr. Invalidska šola se Je preselila Iz sedanjih prostorov v Belgijski vojašnici v Seapetensko vojafitiico, ter obenem spremenila naslov, ki se gtosi odslej »Invalidski dom«, Ljubljana.
— Izgubil sem v nedeljo med 11—12 uro od pošte do hotela Tivoli uro zapestnico, ki Je gravirana lil. darilo prvenstvo Koroške Slovenije — Ljubljana Velikovec. Poštenemu najditelju dam nagrado, Mirko Nardin, mehanik pr! Gorou.
Maribor.
Aretiran Izzlvač. 21 letal delavec Sml-gue Ivan Je bH dne 16. t. m. aro*'ran, ker Je brez povoda pričel izzivati večjo družbo v Zajčevi gostilni na Meljski cesti ter pri tej prilSkt z nožem sunil med rebra 45 letnega Antona Keruca, stanujočega v Krčevin! 188.
h Sr. Kungoto se je danes po mesta razširja vest, da Je morilec Eferl, ki je pred nekoliko dnevi usmrtil neko ženo in ranil več oseb, pri svojem begu umoril še dva orožnika, ki sta ga hotela prijeti. Ni še znano, ali Je Eferl res pobegnil preko meje, ali pa se še klati na obmejnem ozemlju. Želeti je, da ga varnostni organi čim preje Izsledijo.
Trgovino s pisalnimi stroji In potrebščinami Je otvorll v Mariboru, Slovenska ulica 7 g. Edvard Legat. Tvrdka sprejema tudi vsa popravila pisalnih strojev.
Licitacija. Dne 23. t. m. se vrši pri mestni komandi v dravski vojašnici lfcttacia gnoja, na kar se nteresmtl opozarjajo.
EDINI SLOVENSKI DNEVNIK. KI POROCA STVARNO
IN nepristransko.
JE .JUGOSLAVIJA*. ČITAJTE IO! NAROČAJTE JOI
Celje.
V	poslovalnici bolniške blagajne v Celju sedi neki gospod, kateri tata med uradnimi urami več časa za preizkušanje tam-b»raških Inštrumentov, kakor pa za uradovanje s strankami, katere morajo čakati na milost tega gospoda po četrt ure ta tudi več, Tudi se ta gospod nad strankami zelo rad surovo zadira ta smo pritožbe 2« neštetokrat slišali. Te vrstice nad mu bodo v opomin, In naj nikar ne misli, da bode hrulil na ljudi, kateri ga s svojimi težka prisluženiml groši živijo.
Hodnik mosta prek Voglajne r Savod-no so končno vendarle posuli, da Izgleda bolj kristfasko. Treba bi bflo, da se odpravi tudi svinjarija, ki vlada tostran m> sta na mestni strani pod železniškim viaduktom. Istotako bi bilo treba nasuti tu<l! cesto ta pot proti Gabrju.
Po zadnjih lepih zimskih dnevih smo koncem minuioga tedna doblM zopet oblačno vreme ta nalive. Sneg je po večini Izginil, vendar pa ‘e od sobote na nedeljo zopet zapadel po hribih okrog Celi«. Tudi Savinja ta druge vode so močno narasle vendar pa niso prestopi!« bregov.
Nove električne luči Je postu napeljat! celjski magistrat po nekaterih dosedaj slabo razsvetljenih ulicah.
Cene vina v našem mesita se sučejo od 14 do 40 kron za liter. V splošnem se dobivajo po naših gostilnah Se precej dobra vina.
Celjska plinarna prične v sredi teko* čega tedna zopet z obratom.
II. Ptaninskl ples podružnice Slov. plan. društva v Celju se Je vršil minulo soboto zvečer v gornjih prostorih celjskega Narodnega doma. V okusno ozaljšani dvorani se ie nabralo precej občinstva, kateremu se Je nudilo dovolj lope zaba/ve. Izšel je ob tej priliki tudi šaljivi časopis t Imonom »Planinski šaljivec«, kateri se je na veselici razprodajal.
LEČENJE GARIJ.
Garje (srab ali šuga) so ee za časa svetovne vojne silno razpasle in vojskam povzročale veliko preglavico. Vsa preje obična zdravila niso zatrla trdoživih pršic, ki se zarivajo konju v kožo; od živali se garij nalezejo čestokrat tudi ljudje. Več milijonov konj, posebno slabo krmljenih, je v Evropi podleglo tel nalezljivi bolezni. Konečno so nemški veterinarji uvedli lečenje s plinom (žveplenasto-kislinastim anhidritom) Garjevo žival postavijo v celico, iz katere ji skozi okence kuka samo glava; ovratnifc iz gumija, kil okro-žuje okence, zabranjuje. da plin ne odhaja iz celice. Na ta način so nem-5ke čete na ruskem Poljskem izlečile nad 76.000 konj.
Prevrat je zapustil tudi Jugoslaviji mnogo tisoč garjavih konj. Dva naša vojaška veterinarja vkljub nepopisnim težkočam nista mirovala, dokler nista postavila v Nušakovi vojašnici teh razkuževalnfh celic. Tu so izlečili nad 1700 vojaških in 300 civilnih konj. V Sloveniji so zatorej garje med vojaškimi konji žo pred pol leta popolnoma zatrli.
Zadača visokorodne gospode v kmetijskem poverjoništvu bi bila, da čimpreje garje preženo tudi s civilnih konj. Spočetka so se širokoustili, da preje postavilo deset takih celic, nego vojaška oblast samo eno. Vojaško konjsko bolnico so skušali tebac-niti jz Slovenije, češ. da resno ogroža trnovske četveronožce in krakovske dvonožce. Ko v tem niso uspeli, so se zakleli, da nihče ne prestopi praga te vražje naprave. Podrejenim uradnim Živinozdravnikom in veterinarskim policijskim nadzornikom priporočajo mazaška mazila. Kuge docela zatreti pa se jim nič ne mudi. ker so te najboljši vir postranskim dohodkom (železniška vožnja v I. razredu, 12 kron od vsakega kilometra itd.). Naposled se jim Je posrečilo z garjaml okužiti tudi ovce; garjavi ljudje pa čimdalje bolj polnilo naše bolnice.
Najvišji despot veterinarski Policijski nadzornik pa sl ves zadovoljen mane roke in s Prešernovim učencem veselo peva:
„Kako. odpravljajo se ovcam garje,
preganjajo ušivim glavam gnide,
loviti miš učimo gospodarje."
Oj zlati vek šugarjem kranjskim pride! mu odgovarja zvesta četa krvnih in duševnih bratcev in svakov. ki jili je prelemožni namestil na najboljših mestih.
Ker gledamo v novem poverjeniku za kmetijstvo nepristranskega moža, smo uverjeni, da bomo naš klic temeljito posvetili Heiuovim in Schvvarzovim miljencem ter spreobrnjenim heilbruderjem.
Gledališče in glasba.
II.	slnfonlčnl koncert muzike dravske divizije. V kratkem je dr. Čerin že drugič stopil pred koncertno občinstvo s svojim orkestrom. Sinoči se Je spomnil 150 katnl-ce floijstva v«985M» Skladateftja Beethovna
In Je Izvajal tretjo Leonorimo uverturo ter takozvano pastoralno slnlonljo, apote-ozo prirode. Dr. Čerinov orkester zasluži za izvajanj« teh klasičnih del vso pohvalo.
V	godalfh, ki se pridno šolajo Je praiv dober, v trobilih dobro zaseden, izpopolniti bi bilo treba le še pihala. Poleg tega je pa izborno discipliniran In v resnici amblcijj-zen. V Dvofakovl Slovanski rapsodiji op. 45 in VVebrovi uverturi K. Oberom se je povzpel do Izredne moči In nenavadno ognjevito Igre. — Na vzporedu so bile tudi Tatarske silhuete skladatelja EmHa Adamiča, vzete Iz njegove »Tatarske suite« katere le komponiral v ruskom ujetništvu po naročilu taškentskega komisarljaita narodne prosvete leta 1919 za orljentalski propagandni koncert. Snov je skladatelj vzel iz tatarskih narodnih pesmi, karterih melodika sloni na pettonski škali (brez 4. In 7. stopnje). Harmonična podlaga Je 6Ua preprosta, drži se največ trlzvokov bi se približuje starogrškim lanovim načinom. Bat-kan geisha slika Jadikovanje ugrabljenega dekleta, Kara urman Je starinska tatarska pesem, polna globoke tajinstvenosti, Tatarski ples pa originalna, živahna skladba. Vse trt točke so čedno iitštrumentlrane, seveda mišljene za srednjevelik orkester, kakršen Je bil skladatelju v Taškentu pač takrat na razpolago. Klarinet in oboa nado-mostujeta tatarsko narodno glasbilo »Ka-rdj«. Občinstvo Je bilo s sinočnjim koncertom prav zadovoljno, za naša ušesa nenavadno tatairsko muziko Emila Adamiča 'e sprejelo z dolgotrajnim ploskanjem. Dr. Čerin Je uspeha lahko vesel in le želimo, da ta slnfoničnl koncert pod njegovim vodstvom ni bH zadnji.
Koncert pevskesa zbora »Olasbene Matice« v Ljubljani dne 24. t ul, bo nudil občinstvu Izbor najnovejše slovenske vo-kaJlne produkcije. Pole* nežnih melodijoaruh oročjlh pesmi Emila Adamiča in krepke domovinske pesmi Ferdo Juvanca bo podan na čelu program A. Lajovic s šestimi umetniško dovršenimi zbori. Tl zbori vsebujejo enkrat natisubtilnoSe muzikalne izraze (»Kiša«), drugič živahen ples (»Ples kralja Matjaža«)), potem vosel, naroden ton v »Pastirčkih«, ali prelepo pesem »panja na »Zeleneča Jurja«. — Vsak priJatdU lepa pesmi bo našel 24. t. m. svoj del bi čtetl užttek. »Glasbeni Matici« pa na$ polna dvorana priča, da slovensko občinstvo razume njeno Idealno prizadevanje. — Vstopnina: sedeži po 50, 40, 30, 20 in 15 K; stojišča po 10 in 4 K. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki r Prešernovi ulici in na večer koncerta pri Magajni.	k
Gostovanje »Hudožnlkov« v Zagrebu. Ruski »liudožestvenl teatir« gostuje te dni ponovno v Zagrebu. Danes, v torek, in Jutri, v sredo, izvaja Dostojevskega »Bratje Karamazovi«. Nadejamo se, da bo UobHan-ska gledališka uprava napela vse sile, da pridobi »hudožnikei še za eno gostovanje t*ll v LjubljanL
Znanost in umetnost.
Narodna Galerija. Ljubitelje umetnosti opozarjamo, da Je društvena zbirka modernih slov. slikarskih In kiparskih del Javnosti odprta vsako nedeljo od 10—12 in ob četrtkih od 14—16. Narodna galerija »o nahaja v Kresiji, Šolski drevored II. I. kjer se ob označenih urah sprejemajo tudi novi člani. Društvena članarina znaša malenkostni znesek letnih 30 kron, ustanovntna pa 500 K. NaiJ ne bo slovenskega Inteligen-ta, ki ni član te prevažne kulturne ustanove! članarina se lahko vplača tudi po po-štnl-čckovnl položnici, ki se na željo vsakomur dopošlje. Vse dopise za Narodno galerijo je naslavljati na gorenji naslov.
Drobiž.
*Za »meh Io kratek ts*. Prejel! srna dopis, ld ga priobčujemo razun podpisa do&esedno Uredništvu »Jugoslavije«. Podpisani prosim, da v imenu prizadotfli priobčite r »Jugoslaviji« sledečo notico: Radeče pri Zidanem mostu. Pri prostih zabavah ter plesih v tukajšnjem trgu se nahaja mnogo gospodičen, katere so lafco Izbirčne in tujim gostom ne privoščijo zabave. Danes toliko v znanje, prihodnjič več. Mnogo prizadetih. — Priobčite to notico gotovo, ker so tiste gospodične res »štdc« In nas spravijo drugače še v ža-kel. Z odličnim spoštovanjem. N. N.
* Smrtni ostanki carja Nikolaja II. RaJ-denL »MoriUng Post« doznava iz Shangaja, da je bilo prepeljano tja pod ruskim nadzorstvom dvoje mrtvih trupel. Trdi se, da sta oba mrliča potovala že dve leti skozi Sibirijo ki Kitajsko ter Ju bodo seda* prepeljali v Evropo. Mrtvi trupli sta eno velike kneginje Elizabete Feodorovne, drugo pa bivšega carja Nikolaja II.
* Kakšne sanje Imajo slepi otroci. Oddelek londonske »Psychological SocIety« ie posveti posebno pozornost študiju sanj slepih In gluhih otrok. Mnogoštevilna opazovanja so prinesla zopet dokaz, da mnogi slepi otroci po lastni trditvi vidijo ta zato smatrajo take sanje za najlepše trenutke svojega žlvlienja. Enako pripovedujejo tudi gluhi otroci, da v sanjah dobro slUljo. Dočiim le pri slepih otrocih glavni
predmet sanj ogenj ln njegove grozota, imajo gluhi otroci v sanjah strah pred dlv-< Jimi zvermi. Slepi otroci se razlikujejo od gluhih tudi v tem, da prvi malokdaj sai niaio o izrednih dogodkih ta Junaških činih, dočlm igrajo v sanjah gluhih otrok glavno vlogo vojni prizori In junaški člnL
•	Nevarnost lepote. V nekem ne\vyor-škem gledališču ie pela zelo lepa pevka neko šaljivo pesem, id Je pričela z »Prid^ dragi, in me poljubi . . .« Med publiko s« je nahajal neki ognjevit mladenič, ki Je skočil nenadoma na odear ta krasno pevko po* liubit, kakor je v svoji pesmi želela. Mladenič je prišel vsled motenja Javnega miru pred sodišče. Pred sodniki Je Izjavi!, d« mu ni bilo mogoče ubraniti s* poziva čarobne mladenke. Sodniki so nato poklicali k obravnavi t-idJ omenleno pevko In se le morala cela stvar, kakor se le dosodila v gledališču, ponoviti pred sodniki. Sodniki so upoštevali opasnost pevkine lepote in J« bi; mladenič vsled tega obsojen le na ma< lenk'istno kazM da se zadosti zakonu. —< Opasuosti ženske lepote spoznavamo tudi v sledečem slučaju: Neld mlad italijanski Impresarij se je podal s svojo družbo mladih lepih pevk v Egtpt ta na Grško ter uprizarjal razne opere. V Aleksandriji mu je neki bogat Egipčan odvedel primadono« Kavuotako so ga tudi druge dame njegove družbe polagoma zapustile ln pobegnile • sv<ylmi ljubčki. Ostala mu Je sama še žena In še to Je v Solunu odvedel neki aten-sk1 oboževalec lepote. Ubogi Italijan j« ostal sam m Je moral prekiniti svoje umetniško potovanje. Komad le dobil toliko denarja. da se Je odpeljal domu. Sklenil 'e, da se na umetniško potovanje ne poda vefl z lepimi pevkami.
Pošljite naročnino! Mali oglasi.
Proda se:
4 KRASNI TULJASTI ZASTORI ta eno dvojnato posteljno pregrinjalo ten nekaj draperij, vse še čisto novo se jako ugodno proda. Ogleda se lahko vsaki daa od 10—12 uro ta od 2—4 ure popoldne Ljubljana, Ottn&ca ulica št. 7, nadstropje štev 5.
100 HU
belega ta rdečega vina L&vrstne kakovosti 1. 1980 proda producent. Pojasnila da Sko Petan, Sromtle 15. pri Brežicah. 10|
KOKS
za kovače ta ključavničarje prlporoč* tvrdka Henrik Primus, prodajalna z železnino In špecerijskim blagom ter deželnimi pridelki, Tržaška cesta št. 23, Maribor,	8?
HIŠA Z GOSTILNO ta z gospodarskim poslopjem, lep sadu! ta kostanjev vrt, njive ta travnik vse skupaj Mizo Kranja prav t lepem kraju Ml proda. Natančno sc Izve v »ostltal pri »Kron!« štev. 50 v Kranju na Gorenjskem,	70
PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisalni strtf znamke »The Cocrier«, vpraša ta ugleda se v upravi »Jugoslavije«.	2461
Kupi se:
KUPIM SREBRNE KRONE
ter plačam po 7 loroo za vsako srebrna krono. Joško Poiš«, Dunajska cesta 47 * baraki.	91
Službe:
TRGOVSKI POMOČNIK,
Slovenec, 27 let star, slovenskega ta nemškega Jezika zmožen, manutaktume, špecerijske ter železntaske stroke vešč, želi prementH službo s 1, marceun če mogoče tud! pref. Cenjene ponudbe pod »Mariih* In vesten 1177« na upravnlštvo Jugoslavije-	103
KOT SPREMLJEVALEC TRANSPORTOV Bče službe bivši finančni paznik. Najraje grem na Hrvatsko. Cenjene ponudbe prosim pod 101 na upravo Usta.
PRODAJALKA
izurjena, samostojna starejša moč za manufakturo, špecerijo In železnino na deželi v prometnem kraju se sprejme a L marcem t. I, Stanovanje, perilo, hrana v hiŠL Plača po dogovoru. Prijave na upravntštvo »Jugoslavije« pod »Točnost«.	93
OSKRBNIK z detemo družino z nekaj premoženja za večjo posestvo na Dolenjskem se sprejme, Plača 60% pridelka. Naslov v upravi lista,
n
Razno:
IŠČEM POSOJILA 20X00 K
proti dobrim obrestim. Kritje glavnice » patentom oziroma obrtjo. Resne ponudb« prosim na upravo »Jugoslavije« pod številko 84.	Sl
V	NAJEM
aU na račun se vzame gostilna v mest« ati v bližini mesta. Ponudbe pod »Podjetna«.	10V
ISCEM V LJUBLJANI v najem gostilno s stanovanjem. Ponudb« Dod »Gostilna« na upravo »Jugoslaviji,'
M, Zčvacoi
Kraljev vitez.
Zgodovinski romaa (DaJJe.)
Dosc e v ši do iarka. ki ie obclaial Stajo trdniavo. ie začel iskati z očmi prfaiierne točke: samo da pride noter. uotem bo že kako! Kai stori, ako vdere v Bastiljo, se niti ni vpraševal, vedel ie le. da hoče rešiti Condčja. In končno. mari ea ni navdahnila v odločilnem trenotku še vedno prava misel?
Postavil ie Ocolina za stražo nedaleč od velikih vrat ter krenil na desno. Svetla mesečina mu te kazala pot. Čim delt le hodil, tem očitnejša mu ie bila brezupnost nie20vei?a pod-letia, temboli trmoelav pa le postalal ♦udi nletrov namen.
Ustavil se ie na kraiu, Uler ie tekel larek nrav. mimo vznožla enetra izmed stolnov. Capestan?. ves vročičen od vratolomnih misli, ki so mu polnile elavo. le bahato zamahnil oroti BastilH kakor bi »o vabil na boi. Zdaici pa le vztrepetal. Eno izmed ozkih stolpovih oken se ie bilo odprlo in nekai beleea mu ie priletelo v krepkem lučalu tik pod noče.
Z utripajočim srcem se le sklonil in nobral tist bolo stvar: bil Ve papir, obtežen s srebrniakom. Takoi nato
so ieli streliati nani: razločno ie videl. kako-ie prhalo v travi krojzin kroff nieffa.
*Oho!« ie delal, »arkebuzne kro-ele dežuieio name! Olei! zlei!«
IJ.mek ni 1 se ie voiakom iz etrelia-ia. Ko ie našel Co>rolina. ie odvil svoi papir.
x Toi. cosuod.« ie vzkliknil oproda, »streliali so! Pa ne morebiti na vas?«
»Nič hudega « ie rekel pustolovcc. »Iz bastilskih arkebuz ne lete krogle, ampak tolarii: vidiš, pobral sem enega zate!« ie dodal, moleč Cosrolinu težki srebrniak. ki era ie bil našel v papirin.
»Oho!« ie deial Cojrolin osuplo. »Če ie tako. se poidem prihodnjič tudi laz nastavit!«
Capestane ie v mesečini prehitel pisavo z očmi. Bilo ie kai kratkobe-sedno:
»Parižani! Pomaealte princu Con-diškemu, ki umira od bede v celici št. 14. v Zakladnem stolpu!«
Srce se ie skrčilo pustolovcu.
»Od bede umira v ieči.« ie zamrmral. »in iaz sem sra spravil vanto! Cernu? S kakšno pravico? Nesrečni princ mi ni storil ničesar žaleča: meni ne! Da. če bi bil to Guise, ki me ie opsoval! Ce bi mocel vtekniti niesra v celico št. 14! Eh. prazne žellg... Ouist. ki me 5c osramotil, le prost.
Condč pa umira od vsakatere nesreče! Coi'bacque!«
7arka domišliida mu fe slikala princa v smradnem brloeu. kier živi siromak ob kruhu in enili vodi. čaka-ie. da sra odreši smrt. In hkrati ca ie vznemirjala misel, kako zabavno bi bilo. posaditi voivodo Guiškeira vsai za nekai dni na nveeovo mesto. Ali nocoišnia izkušnia ie pričala, da so takšne želie jalove in ie nemogoče priti v Basiilio. kam li rešiti iz nie Condeja!
»Poidiva!« ie rekel kratko.
Z urnimi koraki se ie napotil v ulico Sv. Antona. Tako ei dospel na vogal, kier ie stal CinJ-Marsov dvorec: in Coeolifl. ki ie stoDal verno za niim in takisto obujal spomine, le zarenčal sam ori sebi:
»Oh, Lanterne! Prekleti lopov Lanterne!«
»Lanterne!« ie kriknil v temi zadušen glas. »Na pomoč Lanterne! Pomaeaite, liudie božri!«
Vitez ie obstal kakor vkopan. Glas ie nrihaial iz kočiie. ki se ie bližala v diru. Gnev in obup sta zvenela v teh klicih na pomoč. Še hip. in kočiia ie bila vštric!
»Pomagaite!« se ie razleglo vno-»Pomagaite Cinq-Marsu!«
živllenie! Naprej. Cogolin! Cape- | stang zocer vse!«	{
Planil ie pred konie ter se obesil na uzdo.
»Udrihal! Udriftai vendar, živina!« ie zarini iz kočiie osoren glas.
»Na nomoč! Na nomoč! Na pomoč!« ie klical Cinq-Mars s čedalje slabotnejšim glasom.
»Gospod de Chemant!« le zavpil kočiiaž. »napadeni smo!«
»Sem. Cogolin!« ie zagrmel pustolovec. .	r
Vzlic biču sta konia obstala. Voznik ie skočil s svoiega kozla: murca kočiie so se odorlri in zaloputnila. Chčmant se ie vrgel na Capestanga, kočiiaž nn oprodo. Cinq-Marssov glas se ni slišal več.
»Poberi se!« ie kriknil plemič, ki pa ie bil Richelieu poslal s Clnq-Mar~ som v Bastilio. .Poberi se. lopov!«
»Lonov ti sam!« ie
zavpil Cape^ »Ti. tl se po-
vič. ___________
sCino-Marsu?!« se ie zdrznil pu- | Nič sooti. dečko!« stolovec. »Ah. Marion. zdai ti popla- j »Kai hočete?«
slang in potegnil meč. beri!«
»Čuvajte se!« ie delal mladi častnik. videč da ima omravka s plemičem. »V službi sem. De Chčinant je moie ime in mol gospodar ie škof luconski. S poti, gosood!«
»A moie ime ie de Capestang. in moi gospodar ie moleča očeta sin.
čam svoj dolg, magari če me stane
ie rekel Chemant. »Vašega letnika!«
Chčmant se je zagrohotal in navalil na Capestanga. Ostrini sta žvenketali v črni noči, sinaie iskre v, temo. Ker sta nasprotnika slabo razločila drus? drugega, sta suvala na slepo srečo. Čez dobro minuto ie Chčmont izpustil meč. zgrudil se na kolena zastokal in nadel no cesti, kakor ie bil dole in širok.
sUbit?« ie pomislil vitez. »Bog-me. ni se zgodilo nalašč! Hei. go-snod!« le zaklical, sklonivši se k nie mu.
Pokleknil ie tej prisluhnil. Ranjenec ie sopel z naporom.
^Pomagai. Cogolin. Zanesiva ga k luči.«
Prenesla sta ranjenca na levo stran ulice, ki le ležala v mesečini. Tu je videl Capestang, da je prebodel častniku stegno; rana je bila skeleča, a smrtna ne. Pustolovec se je oddelmil.
Ko ie vstaial, mu ie padlo oko na papir, ki ic tičal Chžmantu za pasom. Vzel ca ie. razgrnil ca in poeledal vani: no. kralievem uečatu ie spoznal. da drži v rokah zaporno oove-lie. Ne da bi ca prebral, ca ie hladnokrvno soravil v žen ter se obrnil li ko.čii'1.
(Dalje prih.)
u
?*
Kdor si ieli
nabaviti
znanega
Haložana
naj so blagovoli pon lužili tvrdke: Prva halolka trgovina s vinom ANTE KORENJAK In drug pri Sv. Barbari v Halozah.
pristnega ^'.Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista
Zlatar In Juvellr
ALOJZIJ FOCIS, Selcoborgova Bllu 6.
priporoča svojo veliko zalogo ju-velov, zlatnine In srebrnine. Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici tožno in solidno.
Prvorazredno
SJEME,
Ulerica, knkimna, grahorice, preje, muliarl, po vrča i originalne njemečke
krmne repe dobavna „8Jciuenar‘' d. d.. Osijek, Gajev trg i.
Bnojav; Sjemenar, Osijek.
Tel.br. 663.
Ček. post. ited.
33346.
Gadje gnezdo
te najbolj {vrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lshko ta malenkostno svoto 14 kron pri
JEZDI rouir I LiiM
^=117
cza® ne ustavi) 05=3
9aDDDOD0OQDOSODnDOOBDDDO
n
,Ve ra
roman O. Waldowe
je izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 20 K v platno vezan 32 K.
POZOR!	POZOR!
Knjigarne in trgovine s papirjemterg.trgovci!
Lične žepne koledarje za leto 1921
v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X7 cm komad po 9 K dobavlja vsako množino
Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani.
Postni predal 74.
(Vedno v zalogi tudi lični notesi, bloki, pisar, knjige blag. dnevnik.)
Barva vsakovrstno blago. Kemično {isti obleke.
Najlepše in najcenejše darilo za vsako priliko je
Moj zverinjak
knjižica nailm malim za zabavo in pouk a 45 slikami in k tem-spadajočim besedilom.
= Cena 20 kron. =
Dobiva te v Ljubljani:
vZvezni fcnjigars^MarijintrgB, v Zreznl tiskarni, Stari trg 19,!.
Antoi (preje Maribor, P tik Magdal \ se priporoča	i Nudi Malcen) , ' 1.,. ;.{* J, »od mestom, lenske cerkve za izdelovanje	
vseh vrst mrtvaških rakev in		
[ omar za led po vzorcih naj-		
( 			 , moderneje na zračni		pritisk.
		
Tovarna
JOS. REICH Svetloiika
Ljubljana, Poljanski nasip 4.
ovratnike,
Podrulnlcat Selcnburgova ulic« 4.
PODRUŽNICE:
zapestnice in srajce.
MARIBOR, NOVO MESTO, KOČEVJE
Gosposka ul. 3S. Glavni Ir?.	Slov.	29.
	F. BRUHAT		s
B 4> «	LJUBLJANA		e B r
« 0 •« B	Manufaktura in tkanine.		i ® B n- e 9 c
B e M		Hesfni trg 25.	» B «
Tovarna nuja la gaillaUi lenim
(Celovec)
prvovrstni jermeni
za vse obrate, mažete in teh* nične potrebščine.
Najsposobnejša tovarna U6njal
Obrtna banka v Ljubljani
RUDOLF PEVEC, trgovec v MOZIRJU
je otvoril svojo podružnico v BEŠKEM SREMU, v bližini Beograda in Novisada ter bode v položaju' najceneje in najkulant-'neje postreči celo Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsom, moko vsakovrstno slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim vse najceneje po dnevni ceni.
Naročila se naj direktno pošiljajo na tvrdko R UIX) L PEVEC v BEŠKI SREM. — Naslovi: Pevec, Boška-Srem.
Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem zamogel z vsako drugo tvrdko konkuriruti. — Ob enem se bode tamkaj prodajalo deske, les in drogi Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
2139	Rudolf Pevec.
Obrestuje vloge na tekoči račun s
Kongresni trg itev. 4.
Slav. pošt. lakov, urada SHS 12.051.
Izvršuje vsa v bancito stroko spadajoča dela kar najkalantneje.
Talafon Kav. SOS.
pr 4
od dne vloge do dne dviga.
mn
Časopise, knjige, broiure,
^ cenike, ic ake, lepake,
Zvezna tiskarna lupil
vabila, vsporede. račune	B v ljubljeni, Stari trg 19- SBB
kuverte In pisemski papir	HaroCila sprejema tudi upr&wn!ltvo ..Jugoslavija"
m	m	sflrittO vUltHe,naslovnice	v Ljubljani, karljln Irg 8 tar njane petfrulnlca v
B 1V1IV S	■	Učne,	Fra	Mariboru, Slavni Irg« w Celju, Kralja Petra «as*a !n
M,1^E	ilOTO	611	“no	v	Ptuju,	Preficrnova	cesta.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin tre S, IVolfova ulica 1 — PodruinEca v Murski Soboti in OoSinii Lendavi
v• « tl 1 11 •m
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede unija nad 65,000.000 kron.
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod
državnim nadzorstvom
Tlalc* »Učiteliska tiskarna* v Liubljant-
Odfiovorni urednik Anton rieselt