-o- loosevelt ie ukazal stav Bombe ii papirja Ljudje pripovedujejo, daje advokat Kehniclc na velikonočno soboto raznašal po naselbini v 23. /vardi bombe, natiskane na papirju. Kot navadno je napadal župana Lauscheta, pokojnega Louis J. Pirca in Debevcd. Pokojni Pire se ne more zagovarjati, kar nas ]je pa živih bombardiranih,, pa močno obžalujemo, da, ni Kenniek napisal svojega blitzkrieg a na mehkejši jHipir; bi ga človek lahko vsaj porabil za kak "potreben"" sluča j. Drugače na tej frmti ni nobene spremembe, i. -o—<-- Delavci so šli na stavko, ker nekaj delavcev ni kupilo bondov Lima, O. — Več, tisoč delavce' pri Westing-house Electric i Mfg. Co. je odšlo v so'boto n; stavko kot v protest, ker vodstv tovarne ni odslovilo od dela ka kih 25 delavcev, ki niso hotel kupiti vojnih bondov. Opoldni je morala tovarna iprenehati delom, ker je odšlo toliko delav cev na stavko. Vladni posredovalni odbor 1 tem kraju je pozval vodstvo to varne in unijo na posvetovanje Delavci, ki so se branili kupit vojne bonde, izjavljajo, da j in to njih versko prepričanje za branju je. Pripravljeni pa so ku piti kake-druge viable. baBdey sa mo vojnih ne. Zavezniki se naglo bližajo Bizerti Civilistom V Moskvi je na- Ameriške in francoske čete prodirajo proti temu ločeno, naj pregledajo važnemu pristanišču od treh strani. Iz zapie- plinske maske Et^ŽT Je da Je Rommel odšel Moskva. — Z namenom, da sej __ j ladje pripravljajo za slučaj, če j Afrika, 25. aprila. - Ameriške čete, ki so v vsej tajnosti hi-I bi začela Nemčija napadati naj tele iz južne Tunizije na severno bojno fronto in francoske čete, ki ruski fronti s strupenimi plini.; operirajo na severnem obrežju se zgrinjajo od treh strani proti j so oblasti v Moskvi ukazale civil-j Bizerti. Istočasno je pa angleška armada, ki prodira od juga pro-nemu prebivalstvu, naj prinese; u Tunisu, zavzela strategično višino Long Stop. Istočasno, ko so dospele vesti---—--— o tem nenadnem pohodu zavezni- Motoristi, ki imajo B kal'-skih cet proti končnemu cilju,I . , . J / . Bizerti in Tunisu, so prišle tudi >6, D000 000111 Zdaj vesti, da je iz Tunizije izginil ygg gaZOlina Washington. — Administrator cen. Brown, je ukazal dati last- ; svoje plinske maske na pregled, ' da se vidi, če so v redu. 1 Pazniki, ki so določeni za slu-I čaj zračnih napadov so tudi do-' bili nova navodila, kako naj uni. j čijo nove vrste zažigalne bombe, katere piredro štiri nadstropja, predno eksplodirajo. Pregled plinskih imašk so oblasti ukazale tri dni potem, ko je I premier Churchill svaril, da se 1 Nemčija pripravlja na rabo strupenih plinov. Ljudje plin-( skih mask niso rabili že dve leti, i zato jih je treba pregledati, če 1 so še rab ne. -o- i Ameriški general je bil I ranjen v Tuniziji i Washington, 25. apr. — Lt. gen. Lesley J. McNair, star 591 I * I let, poveljnik vseh ameriških čet j j|v Tuniziji, je bil v petek ranjen, , ko ko ameriške čete okupirale i Djebel Ainchouna na severni tu-niziiski fronti. nemški feldmarsal Rommel. General Alexander, ki poveljuje prvi angleški armadi poroča, da mu je padla v roke listina, datirana od, 19. marca, iz katere je razvidno, da maršal Rommel ni več v Afriki. Listina je bila podpisana od generala von Arnima, kot vrhovnega poveljnika osiških čet v Tuniziji. To znači, da Rommel ni več v Tuniziji, ker prej je vse listine podpisaval on. Bilo je že mnogo poročil, da je odšel Rommel natihoma iz Tunizije, da bo organiziral obram- karjem, da se vrnejo v pondeljek na delo V pr"vi svetovni vojni je bil imenovan brigadnim generalom in je vodil ameriške okupacijske čete v Nemčijo po premirju. McNair je jako priljubljen piri moštvu in med častniki je poznan kot "možgani ameriške armade." -o- nikom gazolinskih kart B, od pondeljka naprej več gazolina. Odredba se tiče vse dežele razen v 11 vzhodnih državah, kjer primanjkuje gazolina. Lastniki B kart so imeli do-zda samo 470 milj vožnje na mesec dovoljene za delo. Po novi odredbi jim bo dovoljenih pa 720 milj, kar so imeli zdaj samo lastniki C kart. Ta odredba je bila možna le vsled tega, ker je administrator za kavčuk, Jeffers, dovolil 400,-000 dodatnih koles na mesec za civilno prebivalstvo. Kot znano, vožnja razen po vzhodnih državah, ni omejena radi pomanjkanja g a z o 1 i n a, čuka. Ker je torej zdaj na raz- polago več koles, Sodo dobili motoristi tudi več gazolina. -o-~ Washington.—Predsednik . Rooseveit je ukazal stavkarjem Govedina in jagnjetma pri Celanese Corp., Newark, N.' -«7 m„'„ J. da se v pondeljek vrnejo na, Ce»eJSa 1'' mdJd delo. Ako ne, je izjavil pred-| Washington.—Administrator sednik, bo vlada podvzela druge cen, Prentiss Brown, je nazna-korake, da začne tovarna obra- nil, da bo vlada znižala cene go-tovati. Enak odlok je dal delavcem prej vladni posredovalni odbor, toda u n i j s k i delavci se niso zmenili za to. Zdaj je podvzel akcijo predsednik. Delavci spadajo k uniji premogarjev, Ukaz, da se vrnejo delavci na delo je bil poslan predsedniku : unije, John L. Lewisu in štirim ! drugim unijskim uradnikom. --—o-- /.: Od danes naprej bodo v veljavi likerske zone Kdor bo hotel od danes naprej kupiti žganje v državnih ! prodajalnah, bo moral dokaza-!ti, da res stanuje v dotičnem ikra ju, v katerem ta prodaj alia posluje. V Clevelandu.je 40 akih zon in v vsaki teh zon je jo ena državna prodajalna žga- nja. Kdor ni gotov, katera prodajalna je v njegovem okrožju, lahko vpraša v katerikoli prodajalni žganja in mu bodo povedali. Vrgla otroka skozi okno Rose Tamburrino, stara 27 let, neporočena, stanujoča na 1416 Sheffield Rd., South Euclid, je priznala na policiji, da je po rojstvu vrgla svojega otroka skozi okno na sosedovo dvorišče. Porodila je brez pomoči v kopalnici. Otroka, ki je priletel ob sosedovo garažo, so našli ognjegasci in ga odnesli v bolnišnico. Otrok še živi. Seja kluba Ljubljana Klub Ljubljana ima sejo jutri večer ob osmih v navadnih prostorih. članstvo in novi kandidati naj se te seje udeležijo. vedini in jagnjetini na drobno In sicer od 1 do 3 odstotkov. Nove cene bodo stopile v veljavo okrog 17, maja. Splošne maksimalne cene govedini, jagnjetini in kozlovini so bile določene, da stopijo v veljavo 15. aprila. To je pa vlada odložila, da vidi, če bi se ne moglo cen nekoliko znižati ter tako zmanjšati cene živi jenskim potrebščinam z namenom, da se prepreči inflacijo. -o- Američani so sklatili nemško letalo nad Islandijo Reykjavik, Islandija. — Ameriška bojna letala so sklatila včeraj nad zapadno Islandijo nem ško poizvedovalno letalo. Glavno mesto Reykjavik je bilo 25 mi nut na straži pred zračnim napadom. -o- bo južne Evrope. Nekateri so trdili, da je padel Rommel v nemilost pri Hitlerju in da je bil odstranjen. Zopet druga poročila so trdila, da je Rommel bolan Ameriške čete, katere so v vsej tajnosti poslali iz južne na severno fronto v Tunizij, so izvedle močan napad na osiško linijo. Po hudem boju, tekom kate- Najlažja dvojčka sta bila rega so Američani napredovali rojena v Ohio za 6 milj od hriba do hriba, so Cinciimati 0.-Družino Mor-pirodrli do 30 milj od Bizerte. rig ^ Ma(Msonville> 0> so obis_ Francoske čete so pa včeraj kale vile rojen}ce in ji prinesle dvojčke, oba dečka. Vsak je tehtal en funt in 14 unčev, kar je najmanjša teža za dvojčke na rekordu. Dva meseca in pol sta bila rojena prezgodaj, toda kot pravijo zdravniki, imata priliko ostati pri življenju. --o-— napredovale za 12 milj in se nahajajo še 23 milj od Bizerte. Angleška admiraliteta poroča, da so angleške podmornice potopile ali poškodovale nadaljnih deset osiških ladij v Sredozemlju. Med temi je bila ena križar-ka in en tanker. Prva angleška armada, ki napada na zahodni fronti, je okupirala strategično višino Stop Hill, ki stoji samo 28 milj od Tunisa. Angleški general Alexander, ki poveljuje prvi angleški armadi, se je zelo pohvalno izrazil o ameriških četah, ki so v taki naglici in pri tem v vsej tajnosti prišle od E1 Guetara v južni Tuniziji na severno fronto, kjer so se takoj vrgle na sovražnika. Cleveland mora kupiti do sobote za $75,000,000 bondov Greater Cleveland je kupil do včeraj za $159,359,201 vojnih bondov tekom kampanje za drugo vojno posojilo. Kampanja bo uradno zaključena v soboto. Clevelandu manjka do kvote še 875,000,000. Torej morajo ClevelandČani ta teden kupiti vsak dan za $12,500,000 bondov, če hočejo,da bodo dosegli kvoto. župan lausche hoče videti načrt za večjo plačo delavcem Podpredsednik Wallace je na potu domov Colombia, Juž. Amerika.— Podpredsednik Zed. držav, Henry Wallace, ki je obiskal razne republike Južne Amerike, je na potu domov. V soboto se je vrnil z letalom v Miami, Fla. Vojne izgube Amerike do sedaj Washington.—Urad za vojne informacije naznanja, da so bile ameriške izgube na vojaštvu od začetka vojne pa do danes po številu 78,235. V tem je vključenih 12,123 mrtvih, 15,-049 ranjenih, 40,435 pogrešanih in v ujetništvu jih je 10,628. Ko je župan Lausche zvedel, da bo šel odsek mestne zbornice v Washington, kjer bo vprašal, če se mestnim delavcem lahko izboljša plača kljub ukazu predsednika Roosevelta, da morajo ostati plače in cene na sedanji višini, da se prepreči inflacija, je zahteval, cla se to najprej predloži njemu v pregled. "Predno bo šel odsek mestne zbornice v Washington na račun davkoplačevalcev, hočem pregledati tisto peticijo," je rekel župan Lausche. "Prepričati se hočem, če dotična peticija ne slika neresnični položaj Cleve-landa." Deputacijo v Washington bo vodil councilman Pucel iz 10. varde, kateremu se nameravata pridružiti odbornika Farns- worth iz 6. varde in Ernst iz 2. varde. Z njima bi šli najbrže tudi unijski uradniki A. F. of L. -o- Velika tovarna je zgorela v Elyriji, O. Elyria, O.—V soboto je gorelo v Gilkison Mfg. Co. Požar je napravil za $50,000 škode. Vodstvo tovarne je naprosilo vladno tajno policijo, naj ugotovi Vzroke požara. Štiri požarne brambe so se zastonj trudile, da bi omejile požar. -o- Šunko si je preskrbel V soboto je nek moški vrgel opeko v mesnico na 11209 Superior Ave. Potem je pograbil iz okna 16 funtov težko šunko in zbežal. Pek čez cesto, ki je videl blitzkrieg pravi, da je bil napadalec moški srednjih let in dobro oblečen. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^^^^^^^ ^ . SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY N^SPAPER CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, APRIL 26, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. IekoladjoP »k 6 .'e sinoči tr-l||| podmornica ■ )etaiAtiantiku ameriš-ki' ^50V(j.danger. Podmor-, Jeval poročnik von radijo je tr-nosil takrat A]&cj. Je bil prideljen S<\ alj za spremstvo. Griškega mornari-Hlti^^va, niti iz drugih PSvt V,Vov ni nobenega ^ •> zadevi. k^i žganje l ie "S.kf Predpise I na dan' da so 1 bi ponarejali; P»i>i • 0V' da so lahko ' iVl 1Je državni direk-p0da bo moral vsak Pavjjj ' ati odslej pismo i;5, v k tUrad za kontrolo C\r em bo priporo- iWjaCije$tom ali Paci" V' ^ijj0: Samo tako bo «k eJ dobiti žganje na Moskvi so bile včeraj i vernega naroda ^ se -apriIa-—Na tis0" a '-l'^!1* sinoči in danes S V1 Pa 3kovskih cerkvah. V1'in !So noč so ljudje ^i"°dhajali. j ob°\e]jnik Moskve je . L Ho Sestih zvečer na-da je za to a J6!151 policijska ura. / ^^£ilakot blisk po mestu in ob osmih so začeli ljudje že prihajati v cerkve. Ob enajstih ponoči so bile cerkve že tako natlačene naroda, da ni bilo mogoče priti niti v bližino cerkve, kaj šele notri. Ljudje so stali tako nagosto v cerkvi, da se niso mogli niti prekrižati. _ h ženski koledar za racioniranje - t>\» , ~~ Znamka št. 12, ki kupi pet funtov sladkorja, maja. Znamka št. 26, ki kupi en funt kave, je bila velja-Danes stopi v veljavo znamka št. 23 in bo velja- J^j*. ^^tlv" Znamka št. 17 je veljavna do 15. juinija. M — Znamke št. 5 iz knjige A so veljavne do 2,1. V ^lav11^^ — Plave znamke D, E in F so veljavne dO 30. i, 6 znamke G, H in J so veljavne od 24. aprila do 31. m v Vi Itd- — Rdeže znamke A, B, C in D bodo veljavne Rdeča znamka E je veljavna od 25. aprila do 31. \ Y a P bo velajvna 2. maja, G 9. maja, H 16. maja in J Se te bodo veljavne do 31. maja. Beneš namiguje, da bodo zavezniki v kratkem napadli Italijo I London, 25. apr.—Edvard Be-jneš,. predsednik češke zamejne I vlade je danes govoril po radiju narodu v domovini in izjavil, naj v kratkem pričakujejo novih in odločilnih vojaških dogodkov. Beneš, ki je navadno zelo dobro informiran o vseh svetovnih dogodkih, je dalje izjavil, da nekatere nemške lutke že skušajo, kako bi se izmuznile iž vojne. "V 11 e k a j tednih bo zadnji nemški in italijanski vojak po-' gnan iz Tunizije in zavezniki bodo začeli z splošnim napadom ] na Italijo," je rekel Beneš. 1 "Pričakovati morate večjega in ' močnejšega napada od strani ] Rusije in silnejšega bombardiranja Nemčije. "Madžarska že poskuša stopiti v stik s zavezniki in bi rada izdala Nemčijo. Zadnje spre- ] membe v italijanski vladi do- j kazujejo, da so odkrili zaroto, , ki je nameravala izviti Italijo iz Nemčije v pripravnem tre- ' nutku. "Agenti slovaške vlade so ' skušali od časa do časa priti ^ v stik s zastopniki Cehoslova-ške v tej ali oni deželi in so skušali navesti vzroke za svoje | izdajstvo leta 1938. Toda ž njimi ne mara nihče govoriti," je 1 govoril Beneš narodu v domovi- ' illtoiiiiitw^^ ■»r^jj^wtP^--^-..... ^ ■ -o- v j' Oblasti so potopile gorečo , ladjo, napolnjeno z municijo t New York. — Ob obrežju Ba- * yenne, New Jersey, so oblasti v sobeto potopile .nek parnik v tka- ^ terem je začelo goreti. Parnik Ji je bil naložen z municijo, zato jej« bila nevarnost, da se razleti in!( povzroči veliko škodo. 11 Na parniku je začelo goreti ob 1 5:30 v soboto popoldne. Požar- 1 ne brame na čolnih so prihitele in začele bruhati v parnik vodo, | da se je končno ipogreznil. Iz vode gleda samo vrhni del parnika. ' Notranjost, v kateri je munici- ' ja, je pa vsa pod vodo in tako je odstranjena nevarnost eksiplo-zije. —--o- Naciji se strinjajo z umori u. s. letalcev Bern, Švica. — Berlinski dopisnik nemškega časopisa Der Bund poroča, da nemško časopisje očividnO odobrava umor j ameriških letalcev na Japon-! skem. Naciji pa ne povedo, če bodo tudi oni delali isto. Reu-terjeve depeše iz Švice namigujejo, da bosta Nemčija in Italija sledili postopanju Japoncev z vojnimi ujetniki. -o- Preiskava o graftu se še vedno nadaljuje V urad župana Lauscheta prihajajo delavci s pritožbami, kako so morali plačevati v raznih mestnih oddelkih podkupnino, da so dobili lažje dela. Nek delavec je povedal, da je plačal $5 in od vsake plače po $1, da je dobil lahko delo pri pobiranju smeti. Župan nadaljuje s preiskavo. Pobiranje asesmenta V stari šoli sv. Vida bodo nocoj od šestih naprej pobirali ! asesmeint vsi tajniki in tajnice . društev, ki zborujejo v tej šoli. f Kdor še ni plačal asesmenta, naj to danees stori. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Ave. J AMIS DEBEVEC. Editor HEndcrson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: 7,a Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznažalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _____PoMunema številka 3c___ SUBSCRIPTION BATES: rinited States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall 87.50 per year U. s. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for > month« __Single copies 3c ____ Entered as second-class matter January 6th, 1809. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 98 Mon., April 26, 1943 Mladinski zločinci V Clevelandu je oni dan policija prijela dva fanta, eden star 14, drugi 17 let Priznala sta, da sta umorila nekega 69 let starega moža, pri katerem sta dobila $34, O svojem dejanju sta pripovedovala kar z nekakim zanosom, kot o nekem junaškem činu. Starejši je moža držal za roke, mlajši mu je pa s težko železno cevjo razbijal lobanjo. Še ko je bil starček na tleh, ga je parkrat udaril po glavi, da bi "delo" bolj temeljito opravil. Oni dan je naša policija prijela več mladih vandalov, starih komaj po 12 in 14 let, ki so vlarriljali v hiše pri belem dnevu, kjer ni bilo nikogar doma. Najprej so si poiskali denar, potem pa za "kratek čas" razbijali pohištvo. Da bi pokazali kakšni junaki so, so se šli vojake in so streljali v dragocena ogledala in podobe na steni. Vsak dan čitamo v časopisju, kako so napadene ženske, katerim zlikovci trgajo ročne torbice iz rok. V njih na-A-odno dobe komaj par centov. Vedno in vedno napadene ženske povedo, da so bili napadalci mladi pobje, ki se jih drži še mleko okrog ust. Kot vidimo nas je zajel val mladinskih zločinov in človeška družba bi morala takoj podvzeti korake, da se te mladinske zločine zatre, ker če bo šlo tako naprej, nam ne bo nič pomagalo, ako bomo štrli sovražnika zunaj na bojnih frontah, ko nam bo pa zrasel doma pred hišo še večji sovražnik, proti kateremu bojni tanki in rušilci ne bodo opravili nič. Prav je zapisal oni dan newburski novičar ". . . matere, ki imajo doma majhne otroke in katerih ne morejo pustiti pod zanesljivim varstvom, naj ne gredo delat v tovarne." Prav je zapisal, ker ve, kaj govori. Mladinski zločini se navadno pojavljajo tam, kjer manjka skrbne, vodilne in močne, materine roke. V tem Času, ko se vse peha za dolarjem, je mnogo staršev, ki puščajo otroke doma, da si sami preganjajo Čas kakor vedo in znajo. Da imajo dobri časi veliko opraviti z mladinskimi zločini, lahko razvidimo iz tega, da v slabih časih, v krizi, ko vlada doma pomanjkanje, ni toliko zločinov, kot v dobrih časih, ko je v hišah kruha na preostajanje. To pride od tega. ker so v slabih časih starši doma in pazijo na otroke, dočim se v dobrih časih "ne utegnejo" ukvarjati z mladino. Mati dela v tovarni osem ur in ko pride domov vsa izmučena, si mora ukrasti nekaj ur spanja, ostali čas, ki ji preostaja, pa porabi v to, da pospravi po hiši, da opere in zašije. Torej ji ne preostaja prav nič časa, da bi malo povprašala fanta ali pa dekleta, kaj je delal, ko je ni bilo doma, s kom se je pajdaši!, s kom se je igral itd. Ko mladina vidi, kako gledaje starši samo na to, kako bi čim več denarja skup spravili, se ista bolezen prime tudi mladine. In ker ne more dobiti radi mladosti dela v tovarni, gre na ceste in začne z ropom. Najprej s tem, da trga ženskam ročne t;orbice iz rok, kjer dobi par centov za kino. Ker to ne prinese dosti, začne vlamljati v hiše in trgovine. In ko to ne bo prineslo dovolj, bo začel mladič gledati za kakim večjim plenom. Zakaj je šla naša dežela v vojno? Zato, da si obvarjemo demokracijo, da si ohranimo svoj življenski standard,, da bomo priborili svojim otrokom boljše življenje. V dosego tega doprinašamo ogromne žrtve. Toda pri tem, ko smo pripravljeni žrtvovati vse za zmago našega orožja, za zmago demokracij, pa dopuščamo, da propada družinsko življenje doma. Zgrabili smo za orožje, da ohranimo demokracijo, pa v istem času dopuščamo, da se ruši morala mladine. Odgovorne oblasti, predvsem pa starši, bodo morali zgrabiti tudi za drugo orožje, ne samo za strojnice in topove, ampak za šibo, če bomo hoteli, da bomo res ohranili demokracijo in boljši življenski standard mlajši generaciji. Prva stopnja vzgoje se prične doma. Vse šole, vse cerkve, vse sodnije ne bodo opravile nič, ako otrok ne bo dobil prave vzgoje doma, v domači hiši. Hujši sovražnik kot nam preti zunaj na naših mejah, je sovražnik, ki grozi uničiti našo domačo fronto. mi državami zakon, da se uniformiranih vojnih ujetnikov ne kaznuje, ampak se ravna ž njimi kot sebi enakimi, kot z junaki. Nikjer drugje na svetu danes ne morijo vojnih ujetnikov kot na Japonskem. Zato naj si svet dobro zapomni ta narod in temu primerno ž njim ravna v tej vojni in po tej vojni. Zdaj in na mirovni konferenci naj narodi temu primerno obračunajo s temi brutalnimi morilci. Ne pozabimo tudi, da se je Hitler zvezal s temi izrodki in jih celo javno označil kot "civilizirane" ljudi, ki da zaslužijo mesto v človeški družbi. Lahko je ponosen na svoje zaveznike. Toda — gliha vkup štriha. BESEDA IZ NARODA Novo poročilo iz domovine P. Bernard Ambrožič Znan amerikanski Slovenec je prejel te dni poročilo iz domovine in ga je prepustil podpisanemu za priobčitev. Datirano je z dnem 21. decembra 1942. Samo nekatere stvari bom navedel iz pisma dobesedno, ostalo bom povedal s svojimi besedami, zakaj treba je varovati pred javnostjo identiteto pisca dotičnega pisma. Poročilo torej pove: Neki dr. B. iz Ljubljane je odpotoval v mesecu septembru 1942 v Italijo z namenom, da obišče slovenske internirance v raznih laških taboriščih. Poprej je po Ljubljani zbiral med dobrimi ljudmi milodare za nesrečne rojake v laškem ujetništvu, in sicer v denarju, pa tudi v živilih in obleki. Dobil je pa pomoč za svoje rojake pri Sveti Stolici. Z njim sta bila še druga dva Slovenca iz Ljubljane, duhovnika frančiškanskega reda. Do internirancev so srečno prišli in oddali svoje darove. Mnogim so s tem olajšali njihovo težko usodo. Potem sta oba duhovnika odšla nazaj proti domu, toda v Trstu so jih Italijani prijeli in preiskavali, vendar sta končno mogla nadaljevati pot. Dr. B. .je odšel namesto nazaj v Ljubljano naprej v Rim, da bi tam zainteresiral razne oblasti za usodo slovenskih internirancev in izposloval še več pomoči od Svete Stolice. Imel je tudi pri sebi pismo za Ameriko, češ da bo v Rimu našel priliko za odposlanje te pošte čez lužo. Toda v Rimu so ga Lahi prijeli in zaprli v znano ječo Re-gina Coeli. To se reče po naše: Kraljic^ nebes, kakšno neprimerno ime za laško fašistično ječo!!! Obdolžili so ga, da se zanima za slovenske internirance v laških taboriščih — nobene druge krivde niso našli na njem. Vendar $o ga držali v ječi cele tri mesece in neprenehoma nadlegovali s preiskovanjem. V tej stiski ni kazalo drugega kot da je uničil pismo za Ameriko, ki bi nam tu lahko marsikaj povedalo in pojasnilo. .. . Od tu naprej pravi pismo dobesedno : "Pri nas je strašno hudo. Vse se j6 zaklelo proti ubpgim Slovencem. Nemci, Lahi in še komunisti. Najhujši so pa zdaj Lahi. V taborišču na otoku Ra-bu umrje po 30 naših ljudi na dan. Ko je razsajala burja, jih je umrlo po 60. Ti podatki so iz laških virov — torej bo treba tem številkam še nekaj dodati, da bodo odgovarjale res-j niči. ... Mi nabiramo, trkamo I na raznih mestih, dobivamo | vsaj nekaj, toda vse to je dale-ko premalo za tako revščino. Tako krvavo bi potrebovali več, veliko več. Dajte no iz Amerike kaj ižposl'9'vati od naših rojakov. Smo pred božičnimi Tega ne smemo pozabiti Ne samo našo deželo, ampak ves svet, ki se količkaj šteje med civilizirane narode, je z studom pretresla vest, daj so Japonci mučili in pomorili ameriške letalce, ki so jim pa-j dli v roke. To je čin, ki bo ostal zapisan v zgodovini kot naj-, bolj barbarski čin dvajsetega stoletja in ki bo težko našel primer v vsej naši bodoči ali pretekli zgodovini. S tem činom so se obsodili Japonci sami, da ne spadajo v vrsto civiliziranih narodov. In z neciviliziranimi narodi se i ne sklepa premirja, take se stre kot se stre kačo klopotačo. Nikjer drugje na svetu vojnih ujetnikov ne mučijo in ne morijo. Mednarodna postava to prepoveduje. Pa ne samo mednarodna postava, ampak tako barbarstvo prepoveduje vsaka dostojnost, s katero se more še ponašati celo zadnji divjak v džungli. Vse1 dežele imajo danes vojne ujetnike, na tisoče jih imajo, pa povsod ravnajo ž njimi kot z ljudmi, katere je poslala njih vlada nad sovražno deželo. Torej niso šli z orožjem v roki v borbo iz svojega nagiba, ampak po ukazu svoie vlade. Zato za svoje Čine niso osebno odgovorni odgovorna je njih vlada. Zato pa velja med civilizirani- tolažimo z besedo, ki jo beremo prazniki. Bog Vam jih daj vesele. Naši bodo žalostni kot še nikoli. Upamo pa, da bodo prihodnji tem vesel ječi v svobodni domovini. . . . Lep pozdrav." Takšno poročilo torej naravnost iz domovine. Človeku se trga srce, grize si ustnice — pa nič ne pomaga samo nad Lahi rohneti. ... Ali naj se res lepo v najnovejšem zapisniku JPO- SS: " . . . vsi ne bodo pomrli » In isti zapisnik, ki se te dni bere po časopisih, pravi: "Moja misel je, da pri pomožni akciji ni treba nobene dvotirnosti. . . . Naš odbor se tudi ni' strinjal s takojšnjo pomočjo . . . ko se je naglašalo, da bi sedaj vsaka pomoč bila direktno ali indirektno v pomoč okupatorjem. Ali se ni zgodilo v Ljubljani, da se je slovenskim izgnancem pobral ves živež . . . " In zopet pravi isti zapisnik: "Ali naj tisti, ki nimajo nobenega svojega v Ameriki po vojni pomrjejo?" Pravilno vprašanje! Jaz pa dostavljam: "Ali naj tisti, ki ZDAJ nimajo nikogar v Ameriki, ki bi TAKOJ mislil nanje, že zdaj — pred koncem vojne — pomrjejo " Naj se čuje kakorkoli, zapisal bom: Nihče se ni toliko potrudil, da bi, ne bilo "dvotirnosti" pri pomožni akciji kot sem se ravno jaz potrudil. Tisti, ki pišejo in podpisujejo zapisnik JPO-SS vedo to najbolje. Več na tem mestu ne bom zapisal. Da so Lahj odvzemali živež, je sicer tudi res. In še to je res, da Rdeči križ ni mogel zagotoviti varnega dostavljanja paketov internirancem v laških taboriščih. Prišla je pa nedavno tega izjava, da je prevzela to nalogo Sveta Stolica in garantirala varno dostavljanje paketov, pa naj pridejo od koderkoli. Po vsem tem imamo vsaj majhno tolažbo, da "ne bodo vsi pomrli, nekaj jih bo ostalo" — prav po besedah zapisnika JPO-SS. Vendar pa je in ostane neverjetno ozkdsrčno, da se kar mogoče milo izrazim, da je bila prisiljena tista akcija "za TAKOJ" iti v pokoj. (Nalašč ne pišem tega v imenu slovenskih župnij, ampak v svojem imenu — naj vse zadene mene samega!) V Ljubljani in drugod prav gotovo nimajo ničesar na preostajanje, pa vendar nabirajo in pošiljajo TAKOJ. Nam se pa še kar dobro godi, pa se KLJUB PONOVNIM DOKAZANIM OBJAVAM, da ni tako, kar naprej izgovarjamo z "direktno ali indirektno v pomoč okupatorjem." Saj bi res rad molčal, pa bi ne imel mirne vesti, če bi si ne upal spričo jasnih dejstev vzeti nase nekoliko batin, ki jih takile dopisi prikličejo na dan. Naj reče ali zapiše kdo karkoli hoče, resnica je pa le, da smo vse prej kot "bratje in, sestre" onim tam v trpljenju, če nikakor nismo pripravljeni vsaj nekaj tudi od svoje strani zanje storiti — TAKOJ! P. Bernard Ambrožič, 62 St. Marks Place, New York City. --o- Lepo se vas prosi kleta znajo res napraviti veselje in to pot bo pa še toliko več živahnosti, ker se še posebno vabi vse fante v uniformi, kateri bodo slučajno na dopustu in ti bodo imeli prosto vstopnino. Poklonjenih je bilo tudi sto vstopnic na USO v mestu, kjer se oglasijo vojaki, ki so na dopustih in pričakovati je, da se bodo tudi udeležili. Zato bo res lepa zabava za dekleta, ker bodo navzoči tudi fantje in za vojake bo pa tudi razvedrilo biti v družbi naših prijaznih in gostoljubnih deklet. Pridite tudi starejši, ker bo tudi za vas posebna zabava. Pričetek ob 8:30 zvečer. Na svidenje nocoj v SNDomu!' V imenu SŽZ kadetk: Albina Novak. -o- Javen poziv Vsem slovenskim organiziranim skupinam \v okrožju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Nocoj je prvi povelikonočni ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju, katerega prirejajo skupni vežbalni kro-isNPJ; Srce Marije (staro); Dve dolgi in strašni leti že trpi in zdihuje naš nesrečni in nesvobodni slovenski narod pod grozečimi vislicami, v senci krvavih bajonetov in smrtnonos-nih pušk, iz katerih se kadi duš-ljiv in moreč dim smodnika. Cez dvesto vasi, trgov in mest je uničenih in požganih, ljudje pomorjeni ali raztepeni po tujih zemljah. Cehi imajo ene Lidice, in za nje ve ves svet, mi imamo preko dvesto Lidic v mali Sloveniji, in kdo ve za nje? Naš narod ima zavezana usta, ne more govoriti. Govorimo za nje lahko le mi, prosti in svobodni ameriški državljani, mi ameriški Slovenci in Slovenke. Bomo li molčali mi, ko kričijo do tal požgana slovenska bivališča, ko iz prezgodnjih grobov kliče na pomoč spomin "nedolžnih žrtev. Ne! Nikakor ne! Mi moramo govoriti potom našega Slovenskega ameriškega narodnega kongresa, ki je pri-poznan pri ameriški vladi v Washingtonu, D. C. Direktorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. je na svoji zadnji seji na večer 13. aprila osvojil sklep, da zavzame iniciativo, da skliče ustanovno sejo za lokalno podružnico Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Ameriki. Upravni odbor SND je dobil nalogo, da skliče skupaj vse organizirane slovenske skupine v St. Clairskem okrožju. Ta ustanovna seja se vrši v petek 30. aprila 1943, v dvorani št. 1 v novem poslopju. Pričetek tečno ob 8. uri zvečer. Direktorij apelira na sledeča društva, ki so delničarji SND in ki povečini obdržujejo seje tudi v Domu, da pošljejo na to sejo sfvojega predsednika, tajnika in blagajnika, da se udeležijo ustanovnega sestanka: Carniola Hive, št. 493 in Car-niola Tent št. 1288 (The Maccabees) ; Cleveland, št. 126 S. N. P. J.; Clevelandski Slovenci, št. 14 SZ; Danica, št. 11 SDZ; Comrades, št. 566 SNPJ; Con-cordians, št, 185 SNPJ; Doslu-žglrci; France Prešeren, št. 17 SDZ; Glas Clevelandskih Delavcev, št. 9 SDZ; Ilirska Vila, št. 173 ABZ; dramsko društvo Ivan Cankar; Jugoslav Camp, št. 293 WOW; Jutranja zvezda, št. 137 ABZ; Kristusa Kralja, št. 286 KSKJ; Kranj, Lipa, št. 126 SNPJ; Ložka Dolina; Lun-der-Adamič predne Slovenske, št. 137 S. N. P. J.; Napredni Slovenci, št. 5 SDZ; Naprej, št. 5 SNPJ; Novi Dom, št. 7 SDZ; Progresivne Slovenke, št. 2; Ribnica, št. 12 SDZ; Slovan, št. 3 SDZ; Slovenec, št. 1 SDZ; Slovenske Soko-lice, št. 442 NPJ; Socijalistični klub, št. 27; Spartans, št. 576 ke, št. 2 SDZ in Vodnikov Venec, št. 147. Dalje se poziva, da pošljejo na ta sestanek tudi svoje zastopnike sledeči časopisi: Ameriška Domovina, Glasilo KSKJ, Glas, Zarja, Enakopravnost in Nova Doba, katerih uredniki spadajo v širši odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Svoje zastopnice naj pošljejo članice Slovenske ženske zveze in članstvo Slovanske zapadne zveze v<5t. Clairskem okrožju. Tako se vabi zastopnike Glasbene matice, fare sv. Vida, North American Bank Co., St. Clair Savings and Loan Co. in vse druge obstoječe in organizirane slovenske skupine, klube ali društva, katerih imena bi slučajno pozabili imenovati. Vsi bodo dobrodošli in vsi so poklicani k temu delu. Namen in delo Slovenskega ameriškega narodnega sveta je pomagati našemu zasužnjenemu narodu v domovini do združenja vse slovenske zemlje in do svobode in miru, ki bo stalen in pravičen. Mi ameriški Slovenci kot ameriški državljani želimo našim bratom in sestram onkraj morja prav tako svobodo in prostost, kakršno mi uživamo v svobodni in demokratični ameriški republiki. Vsak društveni odbornik, ki se bo udeležil tega sestanka, naj se zaveda, da se s tem ne zavezuje nobenega društva, ampak bo to le sestanek, kjer se pogovorimo in izmenjamo naša mnenja, kaj bi bilo najbolj priporočljivo. S takim priporočilom se boste vrnili k svojim društvom ter j in; poročali glede vsega provizoričnega dela in načrtov, katere bo osvojila'skupna seja. , To bo prva in ustanovna seja, na kateri se bo izvolilo provizo-ričen odbor, katerega naloga bo, da organizira podružnico SANS-a in izvede volitve stalnega odbora, ko bodo društva izvolila svoje stalne zastopnike ali zastopnice. Ne pozabite datum — 30. aprila — ob osmi uri zvečer v dv orani št. 1 SND, novo poslopje. Pridite vsi. Posebnih povabil se ne bo pošiljalo na posamezna društva. Za upravni odbor Slovenskega narodnega doma: Janko N. Rogelj, predsednik; Frank Oglar, podpredsednik; John Tavčar, tajnik; Leo Kushlan, blagajnik. -o- Gerilske skupine nara- v v • scajo 000 moških, po največ ljudi od 20 do 26 let. BojTvJug^, Gerilci porazili it«l"a" » Južni SrbU» London, aprila (upk; jetski informacijski u^ ^ donu je poročal neda ^ jugoslovanski Pa^rl0.n $ nazaj precej krajev ^ ves bitoljski okraj v j" ^ ji. Bitke so trajale dv j V bližini mesta ^^ gerilci baje prizadeli „ izgube italijanski <«\d plenili vso njeno osK 4 lik del vojne oprem^ j Predmestje nemš^J Arnedorf se imenuje ^J Vsi njega prebivalo s . življali od ene same 1 . ved«"1®1 Tistim, ki so se ^ „ temu, da bi imele ze ^ P božji zemlji tisto P J ' moški, naj bo tukaJ p .«] no s črnim na bele^ j ^ v ničemer na za°s škim, če ga celo v jt prekaša. Poslušajte ^ ki mislite, da je že"s / tu samo za kuhavn^.^f ha ješprenj, da nez in poleti obdela «1 Že v ljudski šol> ženske moške in J' j, n znanju daleč za _s •„, 3*1 je pozneje v živlJ^M na primer, se nava _ ^M lo pečajo s »veti m medtem ko znajo » večjo spretnostjo ze]eVite-j dosti napamet gpjfl Ženske zelo rad® p» ^jj bavna pisma, zla® jo^I jih njih možje <1°°' ^ gih žensk. Ba2«ne eit«r ke puste stvari P« de in jih z najv^- ^f ij > vostjo in vdanost.) . moškim. pj-e^ J Ženski rod im» P / Q razito nadarjenos tmi nJe. Kaj so nasilij £ ki: Roosevelt, pf , — in drugi proti z* fr, ^ nosti. Ali ima, ^ da Roosevelt do** ?' jjl sedo, kadar P»me j g sednica ojnice 0ve j ženska navadn0 $ J f nost in brez ovi^ J J bo rekla žena: A j, , nes v gostilno / ^ 1 I ^ dno rekla: "T'» >" ,i ostal doma in Tudi bo malokf ^ L* ali mi daš d*?> >' , V hišne potrebščin^ ^rJ bo rekla: ^ Ml mi jih moraš t^^ šo, bo komaj u p V \ Gospodična hce k koli rekla m*"11- bo i v kino!" Nav«^ ^ "Mama, poj diva v ^ ,,.v nisi že toliko 5»®" j },» lepe slike." ,..niAli; V ženske ne vi > ^ rajo moški vlo*^?J V va. Najbolj j«f Vj I," v vlogi metuljčka;; V love, dokler ji« \ ! mrežo. Potem V "r, ki " i C' » S mene v vesce, ^ ce y , ^ ženine leščrbe, <** " jt ^ glavi vrti. ;le f.J i\ Tudi naravne J M le ženske Prid° LtH®? K zna n jihove m^Vgdof. ® : triziranje s Pf>!V i1 „ . „ i o i'd o .j mečejo vec J ^ -Kdo se lažje 0 , ^ F pihlja veter * f k ' Kdo razprši s * ^ J Kdo pozna vod°' y > f na, ki jo zato ** poroča možu. .j i" Bohi pa še J , dal, č- ^ m0S , Angleški • list "Reynolds News" prinaša v svoji številki z dne 28. marca članek svojega posebnega .dopisnika z naslovom "Jugoslovanski gerilci so dobili 40,000 novih hrvaških pristašev." V članku piše med drugim: Druga obletnica jugoslovanske patriotične narodne vstaje je prinesla včeraj vest o naglem naraščanju gerilskega po-kreta in jugoslovanskih vojaških sil v Bosni in na Hrvaškem —. V enem srezu — trdi vest agenture Tass iz Ženeve — je zapustilo '40,000 mož svoje domove z namenom, da se pridružijo gerilcem. Ta podatek Sis k % Se žki Slovenske ženske zveze. Ig ral bo Johnny Peconov orkester. Pripravljalni odbor že naprej zagotavlja najlepšo zabavo vsem posetnikorrt. Da bo res tako, lahko verjamemo, ker de- priznava kvizlinška oblast usta-št. 28 SNPJ; Na- šev sama. Čete osišča in ustaši izvajajo divjaške represalije v vaseh, katerih moško prebivalstvo se je pridružilo gerilcem; več od 11 takih vasi so že porušili in zažgali. Velik del prebivalstva mesta Krupa v Bosni, je zapustil svoje hiše in vstopil v vrste gerilcev. Vsled tega je nemško letalstvo bombardiralo in po- jjjy, \ V Sv. Ana, št. 4 SDZ; Sv. Cirila' rušilo mesto, pri čemer je bila in Metoda, št. 18 SDZ; Sv. Janez Krstnik, št. 37 ABZ; Sv. Vid, št. 25 KSKJ; Presv. Srca Jezusa; St. Clair Grove, št. 98 WC; Slovenska narodna čitalnica ; Svobodomiselne .SloVen- ubita polovica preostalih ljudi. Na povelje Nemcev izvaja kvizlinška ustaška policija masovne pogone v vseh mestih na. Hrvaškem. Iz Zagreba poročajo, da so pobrali več od 33,- Hladi mornar ^ in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst ki* kolo f oni j o vozil. Spisal Fr. D—c. {■Rfc tega ne bom P°" Sm° bili v smrt-' V povesti "Za «•^172. ste lahko bra-IZno Je tedaj, če dve kiti druga ob drugo. Sj^a bi se bilo sko-^ Primerilo. Bila je ) noč> brez vetra, in C^m kajpada po-tls] Kar zagle- Oparnik. ki .ie šel " "oti nam. Da je bil "Poznali po svetil- 'Jad namreč> ker Je 5,Jči Je razobesi- Nk 1UČi' zeleno in i Pa mora obesiti . iieČ0, v sredi Pa be- MV gori- čimdalje l^36 bližal. Mi smo ii ' bi odvrnili ne- H v ' nePrenehoma ki je žalostno n, nič> Parnik Kar f m°gH več poma-«adar ni vetra, se * f%.3a1»i ne more ni-? ali umakniti- Bi-? i? J"1 nevarnosti. Ka-^terICal Vse mornarje ■i He ?kazal PriPraviti bi vanje poska-te_°.Parnik zaletel v ulj 5 Je Predrl. V eni prej Se namreč !\ ieJ1 Vodena ladja, ^avičen. J jaz naredil? Ni-,!al Potrpežljivosti, ^VlkTu>kaj da % ( J Zel sem na pr- ;;; yjjyo>, ki je na Pr. k . Je in- sem čakal Mislil sem ' ^j11* zaleti v nas in i . 'aclji trebuh, se Ja''bola proti par-•%Jv k)01« skočil z vrha Pa naj se pri smrt je ta-\ « ' ^oi'o gotova nam Tako sem LJ^nih 40 korakov J Sh; 2en> torej recimo tM Je nesreča go- 11 So, / V zadnjem tre- ijj,. ene v stran, in %}, rešeni- Globoko M Kapitan pa Ji k J- da ne bi, ko je! » zT° nas> uPil nad ^Iji HaJ ne pazijo, in Itcjj Je vse hudo: da mjjJ Polomilo itd. Ve- ' se je tako iz-tJ6?11 Pa, da so ne-velikih ladij u' i «v 111 jim ni me I'1 !ttt°. lafU o prebode- ,avc- \ °st smo prestali, Je začela pretiti atii namreč smo eZa za dva mese-vWa>rot°vo mislili, \ času že v Trstu. brez krčma" ''M*.S ^ smo bili že na $ ^oriii d f 'sUh ' pa se m3rno ^'-H ■ e 2emlje. Že smo 'Jc t*s. bo trla lakota. 1%0 zdaJ. Bog tako " r|° dolgi vožnji "Vj 1 do Gibraltar- (i 45 žd' ■ V Sredozemsko ' v smo bili že na "danskem mestu nakupili spet »lCJa> mesa itd- Iz" /l ;0u ®em se še spom-^ mesto ustanovili tielfPl'ed Kristusom Hazdrubal, ka- Jfi5 Cif drf11 dalJ'e-In Wm e%! neka-i časa silil le pravo Se> Tu moram se natanko V«, v Vati vsak veter, 'li • ^er 0„ e morajo pri 'Vedno ravnati ^ sem pel, pa ni- 4 f sem vedel, kaj se to pravi: ^ "Oh le naprej, oh le naprej, 1 Dokler je še vetra kej" — 1 1 zdaj na tej dolgi vožnji sem t skusil, kaj se pravi iti, če je ve- * ter, in kaj, če ga ni. Človek, če t gre malo po svetu, .se zmirom « kaj nauči, samo pameten mora £ biti pa denarja ne sme nikomur r zaupati. -i Ob lepem, ugodnem vreme- z nu smo dospeli do otoka Sicili- l je. Ne morem vam povedati, c kako so tukaj lepi kraji. Pravi z raj na svetu! Ker je bilo mor- i je tako mirno in smo vozili 1 prav blizu obrežja, sem južni t del Sicilije videl prav dobro, z Reči moram, da tako lepih kra- r jev nisem videl nikjer. Ni čuda, če je bila dežela včasih tako * rodovitna, da so jo imenovali 1 žitnico starega Rima! 1 S Slednjič smo vendar priplu- ? li v Jadransko morje. Tu je za- ^ čel pihati zopet drug veter in sicer od strani, s tako močjo, da je hotel vse prevrniti in raz- ^ biti. Gnal je take valove, da so ^ pljuskali črez ladjo in smo bi- ^ li večkrat kar vsi naenkrat mo- ^ kri. In še dobro se je bilo tre- ^ ba prijeti, da nas ni val odnesel f s seboj v morje! Vrhu tega pa . še vedno vodo s sesalnico ven vleči iz ladje, ker jo je, kadar ^ se je pogreznila, vselej zajela; štirje možje smo bili noč in dan j pri delu ter "pumpali," da je } vsem pot tekel z obraza. Pri vsem tem' bi bili kmalu vsi ne-srečni. Neko noč, ko je grmelo, treskalo, deževalo, tema pa ; kakor v kozjem rogu, je le malo manjkalo, da nismo trčili ob | neke skale. Stražar je vkljub ^ temi zapazil nekaj črnega pred . ladjo in ukazal kreniti v stran. Pri Piranu, torej že čisto bli- j zu Trsta, je začela pihati pa } tržaška burja, ki nam je upog- f nila nekaj stranic in ko sem jaz . hotel popravljati, bi me bil ma- , Ione odnesel velik val, ki se je } pridrvil. Požrl sem pa tistikrat j precej slane vode. No, vsaka reč le en čas trpi— , je rekel Kranjec, ki je Franco- , za zibal. Tako so tudi nas mo- ( rje in vihar in sapa dosti dolgo zibali, slednjič, ravno dne ' 8. decembra, na Marijin praznik, smo pripluli z razpetimi jadri, zdravi in veseli, v tržaško luko. V Trstu so se nam vsi čudili, kako smo mogli v tem viharju priti do obrežja. "Branka" je bila pri kraju, in tudi moja povest je pri kraju. Toliko naj še povem, da sem ostal še deset dni na ladji, da smo sode kolofonije spravili na suho. Poleg tega smo imeli pa vsak dan obiske na ladji. I Prcej prvi dan je prišla gospa ! soproga kapitanova z dvema ot-Irocičkoma. Vsak dan je hodila gledat, kdaj pride ladja, in v silnem strahu je bila, ker so nas pričakovali že mnogo prej. Izpraševala me je, če je njen mož na morju kaj hudo preklinjal. Jaz sem ga pohvalil, in gospa je bila silno vesela, ker je jako pobožna. Pri teh obiskih sem moral pa jaz kot slaven kuhar pokazati, kaj znam. Kuhati sem moral črno kavo, čaj itd. In prav do-'bro mi je delo, ko so vsi obisko-; valci, še celo kapitanova gospa, hvalili, kako so vse posode, ča-. šice, žličice, pokrovčki, vse v L najlepšem redu, vse snažno in i svetlo. * Tako sem se bil torej tudi jaz i srečno prepeljal iz Brazilije.v - domovino, pa brez tistih 50 lir, ) ki so jih hoteli imeti od mene i v Šantosu. Majhen ovinek si-> cer, za kakih pet mesecev, sem , bil naredil, toda to mi ni ško-i dovalo. Na tej ladji sem se i naučil dveh novih rokodelstev: - mornarskega in kuharskega. ZAPISNIK II. seje izvršenega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta (Nadaljevanje) A če je demokracija potrebna vsem, je za male narode tako neizogiben pogoj, da brez njega ne morejo živeti. Ker pa demokracija še davno ni varna', je v tem važnejša naloga tistih, ki jo hočejo priboriti. V ta namen je treba iskati zaveznikov, ki imajo enake cilje. V prvi vrsti je kongres naložil izvrševalnemu odboru, da naj po možnosti posreduje med Srbi in Hrvati za sporazum, ki je obema enako potreben. Pa so tudi druge organizacije v deželi, ki imajo široko obzorje in se bore za demokratizi-ranje vsega sveta; in resnično, le če postane ves svet demokratičen, bo demokracija posameznih delov, torej tudi našega naroda varna vsake avtokracije. Naloga SANSa je, pripraviti Ko mi je dne 18. decembra gospod kapitan izplačal zaslužek, sem premišljeval, kaj bi zdaj začel. Ali bi šel za kuharja v kakšen hotel ali h kakšnemu grofu v Trstu, ali bi šel še na morje, kamor me je vabil kapitan, ali pa bi šel v kakšno tovarno za ključavničarja. Tako, vidite, je, če je človek več del mojster: ne more se odločiti, kam bi šel. No, slednjič sem se odločil za tovarno. Dobil sem delo kar v Trstu. Ko sem se poslovil od gospoda kapitana, se tla za dosego teh ciljev. A kadar Balkana sploh prihajajo poroči-bodo nacisti in fašisti pregnani la ena svetla, druga mračna, tre s slovenskih tal in bo narod v do- movini odrešen te more, mora SANS stopiti v ozadje in prepustiti ondotnemu narodu, da si sam uredi svoj dom. Dotlej morajo njegovi bratje delati na to, da bo dobil tako priliko in da ne bo ukanjen, kadar zmaga. SANS ne posega v strankarsko življenje, toda pričakovati sme z ozirom na nevarnost, ki preti narodu, da ne bo to delo, ki ne služi nobeni posamezni stranki, koristi pa vsem, ker ne more nobena uspevati, če propade narod, ovirano iz malenkostnih razlogov. Nasprotnikov ima med tujci dovolj. Izvrševalni odbor je dovršil priprave za zgradbo organizacije in v kratkem dobe naša društva in ustanove vabila in navodila za snovanje krajevnih organizacij, brez katerih ni mogoče pričakovati uspeha. Izvrševalni odbor apelira tudi tem potom na vse, katermi je rešitev in boljša bodočnost naroda pri srcu, da se odzovejo temu vabilu — nekatere so to že storile in dale hvale vreden zgled — in pomagajo zgraditi organizacijo, ki bo dovolj močna, odbiti napade vseh sovražnikov slovenskega naroda in svobode. Mišljenje je, da ta izjava ni danes toliko važna kot je bila včeraj, če pa je dosežen sporazum med jugoslovansko vlado in sovjetsko Rusijo in Mihajlovič priglašen samo za voditelja vojne, tedaj bo veliko doseženo. Nadalje govori glede odpora v sta- mu je kar milo storilo: med potjo sva bila postala prijate- ri domovini, 0 potežkočah in pro- lja. Rekel pa mi je, da, kadar blemih, ki so vsled tega nastali, hočem, pa me zopet vzprejme Možnost je, da se je nesporazum tja skrajno porazna in obupna Kdo naj v daljavi presodi, katera so resnična, katera na pol resnična in katera povsem zlagana, kajti v položaju, kakršen je sedaj v domovini se ljudje pogo-stoma zlažejo, trdno prepričani, da govore samo sveto resnico. Odmev na to pa je često tak kot da bi bilo najbolje, če bi prenehal vsak odpor proti sovražniku. Lahko je razumeti, da marsikdo pričakuje dobrote od tirana, če bi ga pustil na miru; toda mi, ki sm0 na varnem in zato lahko bolj mirno mislimo, moramo vedeti, da je tak up porazen, kajti iztrebljenje slovenskega naroda je bilo na programu nacizma in fašizma in vršilo bi se tudi, če ne bi bilo nobenega odpora kot se je vršilo takoj, k0 so tolpe diktatorjev vdrle v Slovenijo in začele izganjati ljudstvo, ga zapirati, trpinčiti, ubijati in odvajati v sužnost. Fašizem je sadističen in ne more izhajati brez mučilnice. O posameznih fazah tega odpora v Sloveniji ne more nihče podati tako natančne slike, da bi nam moglo biti prav vse jasno. Gotovo pa je, da se je ta odpor porodil na domačih tleh in ni bilo drugače mogoče, kajti ko se je po invaziji jugoslovanska vojska umaknila iz Slovenije, so bile vse zveze z ostalimi jugoslovanskimi kraji pretrgane in tudi če bi bil kdo hotel organizirati slovensko obrambo iz Srbije, iz Bosne, iz Hercegovine, bi bilo to fizično nemogoče. Kar so maki ljudje takrat storili, so sami storili in mi jim moramo za vso ena oseba. — Smatra, da je bil uspeh deputacije v Washingtonu nad vs§ dober. Sprejem v uradu državnega podtajnika Wel-lesa in v uradu strategične službe pri De Witt Poole ju je bil uspešen. Deputacija je dobila vtis, da ti uradniki ipoznajo naše razmere pa tudi našo pravico; poudarjeno je celo bilo, da naj še pridemo. O tem sprejemu je sestavil poročilo za javnost in ga predložil bratu Rf)glju v pregled; to je imelo biti poročilo cele deputacije. Ni mu pa ugajalo, ko je bilo priobčeno samo v njegovem imenu. Ameriška Domvoi-na je poročilo drugače razumela in napadla Adamiča. — Ker je bila pisarna v Washingtonu nujno potrebna, se je o nji vršilo pismeno glasovanje in dovoljeno mu je bilo po $50 mesečno za stroške in najemnino. Radi raznih očitkov pa je denar vrnil blagajniku. Sprejel je le $75 za potne stroške. Vsako nerednost, v zvezi z deputacijo odklanja in smatra, da je bil od predsednika prezrt, ker se ni sodelovalo v predpripravah. Radi tega in radi kratkega časa tudi ni bilo stika z raznimi kongresniki, senatorji in časnikarji, kar bi naši stvari še več koristilo. — Na prigovarjanje sestre Prisland in br. Cainkarja je veliko pisal po naših časopisih o raznih fazah slovenskega vprašanja, kar so pa uredniki vzeli za navadne .dopise; izvzeta je Prosveta. V Washingtonu dopisi ne štejejo veliko, pač pa uredniški članki, ker le ti baje predstavljajo ljudsko mnenje. Hvaležen pa je vsem časopisom, ker so njegovo gradivo priobčevali. — Potem poda- na ladjo in da poj deva potem še kam dalje po svetu. Predno sem vstopil v tovarniško službo, sem šel pa za praznike še domu. Kupil sem si vso novo obleko. Zvedel sem bil namreč, da so me bili nekateri izmed tistih,.ki so bili z menoj vred na ladji "Ameriki" odplu-li iz Genove, vrnivši se pred menoj domu, hudo obrekli, češ, da sem bil na ladji zapravil vse do zadnjega novčiča, da, še celo klobuk da sem bil prodal nekemu Italijanu za kozarec pijače, in da sem bil kar gologlav stopil na brazilijanska tla. To obrekovanje sem hotel zavrniti in zato sem prišel ves nov in lepo oblečen domu. In ko so me rojaki v našem Novem Jorku videli tako imenitno oblečenega, je naenkrat potihnilo obrekovanje, da, še celo glas je nastal: Grmkov Francelj je prinesel denar iz Amerike. Jaz sem sicer zvedel, kaj govore, pa nisem hotel ugovarjati. En večer sem res plačal v gostilni prijateljem za pijačo, potem sem jo pa kmalu pobiral nazaj v Trst; tega namreč nisem hotel pokazati, da sem prav za prav "suh." zanesel mecl ljudi na umeten na- skoraj brez primere, dati prizna čin, da se jih zbega m razdvoji, nje. če ima kdo med nami do , , , . • - ja nekatere vzroke, o katerih mi-hrabrost m požrtvovalnost, ki je .. . ..... . , sli, da so ga prisilili do resigna- •cije. . , . i ,. v. , ,. , ,, . Poročilo se vzame na znanje, nato pa izkorišča po.izreku "Di- volj moči, da vpliva na dogodke; ^ vide et impera." Zatem prečita1 v domovini, naj skuša pomagati izjavo "SANS in odpor v stari sporazumu in sodelovanju proti domovini": Izvrševalni odbor SANSa glo- dcupnemu sovražniku; to pa se ne doseže z blatenjem tistih, ki boko obžaluje razne poizkuse, daj krvave in umirajo za svobodo bi se razvneli skrajno nevarni, svojega naroda in njegovih si-spori zaradi oblik odpora v stari j nov. domovini, ker se s tem postavljal Poročilo se vzame na znanje. i* 'i vsa bodočnost slovenskega naroda na kocko. če so med posameznimi bojnimi skupinami v Sloveniji nasprotja, je to pač obžalovanja vredno, toda naša naloga ni, da bi se postavljali za sodnike, še manj pa, da,bi prilivali olja ognju s hujskanjem zoper skupino, do katere ima kdo manj simpatij kot do kakšne druge, z raz-dražljivimi poročili, 0 katerih nihče natančno ne ve, koliko imajo stvarne podlage in koliko jih je diktirala mržnja in z drugimi načini razdora. V celi Jugoslaviji je nedvo rano konl'uzija in bilo bi preču-dno, če se ne bi dotaknila tudi Slovenije. Toda že nekaj časa odmevajo glasovi tako kot da je Dolgo me pa ne bo držalo v to zopet "balkanska specijalite- ta," medtem ko je v resnici ves svet v zmedi in so tisti, ki bi bili Trstu, to vem; kmalu jo mislim kam popihati. Mlad sem še, kdo bo tičal za pečjo! Kam poj dem in kako se mi bo godilo, to zveste, če Bog da, pozneje enkrat. (Konec). najbolj poklicani, doslej prav malo storili,, da bi dali zbeganim, a hrepenečim ljudstvom jasnosti. Politični tajnik Rev. Zakraj-šek predloži spisano poročilo, ki vsebuje opisovanje njegovega dela, uspeh deputacije v Washingtonu, vzroke za njegovo re-signalijo in drugo. Pismeno dovoljenje za poslovanje še ni urejeno, kar pa ne zabranjuje našega nadaljnjega poslovanja. Dobil je zvezo z vplivnimi časnikarskimi poročevalci in je v tem že dosegel nekaj uspeha kot priča članek v dnevniku The Evening Star izpod peresa Blaira Bollesa. Kot duhovniku so mu odprta marsikatera vrata in to bi v bližnji bodočnosti pomagalo do več jega uspeha. Imel je zvezo tudi z raznimi uradi in uradniki (dr žavnega, vojnega, justičnega in informacijskega urada). Za propagando med Amerikanci bi bila potrebna predavanja o Sloveniji in Slovencih po univerzah, v klubih, in med organizacijami, za kar pa do sedaj ni bilo ne časa ne denarja. Radi tega bi bila aključeno je, da se o resignaci-ji razpravlja kot o posebni točki dnevnega reda. Zatem poda spisano poročilo blagajni br. Zalar. Do 27. februarja so skupni dohodki znašali $3048.32, izdatki pa $1128.77. V blagajni je še $1919.55. Poda tudi svoje mnenje o raznih zadevah in priporočila za bodoče delovanje. Poročilo se vzame na znanje. Zapisnikar in pomožni tajnik brat Kuhel poroča ustmeno o sledečih zadovah: Napisal je pozive na organi-cije za takojšnjo finančno pomoč SANS-u in za moralno oporo pri ustanavljanju podružnic. Upravni urad ni prejel do sedaj nobenega uradnega odgovora, razen kar se je čitalo v zapisnikih. Pisal je tudi glavnemu odboru SNPJ in JSZ glede fonda JRZ, katerega preostanek se naj bi po na kongresu sprejeti resoluciji prenesel v blagajno SANS-a. Tudi na ta pisma ni prejel uradnih odgovorov ali obvestila o zaključku poverje ništva JRZ. Po prejšnjem zaključku se je v Chicagu odprl upravni urad na naslovu 3935 W. 26th St.; sestoji iz treh sob in najemnina treDscm je ze Kupijenin, potro-1 šiti pa bo treba še nekaj denar-jja, predno bo urad odgovarjal 'potrebam. Pisarniško delo vodi 'Zvonko Novak, katerega plača znaša $35 tedensko. Redna I služba mu ne dopušča, da bi mogel čez dan posvetiti toliko časa temu delu kot je potrebno; samo korespondenca med člani odbora mu jemlje vse proste ure. Ko se delo SANSa še bolj razvije, bo treba nastaviti v urad osebo, ki bo posvetila ves svoj čas samo temu delu. Podružnic je ustanovljenih 12, večjega gibanja v tem oziru pa pričakuje, ko bodo društva prejela okrožnico predsednika. Pripravljena so tydi provizo-rič pravila za podružnice, katera pa morajo biti na j preje pre-ledana in odobrena od tega odbora, predno jih moremo razposlati. Ravno tako je potrebno sestaviti pravila za ta odbor. Priporoča, da v bodoče politični tajnik vodi vse priprave v zvezi z deputacijami, da se ne bodo pojavljale nerednosti in kratil čas. Istotako se naj politični tajnik v bodoče obrača naravnost do predsednika v vseh zadevah, ki se tičejo uradov političnega tajnika in predsednika. Nadalje poroča, da se je vršilo med člani odbora glasovanje o resoluciji glede Slovenskega dneva, katero je sprejela Slovenska ženska zveza in ni bilo ugovora proti sprejemu te resolucije. Glasi se: "Ker je naše žensko srce že od narave sprejemljivo za vsako bolečino, zato tudi nihče z ubogim slovenskim narodom v njegovi strašni nesreči tako živo ne čuti njegove bolečine, kakor me ameriške Slovenke, "Zato Slovenska ženska zveza v imenu vseh svojih tisočerih članic apelira na Slovenski ameriški narodni svet, da proglasi letošnjo cvetno nedeljo za Slovenski dan, praznik našega narodnega žalovanja in sočustvovanja z narodom doma. (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO potrebna v uradu v Washingto- stane $50 mesečno. Nekaj opr Iz Slovenije, iz Jugoslavije, z nu poleg političnega tajnika še, me, pohištva in pisarniških po- Ameriški vojaški inženirji so pričeli z ogromnim projektom. Polagati so pričeli oljne cevi, po katerih bo prihajalo olje iz Fort Norman oljnega polja v severozapadni Kanadi. Del tega projekta gre ob Veki Slave. Pri polaganju cevi ob reki vporablja jo velikanske čolne, kakršnega vidimo na sliki, ko je pripravljen, da ga spuste v vodo. INŠPEKTORJI NA TLEH IN NA BENCU . OPERATORJI ZA WARNER & SWASEY 2A ENGINE LATHEŠ POTTER & JOHNSON EXTERNAL GRINDERS GRIDLEY OPERATORS SPLOŠNI DELAVCI ZA SPREJEMANJE ODDAJANJE SKLADIŠČNIKI POMETAČI Notranje in zunanje delo Visoka urna mezda povrhu overtime CLEVELAND TRACTOR 19300 EUCLID AVE. _(102) IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro. vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnetn delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL _(99) ~ RS A LI OGLASž Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 bilo prav, kajne?" so se bliskale njegove črnožareče oči. Štefana je stala ob oknu, pokonci in plemenito je držala svojo glavo, kakor krona so se ji svetili lasje. Henrik je bil v dno duše prevzet ljubezni in hrepenenja, tako je bila čudno lepa in krasna. "Nikakor mi ni všeč, da so vas JUNAKINJA IZ ŠTAJRA fttu/t/a* mCBM PKEVEL D«. JOS. JERŠE Pirhi za Hitlerja in njegove pajdaše. — Na sliki vidimo 155 mm topovsh kršne izdelujejo v velikanskih množinah v Willys-Overland tovarni v Toledo, čeli, kjer jih kalijo, je 15U0 stopinj vročine. Neposhtžni mladi medvedek ni slišal •materinega klica, zato pa, ,ga je jez^ ^ mati pograbila in ga odnesla na sonce. Ker je mali menda kaj ugovarjal, zamašila z svojim, da je moral utihniti. ^ Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! Prvi nad Berlinom. — Major S. S. (Sy) Bar tlet poveljnik .ameriškega bombnega oddelka v Angliji je bil prevzel mesto bombardirja v Lancester bombniku in je bil tako prvi Amerikanec, ki je spuščal bombe nad Berlin. Na sliki ga vidimo v družbi,njegove soproge v Angliji. ■■•mur SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! V BLAG SPOMIN ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA OČETA Joseph Kiemenčič ki je v Bogu preminil 36. aprila 1927. Dragi in-ljubljeni oče! V globoki žalosti klečimo na Tvojem grobu in potrtega srca iščemo Tvojih blagih spominov. Ob tužni obletnici snivanja ob Tvoji ljubljeni soprogi in naši pokojni materi, Vama kličemo: Mir Vama bodi do svidenja nad zvezdami. Žalujoči: OTROCI. Cleveland, O., 26. aprila, 1943. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste v*1 tozadevni oglas y Ameriški Domovini Podmornice so vedno bolj nevarne v AtUtwt%hu, vedno bolj predrzne postajajo v napadanju naših Ufdij. Gornja slika nam Jcaže samo prednji del nekega ameriškega tankerja, Iti je bil potopljen v Atlantiku. OOOI OBOI Še noben vitez ni prejel tako krasnega dela iz ženske roke. Razvije pas, obesi si ga okoli prsi; včeraj, včeraj ga mu je obesila Štefana sama! Ponosno in žareč od veselja se v novem krasu postavi pred svoje strelce; "Fantjq, kako sem vam všeč?" "Jemnasta! Glejte! To je . petelin! Ah! Glejte, kako ponosno stoji na gori! Neomajno stoji Hendelnov petelin! Hen-del naj živi! Živijo Henrik!" so vsevprek kričali strelci. Nato je rekel stotnik Krištofu: "Koliko sem dolžan?" — Toda čakaj, sam pridem plačat, saj tako moram danes v Vizerfeld. Teci domov, pa povej sestri, da jo lepo pozdravljam in da ni lepšega petelina, kakor je njen. Pridem kmalu za teboj, sedaj pa skoči!" Urno je stekel deček domov in je komaj čakal, da bo vse povedal Štefki. v * Štefana je ravnokar stopila v gostilniško sobo na prošnjo matere, ki jo je nadomestila pri zibelki. Dva gosta, kmeta, sta bila tu. Štefana jima je nato-čila vina in jima je prinesla suhega mesa. Izpraševala sta jo o tem in onem, kakšni so sejmi v Štajru, če prihaja mnogo sej-marjev, kako je bilo z Zelerjevo obsodbo. Štefana jima je kratko odgovarjala, neprestano se je od mi-; ze proč obračala proti cesti in j je prisluškovala, da li že pri-, haja Krištof. Gorje! Kje je; sedaj ubogi, sveti mož, pater j Albert? Kje bodo prenočevali? Bo-li! smel jutri brati sveto mašo, o j da bi le smel! Tako dolgo se že j mora duhovno postiti. Eden od kmetov je rekel:' "Ta nič ne govori. — Tako lepo' dekle, pa molči kakor riba." ; Drugi pravi: "To so tujci, ni-J so domačini. Zdi se mi, da se ji toži po domu." Prvi meni: "A, kaj še, meni | se pa zdi, da jo.je zapustil njen 1 ljubi." V tistem hipu je pritekel Krištof po Glajnkovi ulici. Štefana ga je že čaikala na pragu. "Plačam!" vpije prvi kmet. Štefana zakliče s praga sem: "Osemnajst krajcarjev, takoj pridem.' ' "Si-li opravil?" je gladila dečkove kodrce in mu je mo- treč zrla v oči. "Seveda sem opravil! Lepo je bilo! V tarčo so streljali!" je sopihal Krištof, i "Li ni ničesar rekel?" vprašuje deklica. "Kajpada. Plačat pride sam i —." "On sam?" se prestrašena : čudi Štefana. Prav ji je, da pri- - de, in zopet ne. Prav, ker bo i gotovo kaj zvedela o gospodu - Albertu; ni ji prav, ker je trc-' ba paziti, kadar človek govori s - takim človekom. Luteranec je : in včeraj na vrtu je bil tako i predrzen. i Radovedna je mati prisluško-. vala zgoraj na stopnicah, i Štefana je bila nejevoljna i zaradi tega. Krištof je stekel . pred vrata, da pazi, kdaj bo i prijezdil stotnik. "Osemnajst krajcarjev!" je • stopila Štefana k hrastovi mizi, - kjer sta sedela pivca. Komaj je ležal denar na mizi, je Štefana zopet izginila. Tedaj je i eden-pivcev zamrmral v brado: > "Ce se ne znaš meniti z mo-i škimi, zakaj si pa tu. Tercijal-. ke naj gredo v samostan!" Je-■ zen je odšel. Drugi, starejši je • ostal in je zahteval še eno meri i co. Od mesta sem prihaja pe-ketanje kopit. Štefana sloni ob j oknu. Sedaj. To je gotovo on. J