Cerkvene zadeve. Sv. misijou v Konjican. (Konec.) Predno poročam o slovesnem sklepu slovenskega misijona, moram omeniti dveh prelepih svečanostij, ki nam bodo dolgo ostale v blagem spominu. V petek popoldne se je prav slovesno izpostavilo presv. Rešnje Telo. Gast. o. Doljak so imeli navdušen govor. Cerkev je bila do zadnjega kptiča natlačena ljudij, ki so iht«5 poslušali do srca segajoče besede. Ko začnejo pridigar prositi milega Jezusa odpuščanja zavoljo prevelike nečasti, ki se mu godi v najsv. zakramentu oltarja, pokleknilo je ednajst čč. mašnikov, z gorečimi svečami v rokah, pred Jezusa v presv. R. T., da bi ga s pridigarjem vred prosili usrailjenja. Pri tem prizoru pač ni ostalo suho nobeno oko. V soboto popoldne pa so imeli č. o. Vrhovec podoben govor v slavo Marijino. Ko so pridigo skončali, smo molili pred izpostavljenim presv. R. T. litanije M. Božje, potem smo pa pevaje prenesli podobo Lurške M. B. iz stare cerkve v kapelo Rožnovenske Kraljice, da smo jo tam postavili na oltar sv. Nikolaja. Tako smo pridobili v eerkvi primeren prostor za sv. misijonski križ. Skušnja namreč uči, da Ijudje rajši obiskujejo misijonske križe po cerkvah, kakor na javnih prostorih zunaj cerkva. ¦V nedeljo, na praznik sv. Družine se naša cerkev od ranega jutra do poznega večera ni izpraznila. Čeravno so bili čast. o. Doljak pravočasno oznanili, da naš mil. knezoškof v tej trdi zimi ne morejo k nam priti, se je bil vendar glas raznesel, da pridejo višji pastir ta dan v Konjice. Zato je ljudstvo v brezbrojnih trumah vrelo k sklepu našega slovenskega sv. misijona. Ta je bil nastavljen že na drugo popoldansko uro, ker ob petih zvečer se je imela začeti posebna pobožnost z nemškimi pridigami. Menim, da le naiim zvestim angelom varihom se imamo zahvaliti, da se pri toliki gneči ni prigodila najmanjša nesreča. Pred vsem se je sv. misijonski križ na velikera oltarju Llagoslovil, potem se je pa v častitljivi procesiji prenesel na starinski oltar sv. Križa v >stari cerkvi«. Tej slovesnosli je sledil sklepni misijonski govor, pri katerem je vsa cerkev ponavljala na ves glas krstno obljubo in je delala dobrih sklepev za bodoče življenje. Z litanijami in zahvalno pesmijo: >Te Deum« je bil naš slovenski sv. misijon sijajao sklenjen. Drugo julro smo' Se opravili običajne zadušnice za rajne farane in njih rajne dušne paslirje. Kakor sem že omenil, smo se še tisto nedeljo večer zopet zbrali v cerkvi, ker se je začel nemški misijon ali tridnevnica. Prav ganljivo je bilo, ko je v torek, dne 28. jan., Sestnajstletna Konjičanka Adelheid Durffel slovesno se odpovedala od Lulrove krivovere ter se radostna povniila v naročije sv. katoliSke cei-kve. Z nežnokrcpkii: glasom je molila katoliško veroizpovedanje in je me<i sv. mašo prejela prvokral sv obhajilo. Veleč. gospod nadžupnik, ki so spreobrnjenko pripravljali na ta prevažni korak, so iineli v začetku prepomenljivih obredov in pred sv. obhajilom primeren nagovor do svatovskc opravljene svoje nove ovčice, kakor tudi do mnogo¦številno navzočih prebivalcev trga konjiškega. V sredo, dne 29. januv. ob 6. zvečer se je prav slovesno zaključil ta nemški sv. misijon, ki je obrodil mnogo dobrega sadu. — Častita oo. mjsijonarja sta se dne 30. jan. odpeljala od nas, a nauki, katere sta nam delila, mir, katerega sta nam oznanjevala, milosti, ki sta nam jih prinesla, vse to naj ostane vedno med nami! Kcnečno naj izrekam stoterno zahvalo 66. misijonarjema. kakor vsem, ki so se z nami toliko trudili o sv. misijonu. Bo« bodi vsem preobilni plačnik! KonjtSan: