LJUBLJANA SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILISAH NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Ljubljana, 2000 Slovenske knjižnice v številkah ISSN 1580-0032 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon: (061) 200 11 10, 126 20 80 http://www.nuk.uni-lj.si/ Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Za programe knjižnice: Vilenka Jakac-Bizjak Urednica zbirke: Eva Kodrič-Dačič Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok 2 Narodna in univerzitetna knjižnica Državna matična služba za knjižničarstvo DEJAVNOST VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC v letu 1997 in 1998 ANA MARTELANC Ljubljana, 2000 °l 00^0^(10 3 Podatke zbrala in predstavila: Lektorirala: Naslov: Računalniška obdelava: Založila in izdala: Odgovarja: Naklada: Ana Martelanc Dunja Kalčič Dejavnost visokošolskih knjižnic v letu 1997 in 1998 Peter Češnovar in Damjana Tizaj Narodna in univerzitetna knjižnica mag. Lenart Šetinc 50 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 027.7(497.4)" 1997/1998" MARTELANC, Ana Dejavnost visokošolskih knjižnic v letu 1997 in 1998 / [podatke zbrala in predstavila Ana Martelanc]. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, Državna matična služba za knjižničarstvo, 2000. - (Slovenske knjižnice v številkah, ISSN 1580-0032 ; 3) ISBN 961-6162-52-7 1. Gl. stv. nasl. 109038592 4 POJASNILO Zaradi tehničnih razlogov objavljamo podatke o delu visokošolskih knjižnic za leto 1997 in 1998 v skupni publikaciji. Podatke o delu visokošolskih knjižnic za leto 1997 zaradi večjega števila tabel in komentarjev podatkov prikazujemo v obsežnejši obliki. Za leto 1998 je vprašalnik vseboval polovico manj vprašanj in zato tudi objavljamo manj tabel. Podatke o delu visokošolskih knjižnic za leto 1999 še zbiramo in bodo izšli še v tem letu v samostojni publikaciji. Ana Martelanc svetovalka za visokošolske knjižnice 6 VSEBINA Dejavnost visokošolskih knjižnic v letu 1997 9 1. UVOD 11 2. PREGLED PODROČIJ DELA 13 Tabela 1: Knjižnična zbirka 15 Tabela 2: Prirast knjižničnega gradiva 17 Tabela 3: Uporabniki knjižnice in obisk 19 Tabela 4: Izposoja gradiva 21 Tabela 5: Dostopnost knjižničnega gradiva in prostori knjižnic 23 Tabela 6: Uvajanje uporabnikov za iskanje gradiva 25 Tabela 7: Zaposleni 27 Tabela 8: Uporaba računalniške in komunikacijske opreme 29 Tabela 9: Javno dostopni katalogi 31 Tabela 10: Sodelovanje v vzajemnih katalogih 33 Tabela 11: Informacijska dejavnost knjižnice 35 Tabela 12: Kopiranje gradiv 37 Tabela 13: Prihodki in odhodki 39 3 • LEGENDA OZNAK V TABELAH 41 4. OKRAJŠAVE IN KRATICE 41 5. PRIDOBITEV NOVIH PROSTOROV ZA KNJIŽNIČNO DEJAVNOST 42 6. PUBLICISTIČNA DEJAVNOST IN DRUGE NALOGE 42 7. DEJAVNOSTI NA UNIVERZI V LJUBLJANI V LETU 1997 NA PODROČJU KNJIŽNIČARSTVA 42 8. DEJAVNOSTI NA UNIVERZI V MARIBORU V LETU 1997 NA PODROČJU KNJIŽNIČARSTVA 43 9. PREDLOGI IN MNENJA KNJIŽNIČARJEV O VPRAŠALNIKU ZA LETO 1997 43 10. PRILOGA: Poročilo o delu visokošolske knjižnice (vprašalnik za leto 1997) 45 Dejavnost visokošolskih knjižnic v letu 1998 61 i UVOD 63 2. PREGLED PODROČIJ DELA 65 Tabela 1: Knjižnična zbirka 67 Tabela 2: Serijske publikacije 69 Tabela 3: Prirast in odpis knjižničnega gradiva 71 Tabela 4: Uporabniki knjižnice in obisk 73 Tabela 5: Izposoja gradiva 75 Tabela 6: Dostopnost gradiva in prostori knjižnice 77 Tabela 7: Zaposleni 79 Tabela 8: Kopiranje gradiva 81 Tabela 9: Prihodki in odhodki 83 3. LEGENDA OZNAK V TABELAH 85 4. OKRAJŠAVE IN KRATICE 85 5. SLOVENSKE KNJIŽNICE V LETU 1998 86 6. SLOVENIJA-STATISTIČNI PODATKI 1998 89 PRILOGE 91 - Poročilo o delu visokošolske knjižnice (vprašalnik za leto 1998) 93 - Seznam visokošolskih knjižnic (stanje 1998) 99 7 DEJAVNOST VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC v letu 1997 9 10 1. UVOD V analizi prikazujemo delovanje 69 visokošolskih knjižnic v Sloveniji: 54 knjižnic, članic Univerze v Ljubljani, knjižnico Visoke policijsko-vamostne šole, pridružene članice Univerze v Ljubljani, Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani ter osem knjižnic Univerze v Mariboru. Posebej objavljamo še delovanje dveh knjižnic samostojnih visokošolskih zavodov ter dveh knjižnic inštitutov Pravne fakultete v Ljubljani. Na Pravni fakulteti delujejo štirje inštituti, ki imajo tudi svoje knjižnice, od teh pa je Inštitut za javno upravo svojo knjižnico združil s knjižnico Pravne fakultete. Inštitut za mednarodno pravo (depozitama enota OZN) pa svojo knjižnico preureja in nam zato v letošnjem letu ni posredoval podatkov o svojem delu. Delovanje 18 oddelčnih knjižnic Filozofske fakultete, ki sestavljajo Osrednjo humanistično knjižnico, prikazujemo posamično. Letos prvič objavljamo podatke o delu dveh knjižnic. To je knjižnica Oddelka za azijske in afriške študije pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter knjižnica Visoke zdravstvene šole Univerze v Mariboru. V letu 1997 je pričela delovati tudi knjižnica Oddelka za prevajanje in tolmačenje Filozofske fakultete. Knjižnica je še v fazi ustanavljanja, zato podatkov o njenem delu v tem letu še ne objavljamo. Pričujoče gradivo je nastalo na podlagi podatkov, ki so jih na osnovi vprašalnika (glej priloge) posredovale visokošolske knjižnice. Državna matična služba za knjižničarstvo pri Narodni in univerzitetni knjižnici že vrsto let zbira podatke o delovanju visokošolskih knjižnic. Vsako leto si prizadevamo, da bi bila naša vprašanja čimbolj razumljiva in natančna, trudimo se, da bi napisali čimbolj izčrpna navodila, v ta namen pa organiziramo tudi tečaje. Kljub omenjenim prizadevanjem pa ugotavljamo, da prejeti podatki še vedno niso povsem zanesljivi in da so nekateri vprašalniki žal še vedno površno izpolnjeni. Vse to nam onemogoča poglobljeno analizo objavljenih podatkov in primerjave med posameznimi leti. Ker Državna matična služba za knjižničarstvo posreduje podatke mnogim ustanovam v Sloveniji, evropskim institucijam in nadnacionalnim organizacijam (npr. Unescu), bomo osnovne podatke še vedno zbirali letno. Metodologijo zbiranja pa bomo čimbolj prilagodili zahtevam bibliotekarske stroke ter zahtevam vprašalnikov Unesca in Libecona. Objavljene tabele dovolj izčrpno prikazujejo delovanje visokošolskih knjižnic, zato v tekstu, ki sledi vsaki tabeli, v glavnem navajamo le nekatere pomembnejše poudarke in morebitna pojasnila. 11 12 - 2. PREGLED PODROČIJ DELA 14 Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (1997) Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (1997) Knjižnična zbirka Vse visokošolske knjižnice v Sloveniji hranijo 5890064 enot knjižničnega gradiva, v katerem je zajeto knjižno in neknjižno gradivo ter standardi in patenti. Knjižnice Univerze v Ljubljani imajo 2294202 enot knjižničnega gradiva, NUK 2186612 in CTK 302726 enot. Vse visokošolske knjižnice Univerze v Mariboru imajo 1077661 enot, od tega Univerzitetna knjižnica Maribor 742458 enot. Knjižnice, ki smo jih uvrstili v rubriko »druge«, pa imajo 28863 enot. V letu 1997 so vse visokošolske knjižnice naročale 14656 naslovov časopisov in časnikov, od tega 6699 naslovov knjižnice Univerze v Ljubljani, 2670 NUK, 1149 CTK, 3948 knjižnice Univerze v Mariboru ter 190 druge visokošolske knjižnice. 16 Tabela 2: PRIRAST IN ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (1997) 17 Tabela 2: PRIRAST IN ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (1997) Prirast knjižničnega gradiva Vse visokošolske knjižnice v Sloveniji so pridobile 170.867 enot knjižničnega gradiva. V to število je vključen prirast knjižnega in neknjižnega gradiva, standardov in patentov, pridobljenih na različne načine, kot so na primer nakup gradiva, različna darila, zamenjave ter tako imenovani obvezni izvod. Samo z nakupom knjižnega gradiva so vse knjižnice pridobile 56787 enot, izločile pa so skupaj 6599 enot različnega gradiva. Tabela 3: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (1997) 19 Tabela 3: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (1997) Uporabniki knjižnice in obisk Aktivnih članov, to je vseh vpisanih članov v visokošolske knjižnice, ki so vsaj enkrat v letu obiskali določeno knjižnico na obeh univerzah, je bilo 130.921. Naj tudi letos opozorimo na posebnost visokošolskih knjižnic Univerze v Mariboru, kjer so že dolgo tega uvedli enotno izkaznico, veljavno v vseh njihovih knjižnicah. Uporabniki se vpišejo lahko v katerokoli knjižnico in dobijo izkaznico, ki je veljavna za vse visokošolske knjižnice Univerze v Mariboru. Zato podatki o številu članov v posamezni knjižnici predstavljajo le število uporabnikov, ki so jim knjižnice izdale izkaznico. Vseh članov knjižnic Univerze v Mariboru je bilo 48086. Vse visokošolske knjižnice v Sloveniji so beležile skupaj 1656318 obiskov. Ta številka je le ocena vsega obiska, saj te postavke vse knjižnice ne beležijo, delno zato, ker imajo gradivo postavljeno v prostem pristopu, delno pa zaradi preobremenjenosti knjižničaijev z drugim tekočim delom. Poleg tega vedno več uporabnikov knjižnic uporablja razne storitve »na daljavo« s pomočjo sodobne informacijske tehnologije (internet inp.), tako da bo obisk knjižnice sčasoma v vedno večjem deležu »virtualen« in ga bo zato še težje statistično prikazati. Letos prikazujemo v tej tabeli tudi število vpisanih študentov na posameznih fakultetah in število visokošolskih učiteljev ter znanstvenih delavcev in sodelavcev, zaposlenih na teh fakultetah. To skupino smo poimenovali kot potencialni uporabniki in podatke o njih objavljamo tudi zaradi primerjave med številom aktivnih članov knjižnice in med dejanskim številom vpisanih študentov na fakulteto ter ostalim osebjem. 20 ' Tabela 4: IZPOSOJA GRADIVA (1997) 21 Tabela 4: IZPOSOJA GRADIVA (1997) Izposoja gradiva V tej tabeli prikazujemo vse vrste izposoje, ki so jo visokošolske knjižnice opravile v tem letu, in sicer izposojo na dom, v čitalnice ter medknjižnično izposojo. Knjižnice Univerze v Ljubljani so uporabnikom posodile (na dom in v čitalnice) skupaj 1357061 knjižničnih enot, NUK 243098 enot, CTK 297474 enot, knjižnice Univerze v Mariboru pa 1456127 enot. Posredovani podatki o izposoji v knjižnico oziroma v čitalnico so kar visoki, saj znaša število 1749938 enot, vendar moramo ob tem podatku pojasniti, da je podatek le ilustrativen, ker veliko knjižnic navaja ta podatek kot oceno. Tudi medknjižnična izposoja postaja vse pomembnejša, saj so vse visokošolske knjižnice izposodile ali posodile drugim knjižnicam kar 76601 enot, ne samo za delavce visokošolskih zavodov, ampak tudi za študente, saj naše knjižnice zaradi restrikcij in finančnih problemov ne zmorejo kupiti vseh iskanih dokumentov, potrebnih v študijskem procesu. Tako je treba gradivo naročiti drugod v Sloveniji ali zelo pogosto iz tujine. Način postavitve gradiva v knjižnici tudi vpliva na kakovost delovanja visokošolskih knjižnic. Uporabnikom je najbolj dostopno gradivo, ki je postavljeno v prostem pristopu. Vendar je pogoj za postavitev gradiva v prostem pristopu dovolj velik in primeren prostor. Obenem je potrebno še zagotoviti učinkovito varovanje gradiva, kar vedno ni mogoče, predvsem zaradi premajhnega števila delavcev v knjižnici. Večina visokošolskih knjižnic (43) ima gradivo postavljeno v kombinirani obliki, se pravi delno v prostem pristopu in delno v zaprtem skladišču. Gradivo ima v celoti v prostem pristopu le 5 knjižnic. V 21 knjižnicah pa dobijo uporabniki gradivo le s posredovanjem knjižničarjev. 22 Tabela 5: DOSTOPNOST GRADIVA IN PROSTORI KNJIŽNIC (1997) 23 Tabela 5: DOSTOPNOST GRADIVA IN PROSTORI KNJIŽNIC (1997) Dostopnost knjižničnega gradiva in prostori knjižnic Odprtost posamezne visokošolske knjižnice za uporabnike (oziroma »uradne ure«) je zelo različna, in sicer od najmanj 8 ur do največ 70 ur tedensko, če upoštevamo le fakultetne ali oddelčne knjižnice. Glede čitalnic pa je stanje naslednje: tri manjše knjižnice Univerze v Ljubljani še nimajo čitalnic: knjižnica Katedre za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko, knjižnica Oddelka za azijske in afriške študije Filozofske fakultete in knjižnica Oddelka za geologijo Naravoslovno tehniške fakultete. Na Univerzi v Mariboru je brez čitalnice le knjižnica Visoke šole za zdravstvo. Tudi število čitalniških mest v posameznih knjižnicah je zelo različno, in sicer od dveh do 240 sedežev, če upoštevamo le fakultetne knjižnice. 24 ' Tabela 6: UVAJANJE UPORABNIKOV ZA ISKANJE GRADIVA (1997) Tabela 6: UVAJANJE UPORABNIKOV ZA ISKANJE GRADIVA (1997) Uvajanje uporabnikov Organizirana predavanja, s katerimi vodje knjižnic in drugi ustrezno usposobljeni delavci uvajajo uporabnike k iskanju gradiva in informacij, izvaja 49 knjižnic. Število ur omenjenih izobraževalnih oblik pa je zelo različno, saj se giblje se od dveh do 300 ur v letu. Velike razlike so opazne tudi pri številu udeležencev teh inštruktaž. 29 knjižnic navaja, da so ta uvajanja vključena v redni študijski program fakultete. Kot zanimivost naj še omenim, da sta dva bibliotekarja tudi habilitirana za izvajanje teh predavanj. Ta dejavnost je ena izmed pomembnejših nalog visokošolskih knjižnic, zato bi jo morale izvajati vse visokošolske knjižnice, ali v lastni knjižnici ali pa s pomočjo druge, kadrovsko bolje usposobljene knjižnice. Predstavitev delovanja knjižnice uporabnikom je vsekakor pomembna naloga visokošolskih knjižnic. Predstavitev lahko poteka v okviru vsakoletnega uvodnega predavanja za študente prvega letnika, lahko pa jo vodje knjižnic še dodatno predstavijo na internetu. Na internetu se je v letu 1997 predstavljalo že 23 visokošolskih knjižnic in sicer 18 knjižnic Univerze v Ljubljani in 4 knjižnice Univerze v Mariboru. Marsikatera storitev (ali vsaj informacija o storitvi) je tako dostopna preko elektronskega medija, in zato uporabniku ni treba več fizično obiskati knjižnice. 26 Tabela 7: ZAPOSLENI (1997) Tabela 7: ZAPOSLENI (1997) Zaposleni V knjižnicah obeh univerz je bilo zaposlenih 280 delavcev, od tega na Univerzi v Ljubljani 174 in na Univerzi v Mariboru 107. Če k tej številki prištejemo še delavce Narodne in univerzitetne knjižnice, Centralne tehniške knjižnice ter še ostalih knjižnic, je skupno število delavcev vseh izobrazbenih stopenj v visokošolskih knjižnicah 478, od tega je 390 strokovnih bibliotekarskih delavcev. 28 Tabela 8: UPORABA RAČUNALNIŠKE IN KOMUNIKACIJSKE OPREME (1997) 29 Tabela 8: UPORABA RAČUNALNIŠKE IN KOMUNIKACIJSKE OPREME (1997) Uporaba računalniške in komunikacijske opreme V tej tabeli prikazujemo, pri katerih opravilih visokošolske knjižnice uporabljajo moderno informacijsko tehnologijo. Pogosteje uporabljajo računalniško podporo pri obdelavi knjižničnega gradiva, pri izdelavi katalogov in bibliografij ter za dostop do različnih informacijskih virov, tako slovenskih kot tudi mednarodnih. V letu 1997 je 19 knjižnic že imelo vpeljano avtomatizirano izposojo. Samo ena visokošolska knjižnica pa pri svojem delu še ne uporablja računalnika v nobenem segmentu delovnega procesa. 30 Tabela 9: JAVNO DOSTOPNI KATALOGI (1997) 31 Tabela 9: JAVNO DOSTOPNI KATALOGI (1997) Javno dostopni katalogi Prva visokošolska knjižnica v Sloveniji, ki je začela izdelovati računalniški katalog s pomočjo računalniške podpore, je bila Centralna medicinska knjižnica Univerze v Ljubljani, in sicer leta 1978. Takoj za njo je leta 1979 začela s pomočjo računalnika izdelovati katalog knjižnica Ekonomske fakultete. V letu 1997 računalniškega kataloga ni imelo le še 6 visokošolskih knjižnic Univerze v Ljubljani. Ocena o številu in vrstah računalniško dostopnih katalogov ni možna, ker 17 knjižnic Univerze v Ljubljani na to vprašanje ni odgovorilo. Tabela 10: SODELOVANJE V VZAJEMNIH KATALOGIH (1997) Tabela 10: SODELOVANJE V VZAJEMNIH KATALOGIH (1997) Sodelovanje v vzajemnih katalogih V letu 1997 so bile skoraj vse visokošolske knjižnice kot polnopravne članice vključene v sistem COBISS. V drugih (tudi mednarodnih in pomembnih v svetovnem merilu) vzajemnih katalogih je sodelovalo 9 knjižnic. Naslednje knjižnice: Centralna ekonomska knjižnica, knjižnica Oddelka za arheologijo in knjižnica Oddelka za klasično filologijo Filozofske fakultete ter knjižnici Oddelkov za geologijo ter Oddelka za geotehnologijo in rudarstvo Naravoslovno tehniške fakultete pa v tem letu še niso sodelovale v nobenem vzajemnem katalogu. Zelo velike razlike opažamo pri količini obdelanega knjižničnega gradiva v sistemu COBISS. Vzroki so zelo različni (na primer velikost knjižnice in njenega fonda, število delavcev, usposobljenih za vnos podatkov in tako naprej). 34 Tabela 11: INFORMACIJSKA DEJAVNOST KNJIŽNICE (1997) Tabela 11: INFORMACIJSKA DEJAVNOST KNJIŽNICE (1997) Okrajšave v glavi tabele pomenijo: RJP = retrospektivna poizvedba SDI = selektivna diseminacija informacij Informacijska dejavnost knjižnice V sodobni visokošolski knjižnici ni pomemben le obseg gradiva, ki ga knjižnica hram, ampak tudi obseg njene informacijske dejavnosti in možnost dostopa do podatkovnih zbirk in povezav v razne mreže. Obseg takega delovanja prikazujemo v tej tabeli. Opozorili bi radi še na dejstvo, da je predpogoj za bogato informacijsko dejavnost ustrezna računalniška opremljenost knjižnic, ki je v marsikateri knjižnici žal še vedno zelo pomanjkljiva. Tabela 12: KOPIRANJE GRADIV (1997) Tabela 12: KOPIRANJE GRADIV (1997) Kopiranje gradiv Nekaj vprašanj, ki so navedena v vprašalniku Državne matične službe za knjižničarstvo, smo uvedli za potrebe Unescovega vprašalnika za visokošolske knjižnice, ki ga NUK izpolnjuje vsaka tri leta. Tudi vprašanje o obsegu kopiranja raznih gradiv, ki jih je knjižnica naredila za uporabnike oziroma za potrebe medknjižnične izposoje, vključuje unescov vprašalnik. Na to vprašanje je odgovorila večina knjižnic. Na drugi del vprašanja, v katerem sprašujemo po drugih oblikah reproduciranja gradiv, pa sta odgovorili samo 2 knjižnici. Tabela 13: PRIHODKI IN ODHODKI (1997) 39 Tabela 13: PRIHODKI IN ODHODKI (1997) Prihodki in odhodki V tej tabeli prikazujemo finančno poslovanje visokošolskih knjižnic, in sicer koliko sredstev so knjižnice prejele za program dela, koliko sredstev so porabile za nabavo gradiva ter za druge odhodke in investicije. Pri teh podatkih bi radi opozorili le na posebnost knjižnic pri Biotehniški fakulteti, kjer so vsi navedeni podatki prikazani le pri Centralni biotehniški knjižnici, veljajo pa za vseh 8 knjižnic Biotehniške fakultete. Ker nam nekatere knjižnice letos podatkov o finančnem poslovanju niso posredovale, primerjava z lanskimi podatki ni možna. 40 3. LEGENDA OZNAK V TABELAH 0 (ničla) * (zvezdica) ** (2 zvezdici) (prazen prostor) = vrednost podatka je nič = podatek po lastni oceni = pojasnilo v tekstu = knjižnica ni posredovala podatkov 4. OKRAJŠAVE IN KRATICE AGRTF = Akademija za gledališče, radio, film in televizijo BF = Biotehniška fakulteta EF = Ekonomska fakulteta FDV = Fakulteta za družbene vede FE = Fakulteta za elektrotehniko FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko FMF = Fakulteta za matematiko in fiziko FF = Filozofska fakulteta OHK = Osrednja humanistična knjižnica MF = Medicinska fakulteta NTF = Naravoslovnotehniška fakulteta PF = Pravna fakulteta UL = Univerza v Ljubljani UMV = Univerza v Mariboru RP = retrospektivna poizvedba SDI = selektivna diselminacija informacij 41 • 5. PRIDOBITEV NOVIH PROSTOROV ZA KNJIŽNIČNO DEJAVNOST V tem letu je kar 10 visokošolskih knjižnic pridobilo nekaj novega prostora in tudi preuredilo knjižnico. Naj jih kar naštejemo: 1. Biotehniška fakulteta, knjižnica Oddelka za zootehniko je pridobila več prostora. 2. Fakulteta za arhitekturo, knjižnica se je dokončno preselila v nove prostore. 3. Filozofska fakulteta, knjižnica Oddelka za arheologijo - pridobili so nove prostore, jih preuredili in povečali število čitalniških mest. 4. Filozofska fakulteta, knjižnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti - pridobili so nove prostore in jih preuredili. 5. Filozofska fakulteta, knjižnica Oddelka za sociologijo - pridobili so nove prostore. 6. Centralna medicinska knjižnica - pridobili so novo, računalniško opremljeno čitalnico. 7. Naravoslovno tehniška fakulteta, knjižnica Oddelka za geotehnologijo in rudarstvo - prenovitev čitalnice. 8. Knjižnica Visoke šole za socialno delo UL - ureditev čitalnice. 9. Knjižnica Visoke šole za zdravstvo Univerze v Mariboru - preselitev knjižnice v nove prostore. 10. Knjižnica fakultete za podiplomski humanistični študij - preselitev v nove prostore. 11. Gradnja nove Osrednje družboslovne knjižnice »Jožeta Goričarja« pa je še vedno v teku. 6. PUBLICISTIČNA DEJAVNOST IN DRUGE NALOGE V letu 1997 so visokošolske knjižnice izdajale predvsem biltene z bibliografskimi izpisi knjižnih novosti v knjižnicah in dokumentacijah, kataloge naročenih serijskih publikacij, razne vodiče za uporabnike ter drugo informacijsko gradivo za promocijo knjižnice. V posameznih knjižnicah so knjižničarji še urejali obsežnejše publikacije, kot so na primer letni pregledi znanstveno-raziskovalnega dela matične fakultete ter razni zborniki. Kot vsako leto smo tudi letos postavili vprašanje o tem, kakšne naloge še opravljajo visokošolski knjižničarji poleg strokovno-knjižničarskih. Odgovori so podobni lanskim in so naslednji: tajniška dela za potrebe oddelka, prodaja skript in učbenikov, uredniška dela, prevajanje in lektoriranje, evidenca izpitnih rokov in pomoč pri vpisu študentov ter sodelovanje pri izvajanju vaj na fakultetah. 7. DEJAVNOST NA UNIVERZI V LJUBLJANI V LETU 1997 NA PODROČJU KNJIŽNIČARSTVA V tem letuje imela Komisija Senata Univerze v Ljubljani za razvoj informacijskega in knjižničnega sistema samo eno sejo, in sicer v mesecu novembru. Ta seja, ki se je odvijala v dveh delih, je bila za visokošolsko knjižničarstvo pomembna predvsem zato, ker je na njej odstopil predsednik omenjene komisije prof. dr. Matjaž Omladič. Zaradi nedelovanja komisije so zlasti vsi začeti projekti, kot na primer: uvedba enotne izkaznice v knjižnicah, članicah Univerze v Ljubljani, enotni ceniki in pravilnik ter reševanje statusa visokošolskih knjižničarjev ostali nedokončani. Na seji senata Univerze v Ljubljani dne 22.12.1997 je bil za novega rektorja Univerze v Ljubljani izvoljen prof. dr. Jože Menciger. 42 8. DEJAVNOSTI NA UNIVERZI V MARIBORU V LETU 1997 NA PODROČJU KNJŽNIČARSTVA V letu 1997 je bilo pet sej v okviru Knjižničnega informacijskega sistema Univerze v Mariboru, ki so se jih udeleževali vodje fakultetnih knjižnic in v povezavi z obravnavano problematiko bibliotekarji Univerzitetne knjižnice Maribor. Glavne obravnavane teme so bile: koordiniranje nabave literature, delovni čas knjižnic (odprtost za uporabnike), vzdrževanje univerzitetnega mrežnega sistema za CD- ROM-e (ULTRANET), bibliografije, varovanje osebnih podatkov, izposoja medknjižničnega gradiva, knjižnični red, članska izkaznica, Pravilnik o nagrajevanju delavcev, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, vzdrževanje računalniške opreme na Univerzi v Mariboru, domača stran na Internetu, program izvajanja javnih del v knjižnicah, Zakon o javnih naročilih, cenik storitev. V letu 1997 je z delom nadaljevala Komisija za knjižnični informacijski sistem pri senatu Univerze v Mariboru. Komisija je vez med Univerzitetno knjižnico Maribor in senatom Univerze. Je organ, ki obravnava mnenja in predloge knjižnice in njenim uporabnikom daje možnosti, da izražajo svoje potrebe. Glavne teme so bile: vzdrževanje računalniške opreme knjižnic Univerze v Mariboru, poenotenje habilitacijskih gradiv, tipologija dokumentov, francoska čitalnica, Poročilo o delu UKM za leto 1996, knjižnični red, uporaba računalniškega sistema UMBI, Zakon o visokem šolstvu. 9. PREDLOGI IN MNENJA KNJIŽNIČARJEV O VPRAŠALNIKU ZA LETO 1997 V zadnjem vprašanju v vprašalniku smo knjižničarje vprašali po njihovih mnenjih in predlogih v zvezi z njegovo vsebino in morebitnimi težavami pri izpolnjevanju. Prejeli smo le nekaj pripomb in predlogov in jih zato tudi vse navajamo. Knjižničarji so namreč menili: - da bi potrebovali natančnejša navodila za izpolnjevanje vprašalnika; - da bi bilo smotrno, če bi vprašalnik poslali knjižnicam še pred začetkom koledarskega leta; - da podatkov, ki jih knjižničarji navajajo kot oceno določene dejavnosti, ne bi objavili; -daje vprašalnik preobširen; - da so vsakoletna Poročila o delu knjižnic nepotrebna. 43 44 ' 10. PRILOGA 45 46 • NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DRŽAVNA MATIČNA SLUŽBA ZA KNJIŽNIČARSTVO POROČILO O DELU VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE Poročevalsko leto: 1997 1. Uradno ime knjižnice (ustanove) Ime matične ustanove (za nesamostojne knjižnice): Ime knjižnice: Skrajšano ime (akronim) knjižnice: 2. Naslov knjižnice Naslov: (ulica, številka, poštni predal, poštna številka in kraj) 3. Telefon: _ Fax: Naslov elektronske pošte:_ Domača stran na internetu (URL):_ 4. Številčna oznaka (sigla) knjižnice _ 5. Ali ima vaša ustanova lastno knjižnico? 1. Ima svojo lastno knjižnico □ 2. Nima lastne knjižnice, vendar prispeva finančna sredstva za skupno knjižnico naslednje visokošolske ustanove n_ 3. Ima svojo lastno knjižnico, vendar so podatki o njej zajeti v poročilu druge ustanove, katere □_ 6. Status knjižnice kot pravne osebe samostojna □ nesamostojna n Število upravnih (administrativnih) enot:_Število izposojevališč: 7. Oseba, ki odgovarja za knjižnico Priimek, ime:_ Akademski naziv: __ Delovno mesto:_ Telefon: 47 8. Kontaktna oseba za knjižnico a) Predstojnik knjižnice: Priimek, ime:_ Akademski naziv:_ Telefon:_ b) Vodja knjižnice: Priimek, ime:_ Akademski naziv:_ Telefon:_ Strokovna izobrazba (stopnja in smer):_ 9. Dostopnost gradiva in storitev knjižnice a) Dostopnost gradiva in storitev za uporabnike: vsem brez omejitev □ omejenemu krogu uporab, n katerim:_ b ) Dostopnost gradiva glede na postavitev: pultni sistem □ prosti pristop □ kombinirani pristop □ katero gradivo je v prostem pristopu: kolikšen % celotnega gradiva je v prostem pristopu (ocena): 10. Odprtost knjižnice za uporabnike (v tipičnem tednu) čitalnica a) ponedeljek - petek:_ _ b) sobota: (od do) c) nedelja: (od do) (od do) 11. Prostori knjižnice Skupna uporabna površina (m 2 ):_ Od tega v ločenih enotah (m 2 ):_ Skupna dolžina polic za knjižnično gradivo (m): (skupno število ur izposoja (od do) (od do) (od do) odprtosti) 12. Čitalnica in čitalniška mesta Knjižnica ima čitalnico(e): DA n NE □ Skupno število čitalniških mest: ____ Od tega v ločenih enotah:___ 13. Uporaba računalniške in komunikacijske opreme pri delu knjižnice 14. Strokovna področja, ki jih pokriva fond knjižnice (ocena deleža v %) 15. Knjižnična zbirka (stanje 31.12.1997) a) Število enot knjižnega gradiva: b) ____ SKUPAJ enot knjižnega gradiva: 49 b) Število enot neknjižnega gradiva: SKUPAJ enot neknjižnega gradiva:_ c) Število standardov:_ d) Število patentov: SKUPAJ vse knjižnično gradivo (a+b+c+d):_ 16. Število tekoče naročenih naslovov serijskih publikacij v letu 1997 SKUPAJ naročenih časopisov in časnikov: Od tega v elektronski obliki:_ 50 17. Prirast knjižničnega gradiva (1.1. do 31.12.1997) a) Prirast knjižnega gradiva: b) Prirast neknjižnega gradiva c) Prirast standardov: d) Prirast patentov: SKUPAJ prirast knjižničnega gradiva (a+b+c+d); 18. Odpisani knjižnični fond v letu 1997 19. Posebne zbirke knjižničnega gradiva: a) Ime zbirke:_ b) Opis zbirke:_ 20. Računalniško podprte storitve, ki jih za uporabnike zagotavlja knjižnica 52 21. Javno dostopni katalogi o gradivu knjižnice: a) Računalniški katalog: DA □ NE □ Navedite leto od katerega dalje poteka tekoča obdelava s pomočjo računalniške podpore: Procent obdelanega gradiva (ne glede na vrsto uporabljene računalniške podpore): b) Drugi javno dostopni katalogi o gradivu knjižnice: 22. Izposoja v letu 1997 a) Izposoja na dom: b) Izposoja v knjižnico oz. čitalnico(e): SKUPAJ izposoja (a + b); 53 23. Medbibliotečna izposoja SKUPAJ realizirana medbibliotečna izmenjava (a + b):_ 24. Sodelovanje v vzajemnih sistemih: a) Knjižnica sodeluje v sistemu COBISS: DA □ NE □ polnopravni član □ pridruženi član n Kolikšen % knjižničnega fonda je računalniško obdelanega s pomočjo programske opreme COBISS (ocena): % b) Knjižnica sodeluje v drugih vzajemnih sistemih: DA DNE □ Če da, v katerih:_ 25. Gradnja lastnih specializiranih računalniških podatkovnih zbirk a) Ime zbirke:_ b) Področje:_ c) Tip zbirke: bibliografska faktografska polni tekst kombinirana drugo d) Število zapisov: _ f) Dostopnost zbirke: lokalno □ □ □ □ □ kaj:_ e) Prirast zapisov v zadnjem letu: v omrežju □ kako je zbirka dostopna v omrežju:_ g) Programska podpora, katera: 54 ' 26. Tuje specializirane podatkovne zbirke, do katerih knjižnica zagotavlja dostop a) Specializirane zbirke, ki jih knjižnica nabavlja in fizično poseduje Ime zbirke: ___ Znanstveno področje/vsebina: Tip zbirke: ____ b) Zbirke, do katerih zagotavlja knjižnica za uporabnike on-line dostop (jih fizično ne poseduje, ampak zagotavlja pravico uporabe) Dostop do mednarodnih informacijskih servisov (host):_ Področja iskanja:___ 27. Informacijska dejavnost knjižnice a) Informacije posredovane iz računalniških podatkovnih zbirk: Število tematskih retrospektivnih poizvedb (RP):_ Število interesnih profilov SDI:_ Število zbirk, na katerih se izvajajo SDI:_ b) Število informacij posredovanih iz drugih informacijskih virov:_ 28. Ali knjižnica organizira usposabljanje posameznikov oz. skupin uporabnikov za uporabo knjižnic in informacijskih virov? DA n NE □ a) Skupno število organiziranih oblik usposabljanja:_ b) Skupno število ur usposabljanja:_ c) Skupno število udeležencev usposabljanja:_ d) Alije usposabljanje vključeno v študijski program visokošolske ustanove? DA □ NE □ 29. Kopije gradiv (foto in druge oblike), ki jih je knjižnica naredila za uporabnike oz. za potrebe medbibliotečne izposoje (kopije, ki nadomeščajo originale): a) Kopije na papirju (število strani):_ b) Druge oblike (število fizičnih enot):_ 55 30. Uporabniki in obisk v letu 1997 a) Število individualnih vpisanih članov (aktivni uporabniki): b) Število kolektivnih članov knjižnice: c) Obisk: 31. Število potencialnih uporabnikov knjižnice: a) Število vpisanih kandidatov oz. študentov na visokošolsko ustanovo v študijskem letu 1996/97 b) Število visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalnih delavcev visokošolske ustanove (31.12.1997):_ c) Število ostalih potencialnih uporabnikov, ki lahko uporabljajo storitve knjižnice (iz drugih visokošolskih in ostalih ustanov ter zainteresirane javnosti - ocena):_ d) Za katere vrste uporabnikov oz. ustanov so storitve vaše knjižnice najbolj zanimive/potrebne: 56 32. Delavci knjižnice na dan 31.12.1997 (vFTE): A) Struktura: 57 B) Število delavcev knjižnice s strokovno izobrazbo s področja bibliotekarstva oz. informacijskih ved (v FTE): c) Ali ima vodja (predstojnik) opravljen strokovni bibliotekarski izpit? DA n NE □ 33. Prihodki in odhodki knjižnice v SIT (1.1. - 31.12.1997) a) Prihodki knjižnice skupaj:__ 58 b) Odhodki knjižnice skupaj: 34. Pomembnejši dogodki v letu 1997 Opis dogodka:_ 35. Publikacije, ki jih je v letu 1997 izdala knjižnica oz. publikacije o knjižnici a) Avtor:__ b) Naslov:_ 36. Opišite in časovno opredelite tista opravila (vaša in drugih strokovnih delavcev vaše knjižnice), ki ne sodijo med strokovna knjižničarska: 59 Vprašalnik izpolnil: Za pravilnost podatkov odgovarja Ime in priimek: Ime in priimek: (podpis) (žig) (podpis) Datum: Vaša mnenja in predlogi: DEJAVNOST VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC v letu 1998 61 62 UVOD V priloženih preglednicah prikazujemo delovanje 72 visokošolskih knjižnic v Sloveniji v letu 1998 in sicer 57 knjižnic Univerze v Ljubljani, knjižnice pridružene članice Univerze v Ljubljani, 8 knjižnic Univerze v Mariboru, Narodne in univerzitetne knjižnice, Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, 3 samostojnih visokošolskih zavodov ter 2 inštitutov, ki delujejo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Ker je vprašalnik za leto 1998 vseboval manj vprašanj kot vprašalnik iz leta 1997, objavljamo tudi manj preglednic, vseh skupaj je 9. Podatki v posameznih tabelah so prikazani dovolj pregledno, da posamezne tabele ne potrebujejo dodatnega komentaija. Opozorili bi le na nekatere značilnosti in posebnosti. Letos prvič objavljamo podatke o delu treh visokošolskih knjižnic.Te so: Knjižnica oddelka za prevajanje in tolmačenje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Knjižnica Teološke fakultete Univerze v Ljubljani - enota Maribor Knjižnice Politehnike Nova Gorica Vsako leto si prizadevamo, da bi vprašalnik izboljšali, da bi prejeli čimbolj kakovostne odgovore. Terminologijo skušamo poenotiti tudi z evropsko statistiko, ker sodelujemo v projektu Libecon 2000. Radi bi še posebej opozorili, da smo letos po vzoru mednarodne metodologije vodenja knjižnične statistike uvedli nekaj novosti pri terminologiji za knjižnične delavce, in sicer pri nazivu diplomirani knjižničar in izučeni knjižničar. Diplomirani knjižničarji so vsi strokovni delavci knjižnice, ki imajo formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved. Izučeni knjižničarji so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen strokovni knjižničarski izpit ali pridobljene višje strokovne knjižničarske nazive in ustrezno stopnjo izobrazbe, vendar ne s področja bibliotekarstva in informacijskih ved. Strokovni delavci so po tej metodologiji diplomirani knjižničarji in izučeni knjižničarji. Strokovni izpit oziroma formalna izobrazba s področja bibliotekarstva in informacijskih ved sta pogoj, da delavec velja za strokovnega delavca. Pri prejšnjih statistikah smo kot strokovne delavce upoštevali, tudi knjižnične delavce brez strokovnega izpita, a z izkušnjami pridobljenimi z dolgoletnim delom v knjižnici. Zato bodo odstopanja pri primerjavi podatkov o zaposlenih strokovnih delavcih v daljšem časovnem obdobju. Podatke ki so objavljeni v tabelah so nam posredovale visokošolske knjižnice in jih nismo dodatno preverjali, ker zagovarjamo stališče, daje vsaka knjižnica odgovorna za posredovane podatke. Kljub temu, da nam vse knjižnice niso dale vseh podatkov, ki jih zahtevamo, smo številčne podatke pri vseh rubrikah sešteli. Nekatere knjižnice posredujejo samo skupne podatke, zato se vsi seštevki ne ujemajo. 63 64 ' PREGLED PODROČIJ DELA 65 66 Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (1998) 67 Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (1998) 68 - Tabela 2: SERIJSKE PUBLIKACIJE (1998) 69 Tabela 2: SERIJSKE PUBLIKACIJE (1998) 70 - Tabela 3: PRIRAST IN ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (1998) 71 Tabela 3: PRIRAST IN ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA 72 - Tabela 4: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (1998) Tabela 4: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (1998) Legenda *: Visokošolske knjižnice Univerze v Mariboru imajo enotno izkaznico, ki velja v vseh njihovih knjižnicah. Zato podatki o številu članov v posamezni knjižnici predstavljajo le število uporabnikov, ki so jim knjižnice izdale izkaznico. **: Pri knjižnici Oddelka za Arheologiji na Filozofski fakulteti so navedeni podatki o potencialnih uporabnkih, ki se nanašajo na celotno fakulteto in ne le na omenjen oddelek. Tabela 5: IZPOSOJA GRADIVA (1998) 75 Tabela 5: IZPOSOJA GRADIVA (1998) 76 abela 6: DOSTOPNOST GRADIVA IN P ROSTORI KNJIŽNICE (1998) 77 Tabela 6: DOSTOPNOST GRADIVA IN PROSTORI KNJIŽNICE (1998) 78 Tabela 7: ZAPOSLENI (1998) Tabela 7: ZAPOSLENI (1998) 80 Tabela 8: KOPIRANJE GRADIVA (1998) 81 Tabela 8: KOPIRANJE GRADIVA (1998) 82 Tabela 9: PRIHODKI IN ODHODKI (1998) 83 Tabela 9: PRIHODKI IN ODHODKI (1998) Legenda *: Podatki, ki so navedeni pri Centralni biotehniški knjižnici, veljajo za vse knjižnice Biotehniške fakultete. 84 3. LEGENDA OZNAK V TABELAH 0 (ničla) * (zvezdica) ** (2 zvezdici) (prazen prostor) = vrednost podatka j e nič = podatek po lastni oceni = pojasnilo v tekstu = knjižnica ni posredovala podatkov 4. OKRAJŠAVE IN KRATICE AGRTF BF EF FDV FE FRI FMF FF OHK MF NTF PF UL UMV = Akademija za gledališče, radio, film in televizijo = Biotehniška fakulteta = Ekonomska fakulteta = Fakulteta za družbene vede = Fakulteta za elektrotehniko = Fakulteta za računalništvo in informatiko = Fakulteta za matematiko in fiziko = Filozofska fakulteta = Osrednja humanistična knjižnica = Medicinska fakulteta = Naravoslovnotehniška fakulteta = Pravna fakulteta = Univerza v Ljubljani = Univerza v Mariboru RP = retrospektivna poizvedba SDI = selektivna diselminacija informacij 85 SLOVENSKE KNJIŽNICE V LETU 1998 Državna matična služba za knjižničarstvo, NUK C >N rt ~ E c C v Os >R ■ S E '5 vO U Os p »n O n ■— - ž g S o §■ jo C- ^ C (N ^ c3 — rsj i u ~ -§ .p XJ ^ o £2 « ^ - CX TO C -* o 03 (« o O - rt C C c cj .E E > o e e o'-§ O- N .> c o E o. > -S •£ n. zj "O E 50 '3 ca J- 03 U w £ O © S .2 -O 03 (E) c- jz X ■*“ Ed V r- oo 88 SLOVENIJA - STATISTIČNI PODATKI 1998 Površina: 20.256 km Število prebivalcev: 1.978.334 Število občin: 192 Število gospodinjstev: 594.571 - število gospodinjstev s kmečkim prebivalstvom: 192.090 - število gospodinjstev brez kmečkega prebivalstva: 402.481 Velikost gospodinjstev: 3,3 člana Število izdanih naslovov leposlovja: 707 romani: 173 pesništvo: 175 pesništvo za otroke in mladino: 13 drame: 14 kratka proza: 132 kratka proza za otroke in mladino: 107 drugo: 93 Serijske publikacije: 1.424 časniki: 247 druge serijske publikacije: 1.177 Knjižna proizvodnja: 3.722 izvirna dela: 2.653 prevodi: 1.069 prve izdaje: 3.208 ponatisi:541 Brezposelne osebe: 126.625 ženske: 63.264 moški: 24.141 Povprečna mesečna plača na zaposleno osebo: 158.069 SIT Povprečna letna razpoložljiva denarna sredstva gospodinjstev (1997): povprečno na gospodinjstvo: 2.112.667 SIT povprečno na člana gospodinjstva: 698.851 SIT Bruto domači proizvod: skupaj: 19,5 mrd USD letna stopnja rasti (%): 3,9 na prebivalca: 9.847 USD Narodnostna struktura (1991): Slovenci 87.84 %, Hrvati 2,76 %, Srbi 2,244 %, Muslimani 1,36 %, Madžari 0,43 %, Črnogorci 0,22 %, Makedonci 0,22 %, Italijani 0,16 %, Albanci 0,18 %, Romi 0,12 % in ostale narodnosti. Število osnovnih šol: 444* Število srednjih šol: 140** 89 Visokošolski zavodi Slovenije: Univerza v Ljubljani: 27 fakultet Univerza v Mariboru: 10 fakultet Samostojni visokošolski zavodi: 4 fakultete Število študentov: 64678 Univerza v Ljubljani: 44573 Univerza v Mariboru: 18935 Samostojni visokošolski zavodi: 1170 Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije Legenda *: Štete so samostojne in matične osnovne šole (brez podružnic). **: Skupno število šol zajema matične šole za mladino brez dislociranih enot in šolske centre. 90 7. PRILOGE 91 92 ' NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DRŽAVNA MATIČNA SLUŽBA ZA KNJIŽNIČARSTVO POROČILO O DELU VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE Poročevalsko leto: 1998 L Uradno ime knjižnice (ustanove) Ime matične ustanove (za nesamostojne knjižnice): Ime knjižnice: Skrajšano ime (akronim) knjižnice: __ 2. Naslov knjižnice Naslov:_ (ulica, številka, poštni predal, poštna številka in kraj) 3. Telefon: _ Fax: _ Naslov elektronske pošte:_ Domača stran (WWW):_ 4. Številčna oznaka (sigla) knjižnice _ 5. Status knjižnice kot pravne osebe samostojna n nesamostojna □ Število izposojevališč:_ 6. Oseba, ki odgovarja za knjižnico Priimek, ime:_ Akademski naziv:_ Delovno mesto:_ Telefon:_ 7. Kontaktna oseba za knjižnico a) Predstojnik knjižnice: Priimek, ime:_ Akademski naziv:_ Telefon: _ 93 b) Vodja knjižnice: Priimek, ime:_ Akademski naziv:__ Strokovna izobrazba (stopnja in smer): __ Telefon:_ Elektronski naslov vodje:__ 8. Odprtost knjižnice za uporabnike čitalnica izposoja b) ponedeljek - petek:_ __ (od do) (od do) b) sobota:__ (od do) (od do) c) nedelja:_ _ (od do) (od do) SKUPNO ŠTEVILO UR ODPRTOSTI SKUPNO ŠTEVILO UR IZPOSOJE (V TIPIČNEM TEDNU):_ (V TIPIČNEM TEDNU): 9.Zbirka (stanje 31.12.1998) a) Število knjižnega gradiva (inventarne enote): SKUPAJ enot knjižnega gradiva:_ V tekočih metrih polic:_ b) Število neknjižnega gradiva (inventarne enote): 94 SKUPAJ enot neknjižnega gradiva:_ c) Število standardov:_ d) Število patentov:_ SKUPAJ vse knjižnično gradivo (a+b+c+d):_ 10. Število naročenih naslovov serijskih publikacij v letu 1998 Število naročenih serijskih publikacij v elektronski obliki: a) on-line:_ b) na CD-ROM-u:_____ 11. Prirast (1.1. do 31.12.1998) a) Prirast knjižnega gradiva (inventarne enote): Skupaj prirast knjižnega gradiva: V tekočih metrih polic: b) Prirast neknjižnega gradiva (inventarne enote): 95 Skupaj prirast neknjižnega gradiva:__ c) Prirast standardov:_ d) Prirast patentov: SKUPAJ prirast knjižničnega gradiva (a+b+c+d):_ 12. Odpisani knjižnični fond v letu 1998 13. Izposoja v letu 1998 a) Izposoja na dom (fizične enote): b) Izposoja v knjižnico oz. čitalnico(e) (fizične enote); SKUPAJ izposoja (a + b): _ 14. Medknjižnična izposoja 96 SKUPAJ realizirana medknjižnična izmenjava (a + b): 15. Kopije gradiv (foto in druge oblike), ki jih je knjižnica naredila za uporabnike a) Kopije na papirju (število strani):_ b) Druge oblike (število fizičnih enot): _ 16. Uporabniki in obisk v letu 1998 a) Število individualnih vpisanih članov: b) Število kolektivnih članov knjižnice: c) Obisk: Število potencialnih uporabnikov knjižnice: d) Število vpisanih kandidatov oz. študentov na visokošolsko ustanovo v študijskem letu 1997/98 e) Število visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ter raziskovalnih delavcev visokošolske ustanove (31.12.1998);__ 1 7. Delavci knjižnice na dan 31.12.1998 (v EPZ): 97 18. Prihodki in odhodki knjižnice (1.1.-31.12.1998) Prihodki knjižnice skupaj (v 1000 SIT):_ b) Odhodki za nakup knjižničnega gradiva (v 1000 SIT): Vprašalnik izpolnil: Za pravilnost podatkov odgovarja: Ime in priimek: Ime in priimek: (podpis) (žig) (podpis) Datum: Novosti in posebnosti (novi prostori, nove dejavnosti inp.) v letu 1998: Vaša mnenja in predlogi: VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI (1998) 1. Samostojni visokošolski knjižnici NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Turjaška 1 1000 Ljubljana CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI Trg republike 3 1000 Ljubljana 2. Knjižnice članic Univerze v Ljubljani AKADEMIJA ZA GLASBO Knjižnica Stari trg 34 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO Knjižnica Nazorjeva 3 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST Knjižnica Erjavčeva 23 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Centralna biotehniška knjižnica in SIC za biotehniko Jamnikarjeva 101 1111 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Knjižnica Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Gozdarska knjižnica m INDOK dejavnost Večna pot 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO INDOK služba in knjižnica Rožna dolina cesta VIII/34 1111 Ljubljana 99 BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO INDOK in knjižnica za živinorejo Groblje 3 1230 Domžale BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO Knjižnica in INDOK Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI Centralna ekonomska knjižnica Kardeljeva ploščad 17 1001 Ljubljana FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Knjižnica Zoisova 12 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja Kardeljeva ploščad 5 1109 Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Knjižnica Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko Tržaška 25 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA FARMACIJO Knjižnica Aškerčeva 7 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Knjižnica Jamova 2 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Knjižnica (izposoja) Aškerčeva 5 1000 Ljubljana Trg republike 3 FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Astronomska knjižnica Pot na Golovec 25 1000 Ljubljana 100 FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Fizikalna knjižnica Jadranska 19 1111 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Knjižnica Katedre za meteorologijo Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO Matematična knjižnica Jadranska 19 1111 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO Knjižnica za mehaniko Lepi pot 11 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET Knjižnica Pot pomorščakov 4 6320 Portorož FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Knjižnica fakultete za strojništvo Aškerčeva 6 1101 Ljubljana FAKULTETA ZA ŠPORT Knjižnica fakultete za šport Gortanova 22 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA - OSREDNJA HUMANISTIČNA KNJIŽNICA Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za arheologijo Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za azijske in afriške študije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za bibliotekarstvo Aškerčeva 2 1000 Ljubljana 101 Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Zavetiška 5 1111 Ljubljana Oddelek za filozofijo Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za geografijo Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za germanske jezike in književnosti Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za klasično filologijo Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za muzikologijo Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za pedagogiko in andragogiko Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za prevajanje in tolmačenje Borštnikov trg 3 1000 Ljubljana Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za primeijalno in splošno jezikoslovje Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za psihologijo Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za romanske jezike in književnosti Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za slovanske jezike in književnosti Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za sociologijo in sociologijo kulture Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za umetnostno zgodovino 102 Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Oddelek za zgodovino Aškerčeva 2 1000 Ljubljana MEDICINSKA FAKULTETA Centralna medicinska knjižnica Vrazov trg 2 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOLOGIJO Knjižnica oddelka za geologijo Aškerčeva 12 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA Knjižnica oddelka za geotehnologijo in rudarstvo in oddelka za materiale in metalurgijo Aškerčeva 12 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN INFORMATIKO SIC za kemijo in knjižnica Vegova 4 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA TEKSTILSTVO Knjižnica oddelka za tekstilstvo Snežniška 5 1000 Ljubljana PEDAGOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI Knjižnica Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana PRAVNA FAKULTETA Knjižnica Pravne fakultete Kongresni trg 12 1000 Ljubljana TEOLOŠKA FAKULTETA Knjižnica Poljanska 4, p.p. 2007 1001 Ljubljana TEOLOŠKA FAKULTETA LJUBLJANA Enota Maribor Teološka knjižnica Maribor Slomškov trg 20 2000 Maribor VETERINARSKA FAKULTETA 103 Knjižnica in INDOK Cesta v mestni log 47 1000 Ljubljana VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO Knjižnica Topniška 33 1000 Ljubljana VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO Knjižnica Poljanska cesta 26a 1104 Ljubljana VISOKA UPRAVNA ŠOLA Knjižnica Kardeljeva ploščad 5, p.p. 2515 1001 Ljubljana 3. Knjižnica pridružene članice Univerze v Ljubljani VISOKA POLICIJSKO-VARNOSTNA ŠOLA Knjižnica Kotnikova 8 1000 Ljubljana 4. Druge visokošolske knjižnice INŠTITUT ZA DELO PRI PRAVNI FAKULTETI Knjižnica Kongresni trg 12 1000 Ljubljana INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI Knjižnica Kongresni trg 12 1000 Ljubljana VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR Gospejna 10 2000 Maribor EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Knjižnica, Razlagova 14 2000 Maribor FAKULTETA ZA KMETIJSTVO Knjižnica Vrbanska 30 2000 Maribor FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ 104 Knjižnica in FOV Kidričeva 55/a 4000 Kranj KNJIŽNICA TEHNIŠKIH FAKULTET Smetanova 17 2000 Maribor PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR Knjižnica Koroška c. 160 2000 Maribor PRAVNA FAKULTETA MARIBOR Knjižnica Mladinska 9 2000 Maribor VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA Knjižnica Žitna ulica 15 2000 Maribor SAMOSTOJNI VISOKOŠOLSKI ZAVODI FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI HUMANISTIČNI ŠTUDIJ knjižnica ISH Breg 12 1000 Ljubljana POLITEHNIKA NOVA GORICA Knjižnica Vipavska 13 5001 Nova Gorica VISOKA ŠOLA ZA HOTELIRSTVO IN TURIZEM PORTOROŽ Knj ižnica Obala 29, p.p. 121 6320 Portorož 105