PoSinfita plačana v eofovtn!. Leto XI., št« 140 a Ljubljana, četrtek 19. junija 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celja: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne rračajo. — Oglasi po tar-fu. Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čisJo 78.180; Wien št 105.241. Moldenhauer podal ostavko Zaradi odklonilnega stališča nemške ljudske stranke v vprašanju prisilnih dajatev je finančni minister dr. Moldenhauer demisijoniral Berlin. 18. junija s. Finančni minister dr. Moldenhauer ie danes oodal državnemu kancelariu svoio demisiio. Državni kancelar ie nato za nocoi sklical sejo ministrskega sveta. Za vzrok odstoDa dr. Molden-haueria smatrajo v parlamentarnih krosrih to. da se oo razpoloženju na zadnji seii nemške liudske stranke Dri razDrav; o oro-eramu kritia proračuna ne more misliti na njen pristanek zlede prisilnih daiatev. Berlin. 18. iunia d. Izeleda. da bo Druski vladi pripadla naloza da reši državni kabinet iz velikih finančno Političnih težav. V sporazumu z državnim koncelariem dr. Briininzom ie izdelala oredloze za izpremembo finančneca zakona, ki ca ie izoblal fnančni minister dr Moldenhauer. Ako se ji bo posrečilo uveljaviti te oredloee Dri strankah. pot°m bi to ne bilo naibrž brez političneza voliva na razmerie vladnih strank v državi napram socialno dem bratski opoziciiii. ker socialna demokracija zavzema vodilno mesto na Pruskem. V koridorjih Darlamenta se stalno razpravlja o stališču državneza finančneca ministra Moldenhaueria. ki ie zlasti, odkar te včera-i frakcija nemšse liudske stranke odklonila orisilne daiatve nameščencev s stalno plačo, zelo -mučno. Frakcija ie odklonila daiatve z vsemi Zl asovi proti dvern. od katerih ie bil en glas finančneza ministra sameza. Govori se tud' o nasprotjih med ljudsko stranko in centrumom in razlikah v mnenju v centrumu samem. Vendar ie treba vse te zovorice previdno Dresoiati. ker razen narodnih socialistov nihče ne želi krize kabineta. Berlin. 18. junija, g. Po današnji seji ministrskega sveta je bil izdan naslednji komunike: Kabinet se je bavil z demisijo finančnega ministra dr. Moldenhauerja ter ga soglasno naprosil, naj jo umakne. Ker pa je finančni minister dr. Moldenhauer vztrajal pri svojem sklepu, bo državni kancelar dr. Briining poročal o tem državnemu predsedniku Hindenburgu, ki ga sedaj ni v Berlinu, temveč preživlja svoj dopust na posestvu Neudek v vzhodni Prusiji. Iz komunikeja ni razvidno, kako je dr. Moldenhauer utemeljil svojo demisijo. Državni kancelar ne bo priporočal državnemu predsedniku Hindenburgu niti da sprejme, niti da odkloni demjsijo. Domneva se. da Hindenburg ne bo mogel odkloniti demisije. V parlamentarnih krogih menijo. da bodo socijalni demokrati sedaj poskušali pričeti pogajanja z vlado in izdelali svoj finančni program. Na razpust državnega zbora se tudi sedaj ne misij. šno narodni problem no narodni problem Odbor vseh angleških strank za pobijanje brezposelnosti - Pričetek razprave v spodnji zbornici London. 18. junija. V razpravi ie vprašanje o sodelovanju treh političnih strank v borbi proti brezposelnosti. Listi poročajo, da je vlada povabila liberalne in konservativne politike na konferenco, ki bo razprav, ljala o problemu brezposelnosti. Kakor poročajo. je liberalni voditelj Lloyd George sprejel povabilo. Bakhvjn pa nanj še ni od. govoril London, 18. junija. AA. Na današnji popoldanski seji spodnje zbornice je govoril konservativni voditelj Chamberlain o brezposelnem vprašanju. Naglasil je potrebo, da bi ministrski predsednik Macdonald eksaktno označil način sodelovanja drugih strank pri reševanju vprašanja brezposelnosti. Chamberlain je nadalje poudaril, da bi večji razvoj trgovine z dominioni odprl Angliji ogromna nova tržišča trajne vrednosti. Ministrski predsednik Macdonald je odgovoril, da je bil že izvoljen poseben odbor, ki se bo bavil s problemom brezposelnosti in v katerem so možje velikega izkustva. Prepričan je, da bodo v popolni harmoniji sodelovali za rešitev tega važnega problema. Odbor bo imel nalogo, da bo nadaljeval delo ministra za pobijanje brezposelnosti in delal na izboljšanju industrijskih razmer, kar naj omogoči Angliji konkurenco na svetovnih tržiščih. Glede gospodarskih odnošajev med dominjoni in Anglijo je Macdonald izjavil, da ni bila še nikoli želja do-minionov za sodelovanje z Anglijo tako velika kakor je sedaj. Lloyd George je pozdravil dejstvo, da je ministrski predsednik povabil obe izvea vladni stranki, naj sodelujeta z vlado v vprašanju brezposelnosti, ki predstavlja splošno narodni problem. Izjavil je, da je vabilo sprejel in sprejel tudi pogoje, ki jih je navedel ministrski predsednik. Brezposelnost je narasla iz vzrokov, ki so le začasni, kljub temu pa je treba računati, da bo imela Anglija vedno okrog enega milijona brezposelnih. Anglija ima še vedno največjo izvozno trgovino v Evropi; zlasti industrijskih izdelkov izvaža Anglija gotovo največ od-vseh držav sveta. Henderson o zunanjepolitičnih zadevah Malta ne vpliva na odnošaje med Londonom in Vatikanom — Franco-italijanska pogajanja — Anglija in Egipt, sko London. 18. junija. AA. Na današnji seji spodnje zbornice so vprašali ministrskega predsednika, ali bo vlada kaj protestirala proti staljšfu Vatikana v maltski aferi. Ministrski predsednik je dejal, da vlada ne namerava spremeniti svojih sedanjih odnošajev z Vatikanom. Na celo vrsto tozadevnih vprašanj je zunanji minister Henderson odgovoril, da ni bilo nobenih angleško _ francoskih poga-' janj o pomorski razorožitvi, odkar je bila zaključena londonska razorožitvena konferenca. Pač pa je o tej stvari razpravljal pri svojih razgovorih s francoskim in italijanskim zunanjim ministrom v Ženevi. Pač pa je Henderson dejal, da se pogajanja za spo- razum med Francijo in Italijo še nadaljujejo. Italija je izjavila, da je pripravljena tekom pogajanj ustaviti gradnjo vojnih ladij. ki so predvidene v gradbenem programu za leto 1930.; stavi pa pogoj, da stori tudi francoska vlada tako. Nadalje je Henderson omenil, da egiptska vlada doslej še ni ponudila obnovitve poga_ janj. Angleški komisar v Egiptu je res stopil v zvezo z egiptskim ministrskim predsednikom. ki je izrazil željo egiptske vlade po sporazumu z Anglijo, vendar pa angleška vlada ofieijelne ponudbe za nadaljevanje prekinjenih pogajanj še ni prejela, sama pa v tem pogledu ne namerava ukreniti ničesar. Grof Bethlen pri angleškem kralju London, 18. junija, g. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je danes pose-til konjske dirke v Ascotu, kjer ga je na tribuni sprejel angleški kralj, s katerim je imel daljši razgovor. Kralj je povabil grofa Nove vesti o povratku kralja Ferdinanda Bukarešta, 18. junija, g. Kakor javlja »Luptacr, so bolgarske oblasti dobile pro* šnjo za potovanje bivšega bolgarskega car« ja Ferdinanda na Bolgarsko. To dovolje« nje se bo najbrže izdalo in bo bivši car v prihodnjih dneh prišel na Bolgarsko. Potoval bo najbrže preko rumunsKega ozemlja. Vendar pa rumunske oblasti do sedaj še niso prejele prošnje za tranzitni vizum. Posledice newyorškega finančnega poloma Newyork, 18. junija. AA. Polom zadnjih dni na borzi je povzročil izgube, ki jih cenijo na 7 milijard dolarjev. Finančni listi ugotavljajo, da je ta polom neposredna posledica glasovanja v parlamentu, kjer je bil sprejet nov carinski zakon. Ni izključeno, velijo ti listi, da bo ta polom izzval krizo po vseh Zedinjenih državah. Esplozija v tovarni dušika Bruselj, 18. junija, s. V tvornici dušika v Ougreeju pri Liege se je danes dogodila težka eksplozija. Vse šipe v kraju in v okolici so bile pobite. Podrobnosti še manj* kajo. Po dosedanjih vesteh je bil en de* iavec ubit, več oseb pa težko ranjenih. Revolucija v Boliviji Newyork, 18. junija, g. V Boliviji je izbruhnila revolucija, ki je naperjena proti predsedniku Silesu. V raznih delih države je prišlo med uporniki in vladnimi četami do ljutih bojev, ki še trajajo. Uporniki so zavzeli mesto Villazon. V mestu je prišlo do ljutih pocestnih borb. Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Policijski komisar mesta se je baje priključil upornikom. Brzojavne in telefonske proge so večinoma prekinjene, tako da prihajajo le redke vesti iz dežele. Generalska vojna na Kitajskem Hankan, 18. junija, n. Vladne čete so baje zopet zavzele mesto čang-Ca, ki je pred kratkim padlo v roke komunističnih čet. Peking, 18. junija, d. Konjenica generala Fenga je izvršila kakor poroča »United Press« uspešen napad ob Sunghai železnici. Po tem poročilu, ki ga potrjujejo tudi inozemski opazovalci, je konjenica napadla važno letalsko središče v Kvangsiju in ga razrušila. Enajst bombnih letal, med njimi tudi nova, ki so jih ravnokar nabavili v inozemstvu in velike zaloge letalskih bomb so bile uničene. Ta uspeh smatrajo severne čete za zelo važen, ker je ravno premoč centralnih čet v letalih zelo ovirala njihov napredek. Dviganje potopljene nemške oklopnice London, 18. junija, s. Danes se bo pričel nov poizkus, da bi dvignili leta 1919, po» topljeno nemško oklopno križarko »Hin» denburg«. Poizkus leta 1926. se je izjalo« vil. Stroškov je bilo takrat 30.000 funtov šterlingov. Pri prvem poizkusu je delalo 200 delavcev skozi šest mesecev. PABSTOVA KRIZA V AVSTRIJI Tirolci groze z odcepitvijo od Dunaja - Konferenca heimwehrov-skega vodstva — Pogajanja med Heimwehrom in zveznim kance- larjem — Pabst računa s svojim povratkom Dunai. 18. funiiia s. Tirolski poslanci narodnega sveta so prejeli v teku zadnjih dni cele konice protestnih brzoiavk iz vseh kroeov tirolskeza prebivalstva in raznih tirolskih občin, v katerih zahtevajo kar naiodločneie. nai izooslujeio pri zvezni vladi takoišen preklic izzona šefa heim-vvehrovskega štaba, maioria Pabsta. V nekaterih brzojavkah izraža Prebivalstvo Tirolske naravnost zahtevo oo takojšni* odcepitvi od Dunaja, češ. da se ie izkazalo, da vodi Dunaj povsem socialistično in centralistično politiko, ki ie »naperjena proti bistvenim interesom domovini zvesteza oode-želskeea iudstva«. Da razoravliaio o teh brzo-iavkah. se ie danes vršil sestanek tirolskih poslancev k' se ga ie udeleži! poleg tirolskeza deželnega zlavaria dr Stumpfa tudi štajerski deželni zlavar dT. Rintelen in na katerem so sklenili poslanci, nai oba deželna zlavaria izosluieta od zveznega kancelaria. da se objavi ves obtežilnl material proti dr. Pab-stu. Deželna poslanca sta v resnici pose-tila zvezneza kancelaria dr. Schobra in notranieza ministra inž. Schumvia ter zahtevala od njiju, nai objav? vlada ves oni obtežiln' material oroti maioriu Pabstu. d katerem ie zovoril! na včeraišnri seii parlamenta zvezni kancelar dr. Schober. Glede na sklepe osrednieza vodstva Heimwehra. ki ie ime! dva dni traiaioča posvetovanja v Leobnu. ie bilo sldenieno. da se prenese sedež osrednieza vodstva z Dunaia v Gradec, kier stalno biva namestnik maioria Pabsta Polkovnik Rauter. Gradec, 18. iuniia s. Štaiersta" deželni glavar dr. Dintelen ie pri zvez. kancelariu dr. Schobru posredoval, da bi prišlo do razeovorov med zveznim kancelariem in voditelji Heimwehra. Kakor izve vaš dopisnik. bo prišlo d- razgovorov že v prihodnjih dneh. Na konferenc; bod > razpravljali o celokupni politični situaciii. Po mne-niu iuristov ie nemozoče. da b< se nrekli-cal izzon maioria Pabsta. ker bi bil v to ootieben pristanek dunaiskeza župana kot dunaiskeea deželneza rlavaria. kar na se zd' izkliučeno. keT ie župan dr. Seitz socialist InomOst. 18. iuniia s. Tirolski pristaši Heiimwehra. Id so posetili maioria Pabsta v Benetkah, so iznavili. da se ta do oooo'ne razjasnitve svoie zadeve ne namerava vrniti v Avstrijo. Major Pabst ;e prepričan, da bo dobil zadoščenie. ker ni proti njemu nikakeza materiala, ki bi iavnost: še ne bi! znan. Maior Pabst ie dalje izjavil, da bo tudf v inozemstvu neokrnieno vzdrževal svoie intimne zveze s Heimwehrom. Pabst o svojem i7«onu Milan, 18. junija, d. Sotrudnik milanskega lista »Sera« je vprašal majorja Pabsta o njegovih namerah v bodočnosti. Pabst je odgovoril, da se hoče umakniti iz vsega političnega življenja. Odklonil pa je novinarjem željo, naj bi se na katerikoli način izjavil o zadržanju avstrijske v' o do Heim-wehra in o dnevnih dogodkih sploh. Rekel je, da so njegovi odnošaji do zveznega kancelar ja Schobra tako svojevrstni, da o svoji aferi ne more govoriti, kakor tudi ne o stališču Heimwehra v avstrijski politiki. Njegov izgon da ima svoj vzrok v parlamentarni taktiki zveznega kancelarja napram socijalistom. O vprašanju Anschlussa je izjavil major Pabst, da je priključitev Avstrije k Nemčiji neizogibna in da bo prej ali slej prišlo do združitve vseh Nemcev. „Temps" o Heimwehru Pariz, 18. junija, g. Nocojšnji »Temps« objavlja daljši članek, v katerem se bavi s političnim položajem v Avstriji. List naglaša, da se je že delj časa vedelo, da obstojajo med avstrijsko Heimwehr in nemškim Stahlhelmom najtesnejše zveze. Stahl-helm in Heimwehr, ki ju navd-ja isti duh hočeta izzvati v Srednji Evropi nacionalno reakcijo. Njuno podjetje sicer nima izgledov na uspeh, toda treba je kljub temu poudariti, da heimwehrovsko vprašanje ni samo notranja avstrijska ~^eva. Heini-wehr zastruplja politično atmosfero v Srednji Evropi in tvori nevarnost, pred kate-o ne sme nihče zapirati oči. Minister Schummy v Gradcu napaden Graški heimwehrovci so mu skušali preprečiti prihod v Gradec na zborovanje Landbunda Graz, IS. junija, s. Tukajšnja organizacija »Landbunda« je za nocoj sklicala zborovanje, na katerem bi imel med drugimi govoriti tudi notranji minister Schummy. Kakor znano, očitajo heim-wehrovci Schummyju, da je povzročitelj in glavni inicijator izgona majorja Pabsta. Ker je Gradec ena najmočnejših heimwehrovskih postojank, je povzročila napoved Schummyjevega prihoda v tukajšnjih heimwehrovskih vrstah veliko razburjenje in bilo se je bati, da bo prišlo ob njegovem prihodu do resnih incidentov. Na kolodvoru se je zbrala že mnogo pred prihodom vlaka, s katerim bi imel dopotovati minister Schummy z Dunaja, velika množica pristašev Heimwehra, ki so burno demonstrirali proti Schummyju. Sklicatelji zborovanja so ministra Schummyja o tem telefonično obvestili ter mu svetovali, naj se ne pripelje v Gradec z vlakom, marveč naj izstopi že v Brucku in se pripelje v Gradec z avtomobilom, ki so mu ga poslali v Bruck nasproti. Minister Schummy je res prekinil svoje potovanje ter se je pripeljal v Gradec z avtomobilom. Medtem se je zbrala pred hotelom, kjer so bili zanj rezervirani prostori, velika množica heimwehrovcev, ki so hoteli tu prirediti proti ministru demonstracije. Policija je sicer ukrenila obsežne varnostne mere, vendar pa je bil naval heimvvehrovcev tako velik, da se je bilo bati resnih incidentov. Po posredovanju policije je vodja Heimwehra dr. Pfrimer demonstrante pcr dolgem parlamentiranju končno pregovoril, da so se razšli; Tudi pred lokalom, kjer se momentano vrši zborovanje, se je zbrala večja skupina heimvvehrovcev,: ki skušajo vdreti v lokal, vendar pa jim brani dostop močan kbr-don policije. Zborovanje, ki ob uri, ko to poročamo, še traja, je doslej poteklo brez incidenta. Mastopna avdijenca našega dunajskega poslanika Nadaljevanje politike dobrega sosedstva in poglobitev medsebojnih odnošajev Dunaj, 18. junija, č. Danes dopoldne je bil sprejet v nastopni avdijenci predsednika avstrijske republike novo-imenovani jugoslovenski poslanik doktor Grga Angjelinovič. Avdijenca se je vršila po običajnem čerem oni jelu. Poslanika so spremljali prvi svetnik jugoslovanskega poslaništva Ciincar-Mar-kovič, vojni ataše polkovnik Alimpič in tajnik poslaništva. Pri prihodiu in odhodu iz predsednikove palače je izkazala častna četa poslaniku predpisane vojaške časti. Avdijenci sami je prisostvoval tudi zvezni kancelar dr. Schober, čemur pripisujejo v avstrijskih političnih iin diplomatskih krogih poseben značaj. Avdijenca sama je potekla zelo prisrčno. Poslanik dr. Angjelinovič je v svojem govoru naglašal. da hoče nadaljevati politiko svojega prednika, to je politiko dobrih sosednih odnošajev in dobrega prijateKstva. V svojem odgovoru je predsednik avstrijske repu-blifke dr. Mifclas, ki je na francoski govor dr. Angjelinoviča odgovorili v nemškem jeziku, izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da hoče tudi dr. Angjelinovič delati za čim tesnejiše zbližanje med Jugoslavijo in Avstrijo. Poudarjal je, da sa fcudd Avstrija želi z Jugoslavijo iskrenih, prijateljskih in res dobrih sosednih odnošajev. ^ Ob koncu svojega govora je želel poslaniku dr. Angjelino-viou dobrodošlico z željo, da bi se dobro počutil v avstrijski prestolnici Tudi avstrijski tisk simpatično pozdravlja novega ju/goslovenskega poslanika in ga slika kot dobrega poznavalca avstrijskih razmer ter izraža prepričanje, da se bodo ob njegovem sodelovanju medsebojni odnošaji med Avstrijo in Jugoslavijo še poglobili. Pravilnik o zdravstvenih domovih Beograd, 18. junija, p. Minister socijalne politike in narodnega zdravja g. Nikoda Preka je podpisal pravilnik o poslovanju domov narodnega zdravja. Po pravilniku so domovi narodnega zdravja socijalno-higijenske ustanove. Domovi narodnega zdravja ali higijen-ski zavodi se osnujejo na sedežih sre-skih in mestnih načelstev za enega ali dva sreza in imajo naslednje obvezne oddelke: dispanzer za matere in deco, šolsko polikliniko, bakterijološki in kemični oddelek, dispanzer za tuberkulozne, higijensko razstavo. Ban more na predlog pristojnega hig ienskega zavoda im glede na lokalne potrebe domovom za narodno zdravje dodeliti še nadaljnje oddelke: stanico za pobijanje trahoma. stanico za zatiranje venerič-nih bolezni, stanico za zatiranje malarije, splošno ambulanco za siromašno prebivalstvo m bolniški oddelek. Domovi narodnega zdravja so podrejeni higijenskim zavodom. Njihova naloga je, da s skupnim delom vseh svojih oddelkov pospešujejo narodno zdravje na vseh panogah socijalne medicine. Zdravstveni domovi in higtjenski zavodi morajo poučevati prebivalstvo z vsemi razpoložljivimi sredstvi sooijalnol higijenske pedagogike, delati na omejevanju umrljivosti novorojenčkov in male dece, čuvati zdravje šolske dece, pobijati socijalne bolezni, akutne kužne bolezni itd. Domovi narodnega zdravja izvršujejo svoje posle in preglede brezplačno. Nov jugoslovenski parnik Split, 18. junija č. Splitsko parobrodno društvo je nabavilo te dni v Londonu velik parnik, ki se bo imenoval »Junak«. Zgrajen Je bil L 1921 ter ima 2500 ton nosilnosti. prva dva parnika, ki ju ima društvo sta »Jadran« s 420 tonami in »Jugoslavija« z 2.200 tonami. Konferenca Male antante Bukarešta, 18. junija, h. Zunanji mini* ster Mironescu je danes popoldne odpo> toval na konferenco Male antante v Strb= ske Plešo. V njegovem spremstvu je ravs natelj zunanjega urada Lahovary m nekaj višjih uradnikov zunanjega ministrstva m rumunskega poslaništva v Pragi. Zunanji minister Mironescu se namerava 29. juni« ja vrniti v Bukarešto. Ustanovitev trgovinskega muzeja Beograd, 18. junija. AA. Minister za trgovino in industrijo je na podlagi zakona o ustanovitvi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine potrdil pravl-nik o trgovskem muzeju pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Muzej ima nalogo, da v svrho pospeševanja domače poljedelske, industrijske In obrtniške proizvodnje prireja stalne razstave vzorcev poljedelskih, industrijskih in obrtniških proizvodov in pridelkov in da s tem podpre prodaio teh predmetov. ..Sm Razstavljale! v trgovskem muzeju so lahko samo domači produoenti industrijskih, obrtniških in poljedelskih proizvodov. Vsak razstavijalec mora jamčiti, da so razstavljeni predmeti domače delo. Razstavljeni proizvodi morajo biti reprezentativnega značaja, tako da^ predstavljajo nekako seiekciio najboljših domačih del. a Imenovanje komisarja pri »Hrvatskem Radiši" Zagreb, 18. junija, č. Danes je »Hrvatski Radiša«, društvo za nameščanje vajencev v raznih obrtih. dobil po odredbi banske uprave za komisarja načelnika splošnega oddelka banske uprave Petra Zredca. Odredba banske uprave je utemeljena s tem, da odbor »Hrvatskega Radi še ^ ne nudi zadostnega jamstva za redno poslovanje z de_ narjem. V odsotnosti predsednika J Hrvatskega Radiše«. Milana Prpiča, je izročil upravo društva komisarju Zrelcu podpredsednik dr. Zadrovič. Kralj in kraljica v Smederevu Beograd, 18. junija, p. Nj. Vel. kralj in kraljica sta danes napravila v avtomobilu izlet do Smedereva. Avtomobil je šofirala kraljica sama. Proti večeru sta se vrnila v Beograd. Iz državne službe Beograd, 18. junija, p. Današnje »SIuž« bene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je imenovan za davčnega kontrolorja v Brežicah Iv. Vodlak, doslej v Blatu. — S pooblastilom ministra za gradbe je inž. Iv. Ferlugi v Mariboru dovoljeno izvršen vanje prakse. — Za carinskega kontrolor« ja v Ljubljani sta imenovana Dragoljub Stepic iz Beograda ter Otmar Pavlinič iz ; Jesenic, na Jesenicah pa je imenovan za carinskega kontrolorja Dragomir Cvrko* vic iz Bele crkve. — Po odredbi ministra za gradbe so pri podružnici Poštne hra= nilnice v Ljubljani imenovani za uradnika L8 Danilo Kante, doslej pripravnik za računovodje IIL3 pa Iv. Uranič, Dragotin Ban in Fr. Krajec, doslej pripravniki. Tragična smrt slovenskega delavca Karlovac, 18. junija, č. Snoči ob 7. se je ponesrečil v tvornici »Kordun«, ki izdeluje žage in druge železne predmete, 32-letni delavec Ivan Mlinarič iz Ptuja. Prišel je v oddelek, kjer ni poznal strojev, ki se flm je preveč približal, tako da ga je neka žaga zagrabila in porezala na vratu. Priskočili so mu takoj na pomoč in ga poslali v bolnico, vendar pa je med potjo v bolnico umrl. Bethlen v Londonu Uiv/. dethl&n je smatra! za potrefono, s posebnim diplomatskim pose tom zahvaliti se Veliki Britan.ji za pomoč v reparacijskih in drugih sličnih vprašanjih. Tako vsaj se glasijo oficijozni komentarji k potovanju madžarskega ministrskega nedsedn.ka. Da se s tem opisuje poglavitni formalni nagib povsem točno, o tem pač ne more biti dvorna. so te vrste diplomatski po-seti v v ...išnji dobi zelo običajni. na-ravnosc norma. Vsem je še sveže v spominu, kako je potoval avstrijski ministrski predsednik Schober v isto svrho najprej v Rim, potem pa še v prestolnice drugih velesil. Tem rajši pa državniki prakticira.io slone običaje,-ker je to najbolj dobrodošla prilika, da se vplete v razgovore še ta ali ona druga stvar, ki jim leži na srcu. Nekaj podobnega je to pot gotovo tudi z Betlilenovim potovanjem. Madžarska diplomacija se trdovratno trudi, da bi se rehabilitirala pri zmagovitih državah, ali da bi hkrati rešila tudi nekaj od onega, kar je izgubila s triononsko mirovno pogodbo in s svojo politično taktiko v zadnjem desetletju. Ta težnja je osnovna nota celotne madžarske vname politike že v toku cele vrste let. Koncentrirala je svoje stremljenje v iprvi vrsti na Anglijo, dobro računajoč, da bi uspeh na tej strani pomenil indi-rektno uspeh tudi marsikje drugje. To pot pa je imel groi Bethlen morda tudi prav konkretne načrte. Letos se je na Madžarskem ojačila ter koncentrirala akcija za intronizacijo Habs-buržanov, spričo okolmosti, da bo oo starem fevdalnem redu bivše habsburške dinastije postal glavni pretendemt za madžarski prestol polnoleten. Res, da se prj sedaj vladajoči stranki na Angleškem ne bodo našle simpatije za povratek Habsburžanov in da sploh v tem pogledu v Londonu v sedanjem položaju ni prav nič šans za kakršnekoli avanture. Vendar pa diplomati včasi sondirajo teren tudi za stvari, ki se zdijo še za devetimi gorami. SHčno je s tradicionalno madžarsko zahtevo po reviziji trianonske mirovne pogodbe. Angleški laburisti so že toliko informirani o politiki madžarske oligarhije, da poznajo prave motive njene iredentistične politike; v tem pogledu grof Bethlen prav gotovo ne more imeti skušnjave, da bi se poiskušal v revrzijonistčnem smislu na oficijel-nih mestih. Mnogo se potemtakem v dami situaciji v Londonu za Madžare ne da doseči. Ali vendar porabijo fevdalni diplomati sleherno priliko, da poiščejo lepi besedi pravo mesto, v nado. da nekaj koristi od tega morda veaJarie ostane. Če ne prej, morda vsaj '.akrat. kadar se delavska vlada, pri kateri reakcionarni madžarski magnati pač nc morejo upati na simpatije, ka šele. na pomoč, zamenja s kako bolj ugodno kombinacijo. Do tedaj oa velja, obračati nase čim več pozornosti, torei taktika, ki se je Madžarom v Italiji tako dobro obnesla. Kako urni so Madžari z rdv:zijom-stičnimi kombinacijami, se je najboljše pokazalo o priliki, ko se je kralj Karo) vrni! v Rumunijo. Brž so pričeli nagla-šati, da bi se mogel na sličen način >po-vrniti« habsburški princ na prestol sv. Štefana in da bi novi kralj Karo! ne bil nedostopen za primerno korekturo meje v Transilvaniji. B lo je treba, da so kralju Karlu v prestolni govor vpletli krepak pasus o rumunskih držav?'h mejah ter da je predsednik Maniu še na poseben način naglasi!, kako so sedanje meje za Runnunijo nespremenljive in kako je izključena 1 saka revizija trianonskega mini. Vidi se tedaj trdovratna težnja Budimpešte, sleherno priliko izrabiti za iredentistično in restavracijsko propagando. Kolikor naj bi v to >vrho služi1) tudi Bethlenov obisk v Londonu, pa po vseh zinakih soditi gotovo ni uspel. Ostal je vsekakor samo čit: kurtvazije, četudi je bil njegov namen morda večji. Izza kulis izgnanstva princa Karola Zanimivi podatki bivšega ministrskega predsednika generala Averesca - Kralj Karol in njegov oce Bukarešta, 18. junija g. General Ave-resau je na današnji seji predsedstva svoje stranke dal zanimiva sporočila o predzgodovini povratka kralja Karola. Potrdil je, da je imel pokoini kralj Ferdinand poleti 1926. leta sestanek s princem Karolom v Parizu. Čeprav so takrat trdili, da je bil ta sestanek le slučajen, ni dvoma, da je bil dogovorjen. Kralj Ferdinand je bi! pri svidenju s svojim sinom globoko ginjen in princ Karol ie dobil že takrat vtis. da njegov povratek v Rumunijo ni nemogoč. Po svojem povratku v Bukarešto je kralj Ferdinand dobil od Karola pismo, čigar vsebina ga očividno ni zadovoljila. Izrazil se je napram Averescu, da pozna Karol le besede »nikoli« ali pa »za vsako ceno«. Kralj Ferdinand je bil ozlovoljen tudi zaradi tega, ker je Karol presojal položai v Rumuniji pesimistično. Iz tega je sklepal, da ga njegovi prijatelji napačno informirajo... Ko je bil kralj Ferdinand bolan,, ie.. . Averescu predlagal takratnemu min. predsedniku Bratianu, naj dovolj poset princa Karola pri bolnem očetu pod pogojem, da se bo Karol obvezal, da se ne bo vmešaval v politične zadevi. Bratianu sg' je temu uprl in po njegovi želji je Averescu sestavil pismo za prnca Karola, da se ne sme vrniti, ker bi njegov poset povzroči! nemire. Kralj Ferdinand je podpisal to pismo, ni ga odposlal, temveč ga je, kakor domneva-Averescu, uničil. • ; v..; Bukarešta, 18. junija, s. Vlada j? sklenila takoj umakniti iz prometa novce s sliko mladega kralja Mihajla. Dokler ne bodo iz-gotovljeni novci s sliko kralja karola, se bodo dali v promet že umaknjeni stari bankovci Narodne banke. Povratek Grandija v Rim Dunaj, 18. junija. AA. Korbiro poroča, da je italijanski minister za zunanje zadeve Grandi odpotoval v Rim in ne v Sofijo, kakor se je splošno domnevalo. V Rimu bo takoj poročal Mussoliniju o uspehu svojih obiskov v Varšavi, Budimpešti in na Dunaju. Praga. 18. junija, h. »Prager Preseči do-roava iz Sofije, da se v političnih krogih govori o bližnjem sestanku med italijanskim zunanjim ministrom Grandijem in ministrskim predsednikom Ljapčevein. Madžarsko investicijsko posojilo London, 18. junija, s. Madžarski mini« »trski predsednik grof Bethlen je izjavil novinarjem, da namerava madžarska vla« da najeti posojilo 12 do 13 milijonov fun* tov šterlingov, ako se bodo razmere na mednarodnih trgih izboljšale. Madžarska hoče poravnati to posojilo za produktiv* ne svrhe med njimi tudi za izgraditev po* Ijedelskih zadrug. Avstrijsko inozemsko posojilo Ihmaj. 18. junija, d. Na podlagi avtentičnih poročil jz Londona je stanje vprašanja avstrijskega posojila zelo zadovoljivo. Ka-kor izgleda, ee bo podal v kratkem času v London finančni minister Juch, da se dogovori glede podrobnosti emisije avstrijske, pa posojila. Zasedanje francoske zbornice Pariz, 18. junija. AA. Zbornica je začela proučevati zakonski načrt o trgovinski lastnini. Senat pa je danes sprejel zakonski načrt o ureditvi bančniške profesije. Novi podtajnik za Indijo London, 18. junija. AA. Za novega dr-žavrega podtajnika za Indijo je bil imenovan dosedanji pomožni državni tajnik Ste-wart. Dosedanji državni podtajnik za Indijo je odstopil. Stewart je bil tajnik Simonove ustavne komisije. Odgodeno zasedanje poljskega senata Varšava, 18. junija. AA. Po poročilu Pata je predsednik poljske republike Mošicki včeraj podpisal ukaz o odgoditvi izrednega zasedanja senata za 30 dni. Nov incident na poljsko-nemški meji Varšava. 18. junija. AA. Varšavski listi poročajo, da je 14. t. m. poljski državljan Valendicijevič odšel v vzhodno Prusijo, da bi si poiskal dela. V nemški vasi Fertiesen je našel nemškega uradnika Rasoneka v civilu. Rasonek je ustavil Valendicijevjča in ga vprašal, kaj dela. nakar ga je udaril z okovano palico. Ker Valendicijevič ni vedel, kdo je Rasonek, je skušal pobegniti. Rasonek pa je nanj oddal iz bližine kakib treh korakov več revolverskih strelov. Valendicijevič se je zgrudil na tla in takoj umrl. Truplo umorjenega Valendieijeviča so danes nemška oblastva izročila roditeljem v zaboju, ki se sjeer uporablja za gnoj. Uboj kakor tudi način, kako so ravnala nemška oblastva. so izzvala splošno obsodbo med samimi Nemci. Rusko-nemška pogajanja Moskva, 18. junija, d. Včeraj se je vr* šila v komisarijatu za zunanje zadeve pr* va seja sovjetsko*nemške poravnalne ko* misije. Predsedoval ji je član sovjetske delegacije Stomonjakov, ki je pozdravil nemške člane. Na dnevnem redu prvega zasedanja se nahaja 13 sovjetskih in 13 nemških vprašanj. Nemško poročilo, da še bo komisija pečala tudi s političnimi vprašanji, ne odgovarja resnici. Ta vpra* šanja bodo obravnavali diplomatskim po* tom med Berlinom in Moskvo. Ostavka egiptske vlade Kairo, 18. junija. AA. Predsednik egiptske vlade Nahas paša je izročil kralju Fuadu ostavko svoje vlade. Svojo ostavko utemeljuje s tem. da parlament ni sprejel zakonskih načrtov, ki jih je vlada svoj ča6 obljubila pri svojem nastopu. Gre predvsem za zalkonski načrt o zaščiti egiptske ustave. Kralj Fund ni sprejel ostavke vlade. Egiptsko-italijanska trgovinska pogodba Kairo, 18. junija. AA. Egiptski minister za zunanje zadeve Vaset paša in italijanski minister Cantalupo sta podpisala začasno pi godbo o trgovini med Italijo ir. Egiptom. Pogodba velja za eno leto. Grško-turški sporazum Ankara, 18. junija. AA. Poslanska zbornica je sprejela pogodbe z Grčijo. Za je glasovalo 189 poslancev, proti pogodbi je bilo oddanih 15 glasov. Ameriški Sokoli prispejo danes v Ljubljano Z jutranjim brzim vlakom preko Jese* nic prispejo danes ob 9.04 v Ljubljano ameriški Sokoli, ki se udeleže vsesokol* skega zleta v Beogradu. Sokolska župa Ljubljana poziva Sokolstvo in ljubljansko meščanstvo, da pride v čim večjem številu pozdravit na kolodvor naše drage ameri* ške rojake. Zastopnika Francije na vsesokolskem zletu Beozrad. 18. iuniia AA. Francoski državi podtainik za telesno kulturo Mauri-naua prispe 26. t. m. v Beozrad. da prisostvuje sokolsk m svečanostim kot delegat francoske vlade. Z niirn dopotuie tudi polkovnik Marchal. ki bo zastopal francosko voino ministrstvo. Dopusti za vsesokolski zlet Beograd, 18. junija, p. Po odredbi predsednika vlade se dovoljuje vsem državnim nameščencem, ki se udeleže vsesokolskega zleta v Beogradu, dopust za čas od 25. ju-}a do 2 julija. Kobilice prišle v Slovenijo? Zagreb. 18. junija, n. Danes popoldne je došla vest iz Hrvatskega Zagorja, da so tja prileteli oblaki kobilic. Ogromen oblak kobilic se je spnsl.il v Savskem Marofu ter pokril več hiš, vinogradov in njiv. Orožni-štvo je z raznih postaj prihitelo na pomoč seljakom. ki so kobilice uničevali z gorečo slamo. Velik oblak kobilic se je ponovno dvianil v zrak v veliko višino ter odletel v neznano smer. Domnevajo, da je krenil proti Sloveniji. k*ir je veter pihal v tej smeri. Ustanovitev novega sreza na Rabu Beograd, 18. junija. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o ustanovitvi novega sreza na Rabu. Združena področja upravnih občin Raba, Paga in Novajlije se izločajo iz upravnega področja sreza Krk ter se priključijo novemu srezu rabskemu, čigar sedež bo na Rabu. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih Novinahc. Čsl. poslanik Flidter o svoji avdi jenci Beograd 18. ium>a t>. Tukajšnji česikoslo-vaški poslanik Flider ie izjavil, da odpotuje fe Beoerada na konferenco Male antante 23. t m., ker se konferenca v Strb-skern Plesu prične že 26. t. m. ob 4. dopoldne. Poslanik ima za iutr; napovedan sestanek z ministrskim predsednikom Pero Zivkovicem._______ O svoii avdiienei pri kralju, v kateri ie izročil svoia poverilna Pisma, se ie izrazil v nailenš:h besedah in poln navdušenja. lz-iavil ie. da ie naoraviia nani velik vtis ljubeznivost našeza vladarja, pri katerem občuti slovansko blasost in besede. k; sredo k srci. vsakdo, k? za soTerme. Posebno ie H trm i en. ker se ie krali živahno zanimal za živlienie predsednika Masarvka in ker ie 7. nepopisno prisrčnostjo zovoril o Češkoslovaški. Takoi sem videl, ie naziašal. da ie v tradicijah vaše države nezovanfe naiprisrčneiših odnoaiev med našima slovanskima bratskima narodoma. Zanimamo se za zetova aktualna vprašani a se ie Nii. Vel. krali izkazal zelo verzi-aneza v vseh problemih zunanje politike. Ko me ie Ni. Vel. krali jizmraševal. so mii prihaiale na um navdušene besede. S katerimi mi ie ob priliki na'š zunanii mimster dr Beneš naslikal bleščeči portret Ni. Vel. kralia. Dr. Be-neš ie prišel tedai iz Jugoslavije navdušen nad vtisi svo'>za dolžena razgovora z Ni. V©!, kraliem. Čutil sem predvčeraišniim na De din ;ii. ko sem se razzovarial z Ni Vej. kraliem r>b priliki izročitve poverilnih listin. da ie imel naš državnik dr. Beneš prav. Nato ie. poslanik Flider izrazil sv^jp ob-čudnvanie nad napredkom Beoerada. ki za zadnia tri leta ni videl in ki se ie razvil v krasno. veFko mesto. Prveea ie Pretil oapeževeea nuncija Pe!le«rrrn©ttiia. k« ie doven diPlomatskeea zbora v Beosrradu. sest5' r>a se ie tudi s ooslarnikcm tuTške rePubHke A'i Haiderbeeom. starim znan-^"m '7 StockfnVma. ko ie Priredi1! nbed na čast novemu Poslaivku v Ansrori z. T inN Nešiču. P"--i'3