URN_NBN_SI_DOC-ZOWVLSRK

N achrichten für Dokum entation. Z e itsc h rift fü r In fo rm atio n u n d D o k u m en tatio n . F ra n k fu rt a. M., 24 (1973)1—6. 2 e v poro čilu o p re jšn je m le tn ik u re v ije sm o om enili, d a je bilo o k to ­ b ra 1972 v B ad D ü rk h e im u zb o ro ­ v a n je n e m šk ih d o k u m en talisto v . T em atsk a p rv a šte v ilk a le tn ik a 1973 o b ja v lja v rsto re fe ra to v s teg a zb o ro v an ja, p osvečenih sk u p n i te ­ m i, n am re č p o rab n ik o m in fo rm a ­ cij. O osnovni p ro b lem a tik i p o ra b ­ n ik o v v d o k u m e n ta ciji in in fo rm a ­ ciji je govoril S. B alk e (str. 2— 9) in ugotovil, da je p o ra b n ik v zvezni re p u b lik i N em čiji še v edno v ozad­ ju razisk av , č ep ra v se rad o p o u d a r­ ja , da osebnega stik a p ri p ren o su in fo rm ac ij n i m ogoče p o g re ša ti; vse prem alo je n a m reč raz v ito te o re ­ tičn o ra z u m e v a n je in fo rm a c ijsk ih procesov. O zko grlo pom eni zlasti in s tru m e n ta rij, ki n aj bi zagotovil o d m ev n o st p o ra b n ik o v n a in fo rm a ­ c ijsk e sistem e, p ri čem er lah k o po­ m a g ata le sistem sk a an aliza in k o ­ m u n ik a cijsk e razisk av e. R azv iti je p o treb n o obsežno teo rijo , k i bo u p o štev a la p o ra b n ik a k o t p o sam ez­ n ik a, k o t č lan a sk u p in e p o rab n ik o v in k o t rešev alca p ro b lem o v ; k o t p o ­ sam ezn ik je p o ra b n ik tu d i sistem , ki sam sp re je m a in o b d elu je p o d a t­ ke, v sk u p in i je m edosebni p o sre d ­ n ik in fo rm ac ij, n jeg o v a logika p a ga u sp o sa b lja tu d i za to, d a iz do­ b ljen ih p o d atk o v re š u je v p ra ša n ja po la stn e m » in fo rm acijsk em v e d e­ nju«. — O sistem atik i ra z isk a v o p o ra b n ik ih v ZRN je p re d a v a l G. W ersig (str. 10— 14). P ri nas, p ra v i a v to r, jo o p re d elu je jo trije d e ja v ­ n ik i: d asi je b il v p o jm o v a n ju in ­ fo rm a c ijsk e d ejav n o sti p o rab n ik vedno p riso ten , je b ila pod vplivom trad ic io n a ln e g a b ib lio te k a rstv a n je ­ n a o sre d n ja to čk a le d o kum ent, n e pa p o ra b n ik ; d asi bi ga k o t ta ­ kega lah k o sam i o d k rili, sm o po­ ra b n ik a k o t tem eljn o k ateg o rijo in fo rm a c ijsk e g a p ro cesa o p red elili šele recep tiv n o , pod v p liv o m A m e­ rik e ; in k e r sm o se p osvečali p re d ­ vsem z n an stv en em u p ro u č e v a n ju d o k u m e n tac ije sam e, zato ra z isk a ­ ve o p o ra b n ik u niso n a sta le n a n a ­ šem stro k o v n em po d ro čju , am p ak n a p o d ro čju d ru g ih disciplin, p re d ­ vsem v sociologiji in socialni p sih o ­ logiji. P ri isk a n ju b o ljšeg a k o m u ­ n ik a c ijsk o teo retičn eg a m odela p o ­ sk u ša a v to r n a jp re j to čn eje o p re d e ­ liti p o jm e: p o rab n ik , d e ja n sk i p o ­ rab n ik , d o m n ev n i p o ra b n ik in m ožni p o rab n ik , n ato p a o riše m o ­ del, ki n a j bi v k lju č e v a l štiri osn o v n a ra z isk o v a ln a p o d ro čja: a) ra z isk a v e o in fo rm a c ijsk ih tokovih, to je o poteh, po k a te rih hodi p o ­ d a te k od p ro izv a jalca do p o tro šn i­ k a; te sistem atičn e ra z isk av e n aj bi u stv a rile opisni a tla s stro k o v n ih k o m u n ik a c ij; b) a n aliza p o rab n ik o v bi po že zn an ih m odelih u p o šte v a ­ la fizične, jezik o v n e, politične, ek o ­ nom ske in d ru g e vidike, ki o p re d e ­ lju je jo in fo rm ac ijsk o v e d en je p o ­ ra b n ik o v ; c) ra z isk a v a u p o ra b e bi se u k v a rja la s sam im in fo rm a c ij­ sk im v ed en je m p o rab n ik o v in d) an aliza k o ristn o sti pa končno še s su b je k tiv n im in o b je k tiv n im o ko­ rišč a n je m p o rab n ik o v . — W. K sch en k a je govoril o p ro b lem ih in m ožnostih tip o lo g izacije p o ra b n i­ kov (str. 15—20), p ri čem er razu m e k o t tipično tisto sk u p in o p o ra b n i­ kov, ki im ajo p rim e rljiv e in fo rm a ­ cijsk e p o treb e. T ak a k la sifik a cija je m ogoča sam o ob u p o štev a n ju m ed seb o jn ih odnosov p o ra b n ik a z n a ra v n im in d ru žb en im okoljem , te pa lah k o o d k rijejo le em p iričn e d ru žb en e ra z isk a v e p o jav o v in s tru k tu r v in fo rm ac ijsk e m procesu p o rab n ik o v . N a p rim e rih pokaže a v to r n ek aj d eja v n ik o v (jezikovni sistem , k ro g stro k o v n jak o v kot »nevidni sistem — in v isib le colle­ ge« in po k licn i sistem ), k i bi lah k o določali zn ačiln e obsege in fo rm a ­ cijsk ih p o treb po sam ezn ih sk u p n ih p o rab n ik o v . — T em teo retičn im ra z p ra v a m sle d ita v isti štev ilk i re v ije še d v a p ra k tič n a p risp ev k a: sk u p in a a v to rje v je sestav ila »A na­ 1 0 0 K n jižnica 18(1974)1-2