Iz Celja... Zadnji sestanek kolektiva ^P^rota^ ? v ponedeljek popoldne je bU v pod- jetju »Pyrota« izredni sestanek kolek- tiva, ki je razpravljal o sklepu Sveta la gospx>darstvo pri občini Celje, ki predlaga, naj podjetje preneha obsto- jati, ker nima pogojev za uspešno delo» Na sestanku je bilo izneSeno, da se ko- lektiv s tem ne strinja, češ da ima >Pyrota« vse pogoje za razvoj, pri tem pa očitno premalo pomoči in moralne podpore. Na sestanku so govorili i^ed- Bednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora, dirdctor, predsed- nik sindikata in tehnični vodja. Vsi so ugotavljali, da bi podjetje zelo lahko napredovalo, če bi mu nudili nekatere ugodnosti za razvoj. Strinjajo se, da bi na tistem mestu, kjer stoji podjetje danes res ne kazalo investirati mnogo. Hkrati pa trdijo, da nevarnosti pogre- zanja vsaj tako dolgo ne bo, kolikor časa bi oni potrebovŽLL za postopno iz- gradnjo novega podjetja, hkrati pa z delom v starih prostorih, ob manjših izpopolnitvah, nadaljevali. Seveda bi pri tem rabili ix>moč, ki naj bi se od- ražala v tem, da bi občina podjetje oprostila nekaterih dajatev, na katere že tako ne more več računati, če pod- jetje zaprejo. Predlagali so ponovni pregled stanja in poslali občinskemu odboru resolucijo, v kateri naprošajo Svet za gospodarstvo, da svoj sklep še enkrat prouči, ker končno gre tu za podjetje, ki ima perspektive, ki je aktivno in daje v redu družbi vse ob- veznosti, naposled pa tudi za zaposlitev 28 delavcev in uslužbencev. ZVESTO HISNO POMOČNICO SO P0IX)2ILI V RODBINSKO GROBNICO Dne 15. t. m. je v 74. letu starosti umrla upokojenka, gospodinjska po- močnica MariZakošek, ki je 34 polnih let službovala pri družini dr. Hrašovca v Celju. Ko so bili člani te rodbine za časa nemške okupacije preseljeni iz Celja, je pokojna ob stra- ni družinskega poglavarja, ki le zaradi svoje starosti ni bil izgnan, očuvala njihov dom Njeno marljivost, vestnost in zvestobo pa ji je ta ista družina ma- la ,ix>plačevati in poplačati v polni me- ri. Ko jo je težka bolezen v letošnji zimi priklenila na bolniško postelj, so jo v svoji družinski sobi čuvali in ne- govali, ji dnevno klicali zdravnika in zadnje noči po vrsti prebedevali ob njeni bolniški postelji. Vsi hižni ste- no valci in bližnji sosedje se kar niso mogli načuditi taki plemeniti skrbi. Zadnjo čast pa ji je družina z vsem sorodstvom izkazala v torek popoldne, ko so jo ob udeležbi mnogih Celjanov IK>spremili na zadnji i)oti in jo ix)ložili v rodbinsko grobnico. Ob odprtem gr^ bu se je v imenu družine Hraševec in njene preživele sestre od pokojnice po- slovil dr. Milko Hrašovec, ki je ganljiv govor zaključil z besedami: »Počivaj v miru, zvesta duša!« NEUČINKOVITA ZAPOVED V ponedeljek sem se peljal ob pol 16. uri iz Medloga v Celje z avtobu- som. Prebral sem zapovedi, ki so jedr- nato sestavljene in natisnjene na le- penko v avtobusu. Zadnja se glasi: »Pogovori s šoferjem so med vožnjo prepovedani.« Med vsemi pač najbolj važna zapoved. Toda, kdo bi se tega držal? Prav od čuvajnice v Medlogu in verjetno še prej, je neka petnica slo- nela na vomikovem sedežu in mu (menda) nekaj silno važnega pripove- dovala. Šofer se je (menda) iz vljudno- sti ni mogel odkrižatL Kaj če' bi zaradi te vljudnosti spregledal oviro? ZAPOZNELI DEDEK MRAZ NA I. GIMNAZIJI Vse celjske šole, pa tudi I. gimnazija so že pred semestralnimi x)očitnicaini praznovale novoletno jelko. Programi teh proslav so bili bolj skromni, ker je dijake kot profesorje preganjala »re- dovalna mrzlica«. Zato pa se je II. A razred odločil praznovati novoletno jel- ko po počitnicah in se nanjo pripravil tudi z nad vse skrbnim programom. Preteklo nedeljo popoldne so si dijaki prav lepo okrasili razred in izvabili gterše in profesorje na svoj praznik Naštudirali so aktualno dijaško igrico iz življenja svojega razreda. Dopolnili 60 jo z mnogimi šaljivimi točkami, de- klama c jami in ponesrečenim dvospe- vom. Ob zaključku predstave je nasto- pil še Dedek Mraz in obdaril nekatere dijake. Tudi svojemu razredniku je razred izkazal hvaležno pozornost s skromnim darilom. PIONIRSKI ODRED NA CELJSKI POMOŽNI SOLI SE ZAHVALJUJE Kakor vsako leto, tako je tudi letos bila novoletna jelka veliko doživetje za pionirje odreda Borisa Kidriča na Pomožni šoli v Celju. Obiskal nas je Dedek Mraz s svojim pravljičnim spremstvom na lepo okra- šenem odru. Da je bU Dedkov koš tako bogato naložen, smo se dolžni zahvaliti Mestnemu odboru ZB, Društvu prija- teljev mladine. Svetu za socialno skrb- stvo, Celjski tiskarni, tovarnam: Met- ka, Toper, Etol, Emajlirana posoda, Tovarni volnenih odej, trgovinam: Ze- leznina. Potrošnik-Center in Trgovini na križišču. Prav posebno pa se zahvaljujemo tov. Riku Presingerju, predsedniku šol- skega odbora pom. šole. Celjskemu gledališču za izposojene kostimie in tov. Petru Kušarju za prijazno sodelo- vanje. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v aklei)aju veljajo za privatni sektor) Krompir 16 (16), čebula 46 (50—60), česen 80 (lOO), fižol visoki 75 (60—85), fižol nizki 50—60 (50—60), solata 50 (—), cvetača 50 (—), špinača — (150 do 200), motovileč 140 (150—200), ohrovt 18 (25—35), peteršUj — (80—100), zelena 46 (—), zelje glava 14 (20), zelje ribano 40 (40—50), hren — (100), koleraba — (30), jabolka 24 (20—25), slive suhe 140 (—), sadje suho — (40—80), fige suhe 175 (—), gobe suhe — (1000), li- mone 320 (—), pomaranče 270 (—), ribe — (160), jajca 16 (15—17), mleko — (35), skuta — (140), smetana — (200), maslo — (400—500), vino — (130), žga- nje — (350), kis — (130), pšenica — (50 do 60), koruza — (40—55), oves — (40—50), kokoši — (350—900), piščanci — (225), por 40 (60), ječmenova kaša 80 (80), orehi celi 170 (150), orehi lu- ščeni 600 (—), radič 180, med — (400 do 410), čebulček — (200). v časn od ?. do 14. Januarja i95i je bUo rojenih 23 dečkoT in 23 deklic. Poročili so se: Vladimir Tajnšek, pekovski pomočnik in Da- nijela Zupane, frizerka, oba iz Celja. Anton Polak, skladiščni delavec in Alojzija Požes, kuharska pomočnica, oba iz Celja. Vincenc Franc Venceslav Lang, šef planskega oddelka in Ana Serdoner, nameSčenka, oba iz Celja. Umrli so: Jurij Zalokar, kmet iz Zvodnega, star 78 let. Antonija Preložnik, gospodinja iz Stranic, sta- ra 70 let. Antonija Kočar, gospodinja iz Celja, stara 69 let. Frančiška Babič, upokojenka iz Celja, stara 79 let. Martin Knez, poljedelec iz Skofc, star 45 let. Bojan Pentek, otrok iz Stor, star 8 dni. Pavla Vrčkovnik, gospodinja iz Topolšice, stara 42 let. Janez VeA, posest- nik iz Stranja, star 57 let. Ivan Simonič, otrok iz Debra, star 8 mesecev. Miroslava Remih, otrok iz Creta, stara 2 dni. POJASNILO V zadnji številki smo objavili izid sodne razprave proti Francu Kitaku, ki je bU vodja izx)Ostave Biroja za posre- dovanje dela Celje v Rogaški Slatini in je kot tak zapravil uradni denar. PoročUo pojasnjujemo, da se to poročilo nikakor ne nanaša na Franca Kitak, stanujočega Teharje 22, ki je kontro- lor pri Zavodu za socialno zavarovanje in ni s to zadevo v nobeni zvezL TRIBU;NA Olepševalnega društva UNIONSKA TERASA Ko se vračamo po vsaki ^edstavi Iz kina Union po vrtni terasi na cesto, gledamo skrajno zanemarjeno teraso, ki ni bila pometena in očiščena že več mesecev. Poleg raznih smeti je na te- rasi še vedno vinska trte, ki je služila dekoraciji ob jesenski sadjarski raz- stevi. Na dvorišču so bili še napisi in ostanki razsteve rejcev malih živali. Včasih je bila navada taka, da je gospodar pred zimo temeljito očistil in uredil dvorišče. Kaj menite, da bi da- nes to škodovalo? NEKATERI NAPISI PO MESTU Po našem mestu, ki je sicer lepo in čedno, visi nad poslovnimi lokali še vedno nekaj napisov (firm) ki se z estetiko res ne morejo posteviti. Nekaj tekih: »Podplat«, »Železnikar«, »Mle- karna«, »Finomehanika« vsi v Stane- tovi ulici. Nekateri trgovci in obrtniki pa sploh nimajo napisov: drogerija v Stanetovi ulici, mesnica v Prešernovi ulici. Kaj poreče k temu komisija za kulturno p^obo meste? Z vrelo vodo so se poparili otroci Pangerl Marija iz Cerovca pri Šent- jurju. Utrpela je opekline po telesu. Uršič Tatjana iz Celja se je p>oparila po obrazu. Petrič Bronislava iz Lepe Njive pri Šoštanju pa je utrpela tudi opekline po telesu. S kolesom je padel in se poškodo- val na glavi Selčan Jože iz Vojnika. Pri padcu si je poškodovala nogo Naraks Angela iz Sentjtmgerti, Pri padcu si je zlomil nogo Mužer- lin Miha iz Babne reke pri Grobelnem. Pri delu je i)adel iz stevbe Halužan Milan iz Tržišča ,pri Rog. Slatini. Zlo- mil si je roko in poškodoval nogo. OB SPOMINU NA POKOJNEGA JURIJA VAVPOTICA Pred dnevi je po večletni bolezni umrl Jurij Vavpotič, ki je bil rojen lete 1883 v Hardeku pri Ptuju. Skozi vse svoje življenje, že od rane mladosti, je stal na braniku za zaščito pravic našega naro- da. Po končani prvi svetovni vojni je sodeloval tudi v borbah na Koroškem. Kot državni uslužbenec je v času stare Ju^goslavije služboval v različnih krajih Slovenije, dolgo časa pa v Jur- kloštru in Rimskih Toplicah, kjer ga je zatekla upokojitev. V Laškem se je naselil lete 1930. Nekaj let pozneje je kljub upokojitvi prevzel tajniško funk- cijo nekdanje občine Sv. Krištof in jo vodil v splošno zadovoljstvo občanov do lete 1937. V začetku druge svetovne vojne je bil eden med prvimi izseljenci na Hrvaško. Ze v letu 1942 se mu je po- srečilo s svojo družino pobegniti na osvobojeno ozemlje Moslavine, kjer se je kljub svoji težki bolezni priključil NOB. Kot dober oče in vzgojitelj je znal narodnostno zavest prinesti tudi na vse člane svoje družine. Njegovi si- novi in hčere so se aktivno vključili v Moslavački odred, odkoder so trije izšli kot oficirji NOV. Po končani vojni se je vrnil v Laško, kjer je v mesecu jimiju 1945. leta pre- vzel na novoosnujočem se okrajnem ljudskem odboru Laško funkcijo na- čelnika za zdravstvo in socialno poli- tiko. V letu 1946 je odšel po službeni potrebi na Okrožni ljudski odbor Celje, od tam pa se je zopet vrnil v Laško, kjer je v letu 1948 prevzel tejniško mesto pri Mestnem ljudskem odboru Laško, katerega je zaspal do lete 1950, Agilen je bil tudi v Društvu upoko- jencev, organizaciji Zveze borcev, ka- tere je bil ustanovni član, aktivno je delal v Socialistični zvezi. Pri ljudeh je bil zelo priljubljen, saj ga je na nje- govi zadnji poti spremljala velika mno- žica Laščanov. T. K. ... in zaledja Konjiiani se že pripravljajo na svojlkrajevni praznik Krajevni odbor ZB NOV v Slov. Ko- njicah je že pričel z prvimi priprava- mi za proslavo krajevnega praznika, ki bo 12. februarja. Ta dan je namreč obletnica zverinskega obešanja telcev na Stranicah (prej Frankolovo), ki so jih v tem kraju Nemci obesili 1. 194&. Ta dan je praznovala že bivša konji- ška občina, zdaj pa ga je ljudski od- bor določil kot kraje^ praznik, teko da ga bodo tudi bivše občine Zreče, Vitenje in Loče praznovale. V okvirnem programu, ki je bil že sestevljen, je predvideno, da bo samo praznovanje trajalo letos več dni. Ze med tednom bo nekaj športnih tek- movanj, v petek je predvideno pre- davanje o dogodkih iz NOB iz konji- ške okolice, v soboto zvečer, 11. fe- bruarja, pa bo glasbeno-literami ve- čer, pri katerem bodo sodelovali člani dnamatske skupine konjii^ke Svobode ter godba in pevski zbor. Na sam praznik bo slavnostna seja, komemo- racija na grobovih na Stranicah s kratkim programom, popoldne ,pa bo šahovsko tekmovanje in druge prire- ditve. Odbor Zveze borcev je postevil posebne komisije, ki bodo skrbele za podrobno pripravo programa, prevoz udeležencev in druge tehnične stvari. IZ LAŠKEGA IN OKOLICE Natečaj za najboljše sestavljene spi- se, ki ga je razpisal Okrajni odbor in- validov v Celju, je naletel na širok odziv v gimnaziji in vajenski šoU La- ško. Od vseh sestavljenih spisov je ko- misija nagradila k^ 12 dijakov in učencev. S tem v zvezi je bila pred dnevi v nižji gimnaziji Laško prisrčna slovesnost, na kateri so nagrajenci pre- jeli iz rok zastopnika 0'krajnega odbo- ra zveze invalidov tov. Pemovška bo- gate knjižne nagrade. -o- V Laškem že dalj časa posluje go- spodinjski tečaj, katerega je organi- zirala kmetijska zadruga. Tečaj vodi tov. Košar jeva ob izdatni materialni pomoči kmetijske zadruge. Kot so vsi dosedanji tečaji dosegli svoj namen, so dani tudi sedaj vsi pogoji, da bo tečaj kar najbolje uspeL -o- Stevilo prosvetnih društev laške ob- čine je pred dnevi naraslo še za eno društvo, ko so v Reki nad Laškim uste- novili samostojno prosvetno društvo. Namen tega društva je, da tudi v tem odmaknjenem delu občine ix>maga lju- dem k splošni izobrazbi. T. K. IZ SLOVENSKIH KONJIC V Slov. Konjicah so pred kratkim pričeli z novimi tečaji za člane proti- letalske zaščite. Nad 80 članov je vklju- čenih v štiri različne tečaje, ki imajo redna predavanja vsak teden, vodijo pa jih zdravniki, prosvetni in drugi strokovni delavci. f.. .j,, * Delavski svet tovarne usnja KONUS v Slov. Konjicah je na svojem zad- njem zasedanju sprejel med drugim tudi sklep o priključitvi usnjarskega remonte. Ta se je osamosvojil v za- četku lete 1952. ob uvedbi stopenj aku- mulacije. Glavni razlog za ponovno združitev je bil v tran, ker sta obe si- cer ločeni podjetji imeli skupne pro- store, pa tudi drugače sta bUi dokaj navezani druga na drugo. Občinski sindikalni svet v Slov. Ko- njicah je pred kratkim priredil kra- tek seminar za vse novoizvoljene bla- gajnike sindikalnUi podnažnic, na ka- terem so obravnavali nov način bla- gajniškega in finančnega poslovanja v sindikalnih organizacijah. Kot je že znano, bo v letošnjem letu vse finanč- no poslovanje v sindikatih šlo preko sindikalnih svetov in ne več preko re- publiških odborov posameznih strok VESTI IZ DOBRNE LJUDSKA UNIVERZA V ponedeljek zvečer je v Dobrni predaval javni tožilec tov. Grgič, o zlo- činu in zločincih. Predavanje je bUo zelo zanimivo. Bilo je tudi precej lju- di. Izgleda, da se ljudje v zadnjem ča- su močno zanimajo,* saj jim ljudska imiverza brez dvoma veliko koristi. Tudi drugi teden v ponedeljek 2:večer ob 8. uri bo predavanje ljudske univer- ze in to: O vremenu. NEPREVIDNOST ALI NESRECA Upravnici »Mladinskega doma Mihe Pintarja«, tov. Batičevi, je bilo dode- ljeno stanovanje, v katerem je te dni nastala eksplozija. Stene so razpokale, desna stran sobe, oziroma kuhinje, je čisto upognjena. Čudno pa je to, da je steklo v oknu samo nalomljeno, kar je proti zidu, ki je poleg tega še počrnel, malenkost. Kako je naštela eksplozija še ni znano. To bo ugotovi- la komisija. Upravnica je opečena in ni mogla še nič izpovedati, ker so jo takoj prepeljali v bolnišnico. Našli pa so steklenico z napisom »bencin«, ki je bila prazna in nepoškodovana. UPRIZORITEV IGRICE »DEDEK MRAZ« V soboto zvečer in v nedeljo po- poldne so otroci nastopUi s pravljično igrico »Dedek Mraz«, v režiji Adolfa Senegačnika. Ker so se otroci trudili, je igrica uspela. IZ DOBRNE Dobrna je že dalj časa brez javne razsvetljave. Pot, katera pelje skozi zdravilišče naprej na precej obljuden Klane ni razsvetljena od odhoda večine gostov. Domačinom je prav teko po- trebna luč. Prizadeti so najbolj delavci in nameščenci, ki so prisiljeni v zgod- njih jutranjih in večernih urah hoditi v službo in domov. 2e dvakratni opo- min v časopisu ni dosegel pri odgovor- nih osebah, da bi storili svojo dolžnost. Obrnil sem se na »Elektro« Celje z željo, da mi objasnijo, zakaj v Dobrni ni popolna razsvetljava. DobU sem že pričakovani odgovor, da »dobmska te- ma« nima nič skupnega z redukcijo toka. Odgovorna oseba za razsvetljavo potem takem nima dovolj čute odgo- vornosti do svojega dela, ali mu ni mar za druge ljudi, ker njemu luč ni potrebna. ^ * Slaba prometna cesta iz Vojnika v Dobrno zelo otežkoča normalno vožnjo nasploh, a i)Osebej avtobusni promet. Človek je v strahu, da ga ne bi do- letela morska bolezen. Cestarje je redko videti na delu. Šofer avtobusa pravi, da se pri tej slabi cesti zmanjša moč motorja za eno celo brzino. Baje na- meravajo cesto v tem letu izboljšati oziroma obnoviti in modernizirati. v času od 7. do 14. jannarj« 195( Je bU» rojenih 20 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Vladimir Medved, poljedelec iz Sladke gore in Terezija Cernoša, poljedelka iz Belega po- toka, Franc Kolar, kmečki sin iz Bočne in Ivana Poznič, gospodinjska pomočnica iz Gor- njega grada. Franc Poznič, čevljarski pomoč- .nik iz Gornjega grada in Antonija Grudnik, delavka iz Dola p. Gor. gradu. Edvard Kome- rički, progovni delavec iz Roginske gorce i« Alojzija Cebular, poljedelka iz Spodnjega Tin— skega, Jožef Sket, skladiščni delavec iz Topo- lovca in Ana Verk, poljedelka iz Zibike. Frane Kovačič, pojedelec in Vekoslava Ivič, polje- delka, oba iz Vonarja. Martin Zupanec, polje- delec iz Kačjega dola in Pavla Suc, poljedelka iz Kristanvrha. Alojz Pergamaš, zidar iz Kač- jega dola in Terezija Jecl, poljedelka iz Kor- pul. Mihael Kozmus, kmetovalec iz Lončarje- vega dola in Mariia Polanec, poljedelka iz Visoč. Miroslav Jazbinšek, zidar iz Ljubljane in Olga Leskošek, šivilja iz Celja. Ferdinand Virant, rudar iz Turnega in Angela Ozis, de- lavka iz Slivnice p. Celju. Peter Razgoršek, kmet in Alojzija Brežnik, poljedelka, oba ix Jezerc. Peter Uršič, stroj, ključavničar in. Ivana Ribar, poljedelka, oba iz Orle vasi. Frančišek Zavrinik, poljedelec iz Topovelj iH Silva Blatnik, poljedelka iz Poljč. Konrad Sikole, progovni delavec in Josipa Gregor,, poljedelka, oba z Topovelj. Stanko Klovišar, strojnik iz Ljubljane in Elizabeta Borštner, poljedelka iz Cepelj. Janez Pavlovič. klesar- Brusov in Rozalija Antolinc, kmetovalka, oba iz Loga. Anton Prah, kmetovalec iz Rogatca ii Neža Kobale, kmetovalka iz Donačke gore. Anton Grosek, kmetovalec iz Stojnega sela ia Frančiška Vreš, kmetovalka iz Rogatca, Slav- ko Centrih, poljedelec iz Trobnega dola Marija Romih, poljedelka iz Brez nad Laškim. Maksimilijan 2ižek, zidarski pomočnik iz Hra* stja in Ana Zavratnik, poštna aslvžbenka iz Ljubnega. Umrli so: Antonija Plaskan, prevžitkarica is Malik Braslovč, stara 85 let. Marko Avsee, apoko- jenec iz Rakovelj, star 79 let. Jera Kralj, prevžitkarica iz Preserii, stara 71 let. Marija korum, posestnica iz Gllaja, stara tt let. Mar- tin Kokovnik, posestnik iz Dobrovelj, star 56 let. Martin Bals, upokojenec iz Roginsk« gorce. star M let. Neža Pilko prevžitkarica i« Škofije, stara 74 let. Antonija Lichtenegger, občinska podpiranka iz Gornjega grada, stara 99 let. Ana Podrepšek, kmetica Iz Lipovca, stara 49 let. Ivana Stance, kmetica iz Sladke gore, stara 77 let. Ana Krni^ak, kmetica ix Pijovc, stara 72 let. Marija Kvas, kmetica iz Zič, stara 80 let. Franc Sitar, upokojenec is Ostrožnega. star 54 let. Cecilija stampf polje- delka iz Mlač stara 51 let. Antoa Kovačič, nali posestnik iz Crešnjevca, star 7* let Frančiška Lahovič, pocestnica iz Sreberaika. stara 8? let. SVEČAN DOGODEK ZA TURISTIČNO DRUSTVO V ŠMARJU PRI JELŠAH Naše turistično olepševalno društvo je priredilo pred dnevi prisrčno slo- vesnost ob skoraj polnoštevilni udelež- bi članstva, in sicer v počastitev dveh zaslužnih članov. Bivšega dolgoletnega predsednika te- ga društva, zdravnika dr. Lorgerja je odlikovala Turistična zveza Slovenije v Ljubljani za njegove zasluge na po- lju turizma z bronastim znakom in di- plomo. Dolgoletnemu in požrtvovalnemu članu Ivanu Pogelšku pa je ob njegovi 70-letnici podarilo društvo v znak hva- ležnosti krasno povečano sliko Šmarja m okolice, delo domačega mojstra fo- tografa Slavka Ciglenečki, katerega sli- ke krasijo čakalnico in ostale prostore našega novega železniškega postajnega poslopja. Obema slavljencema je izročil odli- kovanja predsednik dr. Fiirst in jima izrekel tudi v imenu društva in vseh Smarčanov tople besede zahvale in jih števil v zgled mlajši generaciji. Pod predsedstvom dr. Lorgerja je dobil naš trg lete 1931 lep nov plaval- ni bazen in prepotrebni vodovod. Za raz- voj turizma je največjega pomena lani otvorjeno novo železniško ijostejno po- slopje, načrtna olepšava trga in veli- častni spomenik padlim borcem in žrt- vam fašizma. V kratkem bo izdalo društvo posebno brošuro z zgodovinskim pregledom in popisom vseh krajevno važnih izletni- ških točk Po proslavi se je razvil družabni ve- čer, ki ga je povzdignil tov. Gojtan z reprodukcijami koncertnih točk na magnetofonski trak, ki si ga je nanovo nabavilo domače radio društvo ljudske tehnike, katere priljubljene oddaje sli- šimo vsako nedeljo. Kakor kaže, se je v zadnjem času vsestransko razvilo družabno življe- nje v našem trgu in je v kratkem tudi še pričakovati nekaj gledaliških iger in odkritje spominske plošče pesniku An- tonu Aškercu. Dr. S. H. IZ SMARTNEGA OB PAKI VCASIH je TREBA POSLUŠATI TUDI DRUGE... Pred 14 dnevi smo na tem mestu opozorili merodajne zaradi slabega ste- nja mostu na Paki, ki veže Šmartno z Zgornjo Savinjsko dolino. No, in zad- nji ponedeljek bi se bila lahko zgodila težka nesreča, ki bi imela hude posle- dice. Le kdo bi odgovarjal za to? Iz Ljubnega je pripeljal šofer Kme- tijske zadruge naložen les na svojem sedemtonskem »Renaultu«, Ko je pri- peljal na most, je začutil, da se za njim nekaj ziblje in poka. V svoji du- haprisotnosti odpre vse »registre« na motorju in tako hitro in srečno doseže drugo stran. Ko obstoji, vidi da se za njim most podira. Most sedaj sicer po- pravljajo, toda bojimo se, da tudi to popravilo ne bo dolgo držalo, c-«