GLAS Leto XLVD - št. 83 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 21. oktobra 1994 DANES stran 15, 16, 17 " ©EEBJJJ Odvetnik Janez Hočevar: "Se Slovenci radi tožarijo? Nič več kot drugi, imamo pa, podobno kot v Italiji, zelo dolge postopke. Po novem zakonu o kazenskem postopku bodo verjetno še daljši." Gorenjska 4> Banka * W d.d. Kratil Banka d posluhom Hitro je hitro prehitro Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Sloveniji je v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve ter s pomočjo Save Kranj, Treningom dobre vožnje Braneta Kuzmiča in ljubljanskim Avtoimpexom včeraj v Kranju pripravil zanimiv prikaz varne vožnje v različnih vremenskih in cestnih pogojih. Profesionalni vozniki so Z avtomobili škoda favorit in forman, na katerih so bile nataknjene pnevmatikke iz Save, predstavili varno vožnjo po mokri cesti in varno ustavljanje vse skupaj pod geslom Hitro je hitro prehitro. Ob prikazu, s katerim so želeli spodbuditi večjo prometno varnost v naseljih, najbrž ni odveč želja prometnega inšpektorja Ivana Demšarja, da bi od akcije tudi kaj ostalo, in pripomba, da bi poučevanje na posebnih testnih poligonih kazalo uvesti tudi pri poučevanju kandidatov za voznike v avtošolah. * M.G., slika Lea Jeras Drevi koncert na ulvvila inštrumentih Dobro jutro, beli dan K'anj, 21. oktobra - Drevi ob 17. uri bo v dvorani kina Center mednarodni humanitarni koncert pod naslovom Otroci otrokom : Dobro jutro, beli dan. Gostovala bo priznana skupina razvojno prizadetih Ulvvila iz Gcrmershcima v Nemčiji, ki muzicira na enostavne ulvvila inštrumente. Poleg gostujoče skupine, ki je koncertirala že v številnih ^ropskih državah, vodi pa jo humanist, defektolog in ^najditelj ulvvila inštrumentov Hcnrich Ulrich, bodo nastopili tudi domači glasbeniki. Organizatorka koncerta Stanka Grubešič iz Osnovne šole Helena Puhar je k sodelovanju pritegnila otroke iz vrtca Bobenček, ki tudi že 'grajo na ulvvila inštrumente. Muzicirali bodo učenci °ddelka za delovno usposabljanje pri šoli Helena Puhar, nastopili pa tudi priznani mladi glasbeniki: klarinetist Luka Kemperle in harmonikarja Beti in Andraž Bogataj. plavni pokrovitelj koncerta je kranjski izvršni svet. Prireditev pa je podprlo tudi več deset sponozorjev. Izkupiček koncerta je namenjen nakupu ulvvila inštrumentov za otroke na oddelku za delovno usposabljanje. • D. Ž. Kulturno srečanje preko meja Gozd Martuljek - V hotelu Špik bo v ponedeljek, 24. oktobra, ob 20. uri mednarodni večer na temo kulture, na katerega so povabili avtorje iz Švice, avstrijske Koroške, Nemčije, Italije in Slovenije. Predstavili se bodo Julian Dillier, Maja Haderlap, Markus Manfred Jung, Janko Messner, Gio-vanni Nadiani, Jani Osvvald in Tone Partljič. Prireditev bosta povezovala dr. Hans Haid in Janez Bizjak. Nasto- Eila bo tudi pevska skupina :ož s Koroškega, komorni mešani pevski zbor Anton in Janko Ravnik iz Bohinja. Prireditev ob podpori avstrijskega ministrstva za šolstvo in umetnost, avstrijskega zunanjega ministrstva in avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani prirejajo Pro vita Alpina, avstrijski inštitut IDI, Slovenska prosvetna zveza Celovec, Krščanska kulturna zveza Celovec in Graško avtorsko združenje. Vstop je prost. • L. M. V strankah je v teh dneh zelo živahno Še nobenih uradnih kandidatur Kljub temu da je vlaganje kandidatur že možno, še nobena stranka na Gorenjskem kandidature še ni vložila. Vse kaže, da bo kar nekaj neodvisnih kandidatov. Kranj, 20. oktobra - Gorenjske politične stranke bodo, kot vse kaže, počakale na zadnji možni rok za vložitev kandidatur, to je 9. november, so menili na večini občinskih volilnih komisij gorenjskih občin, kjer doslej še niso dobili nobene tovrstne vloge. Zanimivo je, da nobeden od kandidatov ni izrabil možnosti, ki jo zakon o volitvah sicer tudi predvideva, da bi namreč za svojo kandidaturo zahteval sklic zborov občanov. Kar v nekaj občinah pa overovljanje podpisov na oddelkih za notranje zadeve kaže, da bodo posamezni kandidati za svojo kandidaturo zbirali podpise občanov. Tak primer je v Škofji Loki, v Tržiču, veliko podpisov morajo registrirati tudi v Radovljici, le na Jesenicah in v Kranju nič ne kaže na tovrstna dogajanja. Kaže pripomniti, da pri registraciji podpisa ni potrebno navesti kandidata, za katerega podporo se s tem odločamo, zato pravega pregleda o tem nima nihče. Ko smo spraševali po strankah, smo dobili različne odgovore: večina kandidature šele pripravlja in bo imela v teh dneh sestanke različnih organov, ki naj bi o tem dokončno odločali, ponekod pa trdijo, da imajo že vse pripravljeno, vendar so se z objavo odločili še počakati. Ni še tudi končano dogovarjanje med strankami, kjer je zlasti na desni strani političnega prizorišča v večini občin že jasno, da bodo stranke zlasti pri kandidatih za žu- pane nastopale skupaj. Odprto ostaja le sodelovanje SKD s tako imenovanimi strankami slovenske pomladi, kjer pa je tudi znotraj posamezne dosedanje občine (npr. v Radovljici) v okvirih novih občin položaj različen. Med ljudmi je veliko ugibanj o tem, kdo bo kandidiral za župana, krožijo pa tudi vse mogoče neuradne in večkrat neosnovane novice o tem, na katere so po posameznih strankah "vrgli oči". Tako se je denimo za kandidaturo Janeza Bečana, ki smo jo omenili v torek, pokazalo, da je omenjeni ne sprejema. Kandidatov bo brez dvoma veliko, vendar bo "najzanimivejše" za kandidaturo, ob vsej nedorečenosti novih občin, kar težko pridobiti... • Š. Žargi Državni zbor zaseda Sodniki in sanacija gospodarstva Ljubljana, 21. oktobra - Državni zbor je v torek, kljub nasprotovanju opozicije in bojkotu glasovanja, izvolil prvin 53 sodnikov s trajnim mandatom. Med izvoljenimi je tudi kranjski sodnik Anton Šubic, ki je tako postal prvi gorenjski sodnik s trajnim mandatom. Državni zbor se je lotil tudi vladnega projekta sanacije slovenskega gospodarstva na Čelu z največjimi bolniki, mea katerimi prednjačilo Tam in še nekatera podjetja iz mariborskega okoliša. V državnem zboru je bilo soglasje, da je treba perspektivnim podjetjem pomagati, vendar mora država strogo nadzirati vložena sredstva in tudi zagotoviti ustrezne vodstvene ekipe. Ko je zasedal državni zbor, seja se je z odločanjem o treh interventnih zakonih nadaljevala včeraj, so pred poslopjem parlamenta protestirali delavci ljubljanske Avtomon-taže, proizvodno vezani na Tam, ki so že dva meseca brez plač. Ko so jih obvestili, da bodo njihov položaj rešili, so se razšli. Parlament bo obenem s sanacijo kritičnih podjetij poskrbel tudi za ustrezno zakonsko zaščito presežnih delavcev. • J. K. RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 ie od 127,230,00 SIT ali 7380,00 SIT mesečno ! T«l./Fax: 064/ 22 10 4«! Tito*« Prodala tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 mobitel 0609 624 762 Strani 7, 8, 9, 10 v Ziri praznujejo Jutri in v nedeljo bodo v Žireh z različnimi prireditvami proslavili letošnji krajevni praznik. Jutri zvečer bo v dvorani Svobode slovesna akademija, v nedeljo dopoldne ob II. uri bodo med drugim v parku pred šolo odkrili spomenik organistu in skladatelju Antonu Jobstu, opoldne pa se bo pri Županu na Dobračevi začelo srečanje borcev ob S0-letnici Jurišnega bataljona XXXI. divizije. • A. Ž. dv'' "k'obra - Kranjski izvršni svet je pripravil razgovor pOj,0vaVn,.ni ^kretarjem za privatizacijo Tonetom Ropom, poVs or Jv Ml zelo dobro obiskan. Direktorje so zanimala Privai M Vn'iri'lna vprašanja in problemi, kar kaže, da je fe| š(l.*l|c,-'a Ponjetij v polnem zamahu. V Sloveniji je glede poti v W° °. umn programov lastninjenje približno na pol bdjeti• ri?nJu Pu j1' programe oddala šele petina družbenih up'^as^l *ar ka/e, du so revizije lastninjenje podjetij "•htevfc ,r' Pa *v mso ruzresila denat ionali/ui ijskih vkov. (Več na 11. strani) • M.V., foto: G. Šmik B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d.d. POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 54,61000 Ljubljana telefon: 061/133-11-55 telefaks: 061/133-13-47 POSLOVALNICA KRANJ Koroška c. 2, 64000 Kranj telefon: 064/211-644 telefaks: 064/211-644 ZASTA VLJALNICA Koroška e. 41 Kranj, tel.-.064/211 256 C O H TIL N A DISKONT Pl VOVAHNA MarinšeK Tel.: 064/48 -220 Fax,Tel.:47-115 Vas vabi vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 24. ure na domače svetlo pivo, na bogat izbor pripravljenih jedi in jedi po naročilu. Vsak petek In soboto od 19. do 24. ure živa glasba. Dr. Ciril Ribičič ni več predsednik komisije za lokalno samoupravo državnega zbora Ustavni spori in protesti kažejo, da imam prav Tako meni poslanec Združene liste socialnih demokratov v državnem zboru dr. Ciril Ribičič, ki je iz protesta proti novi občinski členitvi Slovenije odstopil kot predsednik komisije za lokalno samoupravo. V sredo namerava obiskati Jezerjane, ki so po njegovem edini na območju nekdanje kranjske občine večinsko glasovali za svojo občino. Državni zbor Je v sredo novih občin. Sedanjim obči- tudi uradno sprejel vaš odstop s funkcije predsednika komisije za lokamo samoupravo. V čem je bistvo vašega protestnega odstopa? "Odstopil sem iz protesta, ker se volja ljudi, izražena na referendumih, pri določitvi novih občin ni upoštevala. Obljubil sem, da bom odstopil, če bo državni zbor sprejel tak zakon. Zakon o občinah je v marsičem protiustaven, zlasti na tistih področjih, kjer so bile občine ustanovljene brez referendumov." nam bi dodali nesporno izglasovane nove, tako z vidika glasovanja ljudi kot z vidika pogojev. Te občine bi bile dober vzorec za ostale, ki bi jih oblikovali v dveh letih na osnovi glasovanj in demokratičnih postopkov." Kaj menite o primeru Jezerskega, kjer so občino izglasovan, niso je pa dobili? Na zadnjem zbora krajanov je vaš poslanski kolega Polajnar valil krivdo na vas in vašo komisijo. "Slišal sem in v sredo grem na Jezersko, da od Na vas kažejo kot na glavnega krivca za zaplete uri dol ločanju novih občin. Nekateri terjajo vašo odgovornost. "Najbrž se najdejo tudi taki. Za rešitve v zakonu nisem odgovoren. Vse sem storil, da bi sprejeli drugačne rešitve, vključno z grožnjami in nazadnje z odstopom. Tako kot jaz ni odgovornih še sedem poslancev, ki smo imeli toliko poguma, da smo glasovali proti zakonu o občinah. Glede na to, da je zaradi novih občin že sproženih blizu 50 ustavnih sporov, da smo priča desetinam protestov in protestnih pisem ter grožnjam z bojkotom lokalnih volitev, bo naše glasovanje proti temu zakonu kmalu postalo zasluga. Ljudje vedo, da je bil sprejet zakon, ki prinaša nepotrebne konflikte in odpira stare rane, začenši pri mejnih zaselkih s Hrvaško na zahodu do meje v Prekmur-ju. To je katastrofa in o tem ne bi želel kaj več govoriti. Nisem samo nasprotoval, ampak sem sam ponudil alternativo, ki ne bi zadovoljila vseh, pomenila pa bi neko prehodno obdobje do blizu vidim, kako je s pogoji in kakšna je volja ljudi. Ko smo gledali rezultate referendumov v stari kranjski občini in nove občine na njenem območju, smo ugotovili, da se edino na Jezerskem lahko sklicujejo na večinski za na referendumu. Vlada je postavila merila in ocenila, da Jezersko nima pogojev, jaz pa mislim, da bi Jezersko moralo biti občina. Težave niso samo s pogoji za svojo občino, ampak tudi z zakonskim določilom, ki na eni strani terja absolutno večino za novo občino, ki za Jezersko ni problem, če ga bodo še naprej silili v občino Preddvor, na drugi strani pa je stroga in ostra ustavna določba, da se nihče ne more osamosvojiti, če potem ostanek občine ne izpolnjuje več pogojev za občino. Preddvor oi moral tudi brez Jezerskega izpolnjevati pogoje za občino. To določilo je krivično in zavzemam se za omi-litev. Nemogoče je z zakonom vsiliti rešitve, spremeniti pa jih je potem težko. To je nepravično in protiustavno ravnovesje." • J. Košnjek, slika G. Šinik Izredna seja državnega zbora Podjetje ODEJA, tovarna presitih odej, d.d., Kidričeva 80, 64220 skorja Loka vabi k sodelovanju ŠIVILJE - 5 delavk Od kandidatk pričakujemo: - končana IV. stopnja izobrazbe tekstilni konfekcionar oz. končana sola za KV Šivilje (lahko tudi priučena šivilja z večletno delovno prakso na področju šivanja izdelkov) - primerne delovne izkušnje samostojnost in iznajdljivost pri delu Delovno razmerje sklenemo za določen čas za obdobje od 2. 11 1994 do 31. 12. 1994 z možnostjo podaljšanja Rok za prijavo je 8 dni po objavi v Gorenjskem glasu. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Odeja. O izbiri bodo kandidati obveščeni takoj po preteku roka za vložitev prijave. Zdravilo za hude gospodarske bolnike Državni zbor je na predlog vlade začel sprejemati zakone za sanacijo slovenskega gospodarstva. Da je treba najhujše bolnike, predvsem na območju Maribora, ozdraviti, so soglasne vse parlamentarne stranke. Ljubljana, 21. oktobra - V sprejem so predlagani štirje zakoni. Zakon o poravnavi odloženih davkov in prispevkov je državni zbor v sredo že sprejel, na sprejem pa čakajo zakoni o poravnavanju odloženih davkov in prispevkov za podjetja, ki so v lasti sklada za razvoj, zakon o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij in zakon o poroštvih Republike Slovenije za ob- veznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov. Poroštva ne bi smela Preseči 15 milijard tolarjev, oslanci so tehtali, ali zakone sprejemati po hitrem postopku ali ne, predvsem iz opozicije pa je bilo slišati sodbe, da je sanacija vladna gasilska vaja, ki želenih rezultatov ne bo prinesla. Zbor je v sredo zasedal pod vtisom stavkajočih delavcev Avtomontaže, katerih usoda je v veliki meri odvisna od usode mariborskega Tarna. Sploh se sanacija v večjem delu nanaša na kritična mariborska podjetja vključno s Tamom. Med zasedanjem državnega zbora so sesestali predstavniki mariborske in ljubljanske banke, Agencije za sanacijo bank in vlade ter sklenili finančno podpreti vladni projekt sanacije bank. Vendar državna pomoč ne bo vreča brez dna. Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar ie poslancem jasno povedal, da tista podjetja, ki tudi s to pomočjo ne bodo preživela, nimajo možnosti za preživetje. Država pa bo dobila tudi velik vpliv na postavljanje vodilnih ekip v teh podjetjih. Ker bodo v nekaterih podjetjih, predvsem v Tamu in Avtomontaži, nekateri delavci ostali na cesti, bodo dobili državno varstvo kot v primerih podjetij, ki so že v državni lasti. To so za zdaj Slovenske železarne, Slovenske železnice, Elektroenergetski sektor in Nafta Lendava. • J. Košnjek VOLILNA KAMPANJA za volitve članov občinskih svetov in županov županov ne določa posebnih terminov pogoji (tretjina cen oglasnih storitev ali posebnega oglasnega prostora, po ceniku z dne 15. junij 1994). - določitev pravil Na podlagi Zakona o volilni kampanji ČP Gorenjski glas, kot ustanovitelj in izdajatelj poltednika GORENJSKI GLAS, določa pravila o izrabi časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. 1/ Gorenjski glas vsem organizatorjem volilne kampanje zagotavlja enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil Gorenjski glas za volilno kampanjo za volitve članov občinskih svetov in Omejitev je razpoložljivi oglasni prostor na naslovnici in na zadnji strani časopisa, ki ne more biti kumulativno večji od 70 eolem. 2/ Vsaki politični stranki je za 3/ Politične stranke na Gorenjskem bo ČP Gorenjski glas s temi pravili seznanil še posebej v zakonskem roku; obenem ČP poziva stranke in druge organizatorje volilne kampanje, ki želijo dobiti to seznanitev, da se volilno kampanjo za volitve članov obračajo na uredništvo Gorenjskega občinskih svetov in županov na voljo 8la^a (Zoisova 1, Kranj oziroma tele-največ 7 (sedem) časopisnih strani fon 064/ 223 -111). oziroma 1554 eolem oglasnega pros- Leopoldina Bogataj, tora za objavljanje volUnih propa- odgovorna urednica gandnih sporočil pod ugodnejšimi V Kranju, 19. 10. 1994 STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenski krščanski demokrati Jutri in v nedeljo kongres Tretji kongres bo potekal pod geslom Za Slovenijo, ena osrednjih tem pa bo gotovo sodelovanje stranke v vladni koalicijL Ljubljana, 21. oktobra - Jutri, 22. oktobra, ob 9. uri se bo začel v ljubljanskem hotelu Lev tretji kongres Slovenskih krščanskih demokratov, ene najmočnejših političnih Strank v Sloveniji. Končal se bo v nedeljo, geslo pa bo Za Slovenijo. Kandidat za predsednika stranke je še naprej Lojze Peterle, tajniško mesto pa naj bi Kdvard Stanič prepustil nekomu drugemu. Zaradi več stvari bo pomemben kongres. Sprejeti bo moral vsebino političnega in gospodarskega delovanja ter zakoličiti notranjo organiziranost, kjer je problematično predvsem delovanje kril, ki so za nekatere moteča, za druge pa izraz notranje demokratičnosti. Opredeliti se bo moral tudi do koalicije z Liberalno demokracijo oziroma trojne koalicije z Združeno listo. Za danes je bil napovedan podpis nove koalicijske pogodbe z LDS, vendar se to ne bo zgodilo, saj so nekatere vprašanja še nerazrešena. Zatika se predvsem pri vlogi katoliške Gerkve pri opredelitvi verskega pouka oziroma verske vzgoje. • J. K. Bodo v slovenski vladi spremembe Se Peterle seli na podpredsedniški stol Nič presenetljivega ne bo, čc bo slovenska vlada kmalu deležna nekaterih sprememb. Premier dr. Janez Drnovšek je sklenil, da zunanji minister v odstopu lx>jze Peterle opravlja svojo funkcijo šc do konca oktobra, saj mora opraviti nekatere začete pomembne zunanjepolitične naloge, potem pa bo premier predlagal državnemu zboru novega zunanjega ministra. O doslej edinem kandidatu dr. Andreju Umcku je sedaj vse tiho, vedno več pa je glasov, da bi utegnil biti novi zunanji minister človek z bogatimi diplomatskimi izkušnjami, nevezan na stranko. Lojze Peterle pa lahko postane ludi uradno podpredsednik vlade. Zakon o vladi te dolžnosti nc predvideva in določa, da premier v odsotnosti pooblasti nekoga od ministrov, da ga nadomešča (najpogosteje sta bila to Lojze Peteric in v njegovi odsotnosti dr. Davorin Kračun). Če se bosta liberalna in krščanska demokracija tako dogovorih, se zakon o vladi lahko ustrezno spremeni. Koalicijska pogodba med obema strankama se sedaj usklajuje, marsikaj je Že dogovorjeno, zapletlo sc je le pn večji vlogi katoliške cerkve pri določanju vsebin šolskih programov, kar Liberalna demokracija zavrača in ocenjuje, da jc Cerkev prekoračila prag ustavne ločitve Cerkve in drŽave. Vendar bo moč tudi ta spor preseči in nova koalicijska pogodba utegne biti kmalu podpisana. • J. K. Izjave, mnenja Slovenska nacionalna desnica poziva Slovenke in Slovence k podpisu pobude za razpis referenduma o dodatni razdelitvi lastninskih certifikatov. SND bo skupaj s Slovensko ljudsko stranko poskrbela, da bo izjave možno podpioso-vati ie jutri, 22. oktobra, ko se akcija zaključi. Treba pa ie zbrati 40.000 podpisov. Občinski odbor Liberalne demokracije Skofja loka je v 2. javni izjavi glede Tavčarjeve zapuščine na Visokem zapisal, da občinsko vodstvo kljub nasprotnim stališčem in dejstvom trmasto vztraja pri odstopu Tavčarjeve domačije na Visokem Cerkvi. LDS meni, da je mogoče tako pomembne odločitve sprejemati samo na osnovi jasno formulirane in verificirane razvojne politike občine škofja Loka, občinsko vodstvo pa vztraja pri škodljivem in mu hastem odločanju. Nesprejemljivo je, da bi ta nekompetentna ekipa, ki je tako slabo vodila občino, pred samimi občinskimi volitvami na hitro zagrešila to in morda še katero nepopravljivo napako. Odločanje o visokem je treba prepustiti pristojnim organom po volitvah, ki bodo čez slaba dva meseca. LDS se je trudila za primerno rešitev Visokega. Ministrstvi za kulturo in za šolstvo in šport sta dali pisno izjavo, da bi na Visokem uredili izobraževalni center, kar bi omogočilo dostopnost in tako zaželeni razvoj turizma. Sedanja občinska ekipa te pobude sploh ni pripravljena resno obravnavati, izgovarja pa se, da je razpis zaključen. Praksa prejšnjih razpisov pa kaže, da ni nujno, da sc razpis konča z izborom ponudnika. LDS protestira zoper ignorantski odnos občinskega vodstva do možnosti reševanja ključnih problemov občanov v okviru republiških projektov. Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke protestira zoper namero zunanjega ministra v odstopu Lojzeta Peterleta, da bi postal podpredsednik vlade ter zoper nemoralnosti in dvoličnosti v tem primeru. Zakon o vladi, ki ga želi Peterle spremeniti, jasno dovoljuje v vladi samo dva ministra brez listnice Edino zakonito in moralno dejanje bi bilo vrnitev Lojze13 Peterleta, ki je "visoko moralen in pokončen človek", med poslance, pri čemer ga p0' slanska skupina SNS podj>ira I/ Liberalne demokracije Slovenije pa je nepreklicno izstopil član državnega sveta >r> predsednik Ekološkega foruma stranke dr. Dušan Pl°l Meni. da je stranka izrazito protiekološka. Dr. Plut bo $c naprej deloval pri ekolog'J1-vendar v okviru civilnih ins»' tucij. • J. K. Tudi v soboto podpisovanje Kranj, 21. oktobra - Slovenska ljudska stranka j" Slovenska nacionalna desnica obveščata, da bo mogoči na kranjski občini podpisati zahtevo za referendum 0 dodatni razdelitvi certifikatov tudi danes popoldne do H* ure in jutri (sobota) med 8. in 13. uro. Danes ob 10. uri bo * Kranju tudi zborovanje v znak podpore dodatni'7 certifikatom. • J. K. ril 40 l rrdnitka politik«, neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik i poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik f »»»pisnega sveta: Ivan Bi/jak / Direktor in glavni urednik: ^ \ » I, /\ 3 Valjavec / Odgovoru ■redaka: Leopoldina Bogataj / Novinarji trn aredakVi: Helena Jelovčan, Jote Koinjek. I/a Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sede i. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, ( velo Za P', a„» ______j. .» , .,.iaiaf4.|i. Danica Zavrl Žlebu, Andrej Zalar, Štefan Zaigi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d šinik / Priprava ia tisk: Media Art, Kranj / TUk: Podjetje DELO - TCR, Tisk Časopisov in revij, Lju .m.inovacij is.udiau.ij. / |s|WyBjsw ganjaj*«, oglaaao trlcaje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefat: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo MpmUajtnO U ur dnevno na avtomatskem odzivniku, u'«^ p, , isno podjetje GORHNJSKI GLAS vsak dan od 7. do 13. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 14411)1 M Oglasne stori ANJ ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27 92), CENA IZVODA 80,00 SIT ____„ Volilne enote v občini Škof j a Loka Državni zbor je popravil napako Število članov občinskega sveta v novi občini Škofja Loka je popravljeno iz 23 na 28 svetnikov, število volilnih enot ni enotnega predloga. skofja Loka, 20. oktobra • Težavno celodnevno in celonočno sprejemanje z«kona o ustanovitvi novih občin in določitvi njihovih območij v državnem zboru je povzročilo, da se je v zakonu Pojavila vrsta napak, ki jih je državni zbor na osnovi opozoril s terena s P°pravki zakona odpravil. Tako bo v *ovi občini Škofja Loka v občinskem svetu 28 svetnikov, pa tudi Mrzli vrh se Ponovno deli med občino Idrija in novo °bčino Žiri. V torek je državni zbor sprejel nekaj Popravkov zakona o ustanovitvi novih £°čin in določitvi njihovih območij, s ^terimi je odpravil nekatere napake, ki So nastale v težavnem usklajevanju tega iskona. Ker se je območje nove občine škofja Loka kar bistveno spreminjalo 'priključeni" so bili spodnji deli Poljanske in Selške doline) se je spremenilo tudi število prebivalcev, s tem pa tudi uPravičeno število svetnikov v novem °bčinskem svetu. Že takoj po objavi 2akona o ustanovitvi občin so v Škofji *-oki opozorili, da bi moralo tej novi °bčini pripadati večje število občinskih jetnikov, vendar so bili prvi odgovori v lern smislu, da je bila pač storjena napaka, da bo ob prvih volitvah veljalo to, kar je v zakonu zapisano, in da bo napaka odpravljena pozneje. Tako so tudi na izredni seji občinske skupščine prejšnjo nedeljo pač morali upoštevati pri določanju volilnih enot z zakonom določenih 23 svetniških mest, kar je za Škofjo Loko, ki se je edina na Gorenjskem odločila drobiti tudi nove občine na več volilnih enot, pomemben podatek. Po objavi spremembe je temu razporeditev volilnih enot potrebno prilagoditi. Ker bo v ponedeljek redno zasedanje občinske skupščine, so se odločili, da ta popravek sprejmejo ob tej priložnosti, pn čemer lahko poročamo o tem, da se predstavniki političnih strank o številu volilnih enot niso mogli sporazumeti. Tudi na torkovi seji občinskega izvršnega sveta, ki sta mu bili ponujeni dve varianti števila volilnih enot, zaradi različnih pogledov ni bila sprejeta nobena od ponujenih variant, zato bo morala občinska skupščina odločiti, ali naj bi imela občina Skofja Loka 3 ali 4 volilne enote. Brez posebnih zapletov pa je bila razrešena še ena napaka: v imenu nedeljivosti naselij je bil namreč v prvotnem zakonu celoten Mrzli vrh "razporejen" v občino Idrija, kar bi z drugimi besedami pomenilo nedopustno spreminjanje meja sedanjih občin. Ta napaka, zaradi katere so bili v Škofji Loki trdno odločeni, da sprožijo ustavni spor, je tako v popravkih zakona, ki ponovno deli to naselje na novo občino Žiri in Idrijo, odpravljena. Ne bo pa šlo brez ustavnih sporov: Krajevna skupnost Poljane, kjer so krajani trdno prepričani, da so jih proti njihovi volji razporedili v občino Gorenja vas - Poljane, so ta spor ob pomoči občinskih služb sprožili. Kot smo izvedeli, se je na temo zakona o ustanovitvi novih občin na ustavnem sodišču nabralo kar 50 predlogov sporov, o njih pa naj bi sodišče razpravljalo in odločalo prihodnjo sredo. V Poljanah se tudi še ni poleglo razburjenje nad ugotovitvijo, da v amandmaju, ki je {>redlagal drugačno razporeditev nase-ij, zaradi napake odgovornih na občini, Poljane sploh niso bile predlagane za prerazporeditev v zaželeno občino Škofja Loka. Tudi o ustavnem sporu glede statusa Škofje Loke kot mestne občine ni več slišati, in vse bolj očitno postaja, da je to plačilo računa za škofjeloške medstrankarske odnose. • Š. Žargi S seje radovljiškega Izvršnega sveta Koridor avtoceste brez sprememb Radovljica, 20. oktobra - Radovljiški Izvršni svet je na Ponedeljkovi seji obravnaval koridor bodoče avtoceste ^Kovnica - Naklo in sklenil, da je potrebno takoj začeti z ćelavo lokacijskega načrta. . Po dokaj burni razpravi, v kateri si člani Izvršnega sveta £1&o bili povsem enotni, kdo in ali sploh je naročil študijo, v kateri bi bili prikazani vplivi avtoceste na okolje, so v!-ndarle ugotovili, da so bile študije narejene, in da °^l.aJajo tudi gradbeni načrti različnih variant. Po novem občine nad avtocestami nimajo več pristojnosti, saj je ^gradnja v pristojnosti Družbe za avtoceste republike ^'ovenije. Izvršni svet je sprejel sklep, da se sprejeti Koridor avtoceste ne bo več spreminjal, hkrati pa so "gotovih, da je trasa vključena v tretjo nacionalno P^oriteto. Glede na že zagotovljena sredstva bi bi bila ytocesta lahko zgrajena tudi prej, zato se bo tudi takoj acel postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije, z Poštevanjem južne variante, če bi se ugotovilo, da je 5'ednja ustreznejša. • M. G. Kranjska občina objavlja razpis Na voljo enajst neprofitnih stanovanj Kranj, 21. oktobra - Kranjska občina bo objavila razpis za dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj. Gre za enajst stanovanj, od teh pet garsonjer, tri enosobna, enosobno s kabinetom, dvosobno in trisobno stanovanje. Sklep o razpisu je v sredo sprejel občinski izvršni svet. Kranjska občina ima po analizi, ki so jo na podlagi stanovanjskega zakona pripravili v Domplanu, 518 stanovanj. 204 stanovanja sodijo v skupino socialnih stanovanj, 293 v skupino neprofitnih, 21 pa je službenih stanovanj, ki jih občina oddaja v najem za določen čas. Število občinskih stanovanj se bo po končanih denacio-nalizacijskih postopkih predvidoma oklestilo še za 40. Obvestilo o razpisu bo objavleno v Gorenjskem glasu! H. J. STRANKARSKE NOVICE J°že Resman Predsednik jeseniške LDS Ka^Sen'Ce' oktobra - Minuli petek so se v restavraciji de 'na n8 Jesenicah zbrali člani občinskega odbora Liberalne Volit, rac'Jc Jwcnice. Ne samo zaradi bližajočih se lokalnih sarn V' Pač pa tudi zaradi nove organiziranosti lokalne rC5c?"Prave. Prejšnja jeseniška občina, če lahko tako na dv >° «Z novim zakonom o območjih občin razdeljena in 0lS nov> občini. Kot je znano, zaenkrat na občino Jesenice b0 n ° Kranjska Gora. Zadeva seveda še ni dokončna, saj Pritožb ° P°^a^at1 na odločitev Ustavnega sodišča glede hc Krajevne skupnosti Rateče - Planica. Vso. f°rmafnW pa so člani LI)S 1 območja Kranjske Gore Gora y Uslanovih Občinski odbor LDS občine Kranjska Mojsi' . predsednika so izvolili Zvoneta Mikliča iz U\)sC(/'"K Dbcmski odbor LDS Jesenice pa je / odhodom izvolil JL'Ra Prci,sednika Antona Pož arja v novo občino pdbor_ 3sc8a Prt-'dse(lnika in nadomestno članico izvršnega je s t •' asI predsednika Občinskega" odbora LDS Jesenice sedanj,"111 Vo,',vami pripadla Jožetu Rcsmanu iz Brc/nicc, Ticntu ?|U SVl',Mllu' Državnega sveta V republiškem parla-^•Veni ,amca '^vršnega odbora LDS Jesenice pa je poslala "Ka Kajhman / Jesenic OdbOTOV I DS JetenicC ili Kranjska (ioia so ^Zadev |1iu''l'|tv'1'1 skupaj tei ie dogovorili o pomembnej (j hod*bližajoče IC volilne kampanje in lokalnih volitev, sun,()s( d.ccen»bra. LDS bo na lokalnih volitvah nastopala ^lqcali^k° IM '"H'° }v v kratkem na ponovnem /boru članov ^bčin v • ,a*ne llslc' za poaamežne volilne enote znotraj Cn°tah ,i'cscm*ki občini bomo na primer, v štirih volilnih riPanu y.SoVilli 0 30-tih bodočih občinskih svetnikih ter o LlS$ v iT, °be omenjeni občini bo vse volilne aktivnosti /a k ibor ii pni volllm imb. Omeniti pa (e tuba tudi to, da POfcbn c,an°v in ustanovni /bm ! HS Kranjske (ion- v °r Jan..mil CRramu Pozdravil (udi predsednik državne 1 DS, n,K/ Drnovšek. Pogled z dvorišča pri cerkvi z znamenitimi freskami v Crngrobu na predlagano lokacijo novega škofjeloškega odlagališča komunalnih odpadkov na Dobravi (v krogu), ki so nam ga pokazali vaščani Crngroba. Njihovo protestno pismo, v katerem opozarjajo na to, da bodo števili obiskovalci morali poslej gledati tudi na smetišče, objavljamo na 25. strani. Š. Ž., foto: G. Šinik 'SM»©IMGLAS Podjetje Ržišnik & Pere, d.o.o., Kranj razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Zaželene so vsaj 3-letne delovne izkušnje na področju računovodstva in poznavanje osnov računalništva (poznavanje okolja VVindovvs). Sprejemamo samo pismene ponudbe na naslov: Ržišnik & Pere, d.o.o., šuceva 23, Kranj. Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94) in 163. člena statuta občine Radovljica (Uradni Vestnik Gorenjske, št. 20/83, 3/86, 15/86, Uradni list RS št. 23/91) je Izvršni svet Skupščine občine Radovljica na 135. seji dne 17. oktobra 1994 sprejel naslednji SKLEP 1. Organizatorji volilne kampanje smejo za lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili uporabljati le mesta, ki so jih v skladu s 16. členom odloka o javnem redu in miru v občini Radovljica (Uradni list RS, št. 24/)1) določile krajevne skupnosti v soglasju z upravnim organom, pristojnim za komunalne zadeve. II. Za plakatiranje zunaj plakatnih mest se uporabljajo določbe 9. člena zakona o volilni kampanji. Številka: 021-2/94 Radovljica, 17. 10. 1994 Predsednik IS: Jože Resman, I. r. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 18/84, 37/86 in 29/86 ter RS, štev. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet Skupščine občine Kranj na svoji 190. seji dne 12. 10. 1994 sprejel SKLEP Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, štev. 48/90), 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 18/84, 37/85 in 29/86 ter RS, štev. 26/90, 18/ 93, 47/93 in 71/93) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet Skupščine občine Kranj na svoji 190. seji dne 12. 10. 1994 sprejel O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA SPREMEMB PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA UREDITVENO OBMOČJE KRANJA 1. Javno se razgrne osnutek sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za ureditveno območje Kranja, ki jih je pripravil Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, štev. 350-014/84-04 z dne 5. 10. 1994. 2. Osnutek sprememb prostorskih ureditvenih pogojev se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave v prostorih Skupščine občine Kranj - soba 197. 3. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava in sicer v sredo, 9. 11. 1994, ob 17. uri v sejni sobi štev. 15 Skupščine občine Kranj, Slovenski trg 1. 4. Občani, podjetja in skupnosti dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku sprememb prostorskih ureditvenih pogojev. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu ter na oglasnih deskah Skupščine občine Kranj in krajevnih skupnostih Bitnje, Bratov Smuk, Britof, Center, čirče, Gorenja Sava, Huje, Kokrica, Naklo, Orehek - Drulovka, Planina, Predoslje, Primskovo, Stražišče, Struževo, Vodovodni stolp in Žabnica. Številka: 350-014/84-04 Datum: 19. 10. 1994 Predsednik IS: Peter Orehar SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA SPREMEMB DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KRANJ ZA OBDOBJE 1986 - 2000 1. Javno se razgrne osnutek sprememb dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 -2000, ki jih je pripravil Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, štev. 30-03/ 85-04 z datumom 5. 10. 1994. 2. Osnutek sprememb dolgoročnega plana se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave v prostorih Skupščine občine Kranj - soba 197. 3. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava in sicer v sredo, 9. 11. 1994, ob 17. uri v sejni sobi štev. 15 Skupščine občine Kranj, Slovenski trg 1. 4. Občani, podjetja in skupnosti dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku sprememb dolgoročnega plana. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem §lasu ter na oglasnih deskah kupščine občine Kranj in krajevnih skupnostih Bitnje, Bratov Smuk, Britof, Center, čirče, Gorenja Sava, Huje, Kokrica, Naklo, Orehek - Drulovka, Planina, Predoslje, Primskovo, Stražišče, Struževo, Vodovodni stolp in Žabnica. Številka: 30-03/85-04 Datum: 19. 10. 1994 Predsednik IS Peter Orehar SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Socialdemokratska stranka Jesenice vabi vse občane na javno tribuno z naslovom SLOVENIJA KAM?, ki bo 24. 10. 1994 ob 17. uri v Kazini na Jesenicah. Gost tribune: JANEZ JANŠA Vljudno vabljeni! SDSS Občinski odbor Jesenice KUHINJE IZ UVOZA Pokličite Trgovin« t pohištvom, Sp. Be«nlca81 Drugi teden obrti in podjetništva Radovljica, 20. oktobra - Območna obrtna zbornica bo prihodnji teden pripravila po lanski uspeli predstavitvi ie Drugi teden obrti in podjetništva v Festivalni dvorani na Bledu. Od 27. do 30. oktobra se bo z razstavo izdelkov in storitev predstavilo več kot 80 obrtnikov in podjetnikov iz radovljiške občine Slovesna otvoritev razstave bo v četertek, 27. oktobra, ob 11. uri Med predstavitvijo pa bo tudi več drugih prireditev. Tako bo v petek, 28. oktobra, ob 19. uri večer latinsko-ameriške glasbe z ansamblom Surazo iz Bolivije, duetom Puerto Rico iz Ljubljane ter Janezom Pretnarjem, ki bo večer ilustriral z barvnimi diapozitivu V soboto, 26. oktobra, od 9. do 16. ure bo pred hokejsko dvorano predstavitev tovornih in dostavnih vozil, prikolic in motornih olj. V soboto in nedeljo pa bo ob IS. uri tudi promenadni koncert Godb na pihala Lesce in Gorje. Razstava, za katero napovedujejo, da bo zanimiva in celovita predstavitev dejavnosti v občini, bo odprta v četrtek do 18., v petek od 10. do 19. in v soboto ter nedeljo od 10. do 18. ure. • A. Ž. Slovesnost na Primskovem Primskovo - Prireditve ob krajevnem praznovanju v krajevni skupnosti Primskovo so se začele že v začetku tega meseca. Po balinarskem turnirju in pregledu gasilskih aparatov ter šahovskem turnirju pa bo danes, 21. oktobra, ob 18. uri v dvorani doma na Primskovem slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. V soboto, 22. oktobra, od 10. do 13. ure bo na strelišču v Struževem za krajane iz KS Primskovo tudi streljanje s pištolo. Praznovanje pa bodo v krajevni skupnosti sklenili gasilci, ki bodo imeli 28. oktobra ob 17. uri sektorsko vajo. • A. Z. Obnovljena Groharjeva hiša Sorica - "Ustvarili smo prostor enemu največjih slikarjev, kar jih je rodila slovenska zemlja," so zapisali na vabilu Prosvetnega društva Ivan Grohar v Sorici, ki v nedeljo, 23. oktobra, ob 15. uri vabi v Sorico. Na svečanosti bodo odprli obnovljeno rojstno hišo slovenskega impresionista Ivana Groharja. • A. Z. Gasilski kviz Kranj - Prireditve in aktivnosti v mesecu oktobru -mesecu varstva pred požarom bodo tudi letos v kranjski občini sklenili z gasilskim kvizom. Pionirji in mladinci se bodo srečali na tekmovanju v dvorani Gasilsko reševalne službe Kranj jutri, 22. oktobra, ob 14. uri Teoretično in praktično znanje bodo preverjali do 17. ure, ko bo podelitev pokalov in priznanj. • A. Ž. Razvili bodo prapor Škofja Loka Trata - Gasilsko društvo Trata v Škofji Loki letos praznuje desetletnico obstoja in delovanja. Jubilej bodo člani proslavili jutri, 22. oktobra, ob 16. uri pred gasilskim domom ko bodo pod pokroviteljstvom tovarne klobukov Šešir iz Škofje Loke razvili prapor. Proslavili bodo tudi nakup terenskega vozila in podelili priznanja članom za dolgoletno delo v organizaciji, slovesnost pa bodo sklenili z reševalno vajo. A. Z. Hitra akcija - Na cesti od Trebije proti Žirem je bil že dlje časa precej velik usad na asfaltni prevleki. Pred praznovanjem, ki bo konec tega tedna v Zirch, pa so v sredo dopoldne delavci Cestnega podjetja Kranj na tem delu opravili hitro in učinkovito akcijo. Zjutraj je te kazalo, da bo na cesti tik pred praznikom in med praznovanjem delna /upora. Vendar so bili popoldne z deli že skoraj pri koncu. Tokrat je pozornost vzbudila Se posebno hitra akcija, kakršnih včasih nismo bili vajeni. Škoda je, daje takšnih in pa tudi večjih usadov na regionalnih cestah na Gorenjskem še kar nekaj, a bodo nekateri morali najbrž počakati še eno zimo. * A. Z. OBVESTILO Uprava za notranje zadeve občine Radovljica obvešča vse občane NOVIH OBČIN RADOVLJICA, BLED, BOHINJ da lahko izrazijo podporo kandidatu za župana, podporo kandidatu za člana občinskega sveta, oziroma listi kandidatov za volitve članov občinskega sveta na naslednjih mestih: Uprava za notranje zadeve, Gorenjska c. št. 18, soba št. 5 Krajevni urad Bled Krajevni urad Bohinjska Bistrica VSAK DAN V DELOVNEM ČASU UPRAVNEGA ODBORA. S seboj prinesite osebno izkaznico, obrazci so na voljo pri referentih. Skrajni rok za podporo je 9. 11. 1994 do 19. ure. Škofjeločani na obisku katoliškega doma prosvete v Tinjah Bo občina z Visokim prvi dobrotnik? Obisk prosvetnega doma slovenskih duhovnikov na avstrijskem Koroškem Sodalitas v Tinjah je pokazal izredno široko kulturno prosvetno dejavnost v tem dvojezičnem okolju. Škofja Loka, 20. oktobra - V ponedeljek popoldne se je uresničila želja nekaterih poslancev škofjeloške občinske skupščine, da si ogledajo dom v Tmjah, kot primer duhovno izobraževalnega središča, kakršnega naj bi Ljubljanska nadškofija uredila na Visokem. O tem bodo morali namreč odločati v ponedeljek na seji skupščine, saj izvršni svet vztraja pri tem predlogu. Mnoge je v ponedeljek sicer presenetila zelo skromna udeležba, saj je bil avtobus zaseden manj kot polovično: na ogled doma v Tinjah je odšlo le 9 poslancev, 9 članov izvršnega sveta, predstavniki ene krajevne skupnosti in 3 strank, kar po svoje zgovorno priča o tem, koliko apriornih stališč je do teh vprašanj. Vsi tisti, ki so si težko predstavljali, kaj v bistvu pomeni duhovno-izobraževalno središče, so na primeru katoliškega doma prosvete v Tinjah dobili neko predstavo o tem, vprašanje je sicer koliko objektivno, saj je dom slovenskih duhovnikov Sodalitas zagotovo v mnogih pogledih poseben primer. Že uvodoma namreč kaže poudariti, da je to eden od 29 tovrstnih domov v Avstriji, eden od 3 na Koroškem, ki pa zaradi tega, ker je v lasti slovenskih duhovnikov, ker izvaja dvojezične programe, predstavlja prav svojevrstni most med dvema sosednjima narodoma. Kot smo slišali v Tinjah, je Avstrija kot država za delovanje takih domov posebej zainteresirana predvsem zato, ker se v takih središčih izvajajo kulturnoi-zobraževalni programi (teh ni v katerikoli obliki ni nikoli dovolj) na najbolj za državo cenen oz. smotren način. Druga posebnost pa je dokaj trdna navezava dejavnosti doma na matično domovino, tako v cerkvenih zadevah, kakor tudi v pogledu kulturnih dejavnosti. Precejšen poudarek imajo tu razstave umetnikov, njihovi koncerti, Eri čemer smo slišali, da je ilo tu nekdaj tudi njihovo kulturno-prosvetnemu ter gospodarsko-političnemu razvoju slovenske narodne skupnosti. Prostorno proštijsko poslopje v Tinjah se je vse bolj pogosto začelo postajati jedro raznih izobraževalnih oblik (npr. zimskih tečajev gi tudi z krajšim bivanjem v domu. Za vse to skrbi le 10 delu popolnoma predanih ljudi. Program sega od duhovnih vaj in dnevov meditacije za vse stanove in apostolska gibanja, prek jezikovnih tečajev, vzgojnih, za- zatočišče, danes pa vse bolj postaja priložnost za uveljavitev. Dom v Tinjah je razglašen kot dom dialoga, ki f)rispeva tudi pomemben de-ež k sožitju dveh jezikov na Koroškem, spremenjene politične razmere, ki sc kažejo v povečanem interesu Avstrije za Slovenijo, pa domu olajšujejo položaj tudi z večjimi državnimi podporami v materialnem pogledu. Pravilo, da velike reči nastanejo, rastejo in cvetejo z velikimi ljudmi - posamezniki, se je potrdilo tudi tu vsakemu, ki je prisluhnil rektorju tuhinjskega doma Jožetu Kopeinigu. Dom je namreč nastal iz prizadevanj slovenskih duhovnikov na Koroškem, ki se niso čutili zavezani le dušnopastirstvu v ožjem pomenu, pač pa tudi za kmečko mladino, duhovnih vaj), posebno prelomnico pa pomeni povojna ustanovitev kmetijske šole v Tinjah. Iz teh tradicij in prispevkom prvega dobrotnika dr. Alojzija Kuharja je zrastel katoliški dom prosvete, ki je bil leta 1956 sprejet v vseavstrijsko zvezo prosvetnih domov. Zgradili so lastno poslopje, ki ga prav letos z široko dograditvijo zaokrožujejo. Večina sloni na prispevkih posameznikov, dobrotnikov, bližnjih župnij, le približno tretjino bo prek subvencije dežele Koroške prispevala država. Še najbolj pa so zgovorni naslednji podatki: letno se udeleži 300 tinjskih izobraževalnih, kulturnih, študijskih prireditev 12 tisoč ljudi, mno- konskih in socialnih seminarjev, do tečajev za spretne roke ter nenazadnje vročih političnih diskusij-Stalnice so tudi razne likovne razstave, koncerti, niz literarnih branj in predstavitev aktualnih knjig, ob izredno dobrih mednarodnih povezavah pa imajo tudi ponudbo izobraževalnih in romarskih potovanj po vsem svetu. Izdajajo tudi list z naslovom Dialog, ki je tudi vodilno geslo tega doma, ki nikomer ne zapira vrat. Težko je strniti vse videno in slišano, niti ni naš namen, da bi razmišljali o primernosti česa podobnega na Visokem-Le eno vprašanje je zagotovo na mestu: je na Visokern sploh prostor za vsaj delček tega? • Š. Žargi Škofjeloški izvršni svet je skeptičen do pobud urada za mladino Prostori za mladina šele po ukinitvi begunskega centra Kljub temu da je izvršni svet zelo zaskrbljen dodelitev prostorov za lokalni mladinski urad Škofja Loka, 20. oktobra - Čeprav je iz ocen članov škofjeloške vlade zaznati veliko zaskrbljenost nad obnašanjem mladine v Škofji Loki, je bilo iz razprave o pobudi Urada Republike Slovenije za mladino, ki deluje pri ministrstvu za šolstvo in šport, jasno zaznati, da v dodatno ponudbo raznih dejavnosti za mladino, ki bi jih lahko organiziral v posebnih prostorih lokalni urad, ni posebnega zaupanja. Pobudi, da se v ta namen dodeli nekaj prostorov v nekdanji škofjeloški vojašnici, so pripravljeni ugoditi šele ob izselitvi begunskega centra. Vrsto hudih dogodkov, da ne rečemo zločinov, ki so se v tem letu zgodili v Škofji Loki, in so bili vanje vpleteni mladi, očitno zelo vznemirja, poleg škofjelo-čanov seveda, tudi člane izvršnega sveta, pri čemer vzroke za tako stanje vidijo na zelo različnih straneh: od nezadovoljive vzgoje v šolah, krčenju izven-šolskih dejavnosti na šolah vseh stopenj, ravnanju razvpitih nekdanjih organizacijah za mlade (PO, ZSMS), do neučinkovih organizacij, zvez in društev (npr. DPM), ki naj bi skrbela za mlade. Ne samo omenjeni ekcesi, tudi dogajanja v nekaterih lokalih, nočno razgrajanje mladih po ulicah mesta kaže na to, da je dejavnosti, ki bi smotrno zaposlile mlade očitno premalo, da pri tem ne omenja- mo že večkrat slišanih pretilo gov za to, da bi se gostinski lokali morali zapirati prej in seveda uvesti "hora legalis". Tako je moral predstavnik urada za mlade na seji poslušati vrsto očitkov o tem, kako tudi ministrstvo za šolstvo ne stori dovolj v teh pogledih, in tudi jasni dvom o tem, kako naj bi lokalni urad za mladino uspel dobiti primerne animatorje in mentorje za načrtovane nove dejavnosti. Vprašanje je bilo tudi, kaj pomenijo prostovoljci pri takem delu, ali je amatcisko posvečanje mladim lahko tplofa strokovno, zlasti pa je skrbelo škofjeloške izvršnike, kdo bo izvajal kontrolo nad tem. V obrazložitvi predstavnik urada sicer nt bil posebno prepričljiv, zlasti ne, ker jc splošno mnenje nad obnašanjem mladine v Škofji Loki, se za še ni odločil. klub, pač pa sklenil, da naj g bilo to mogoče, ko bo begunsKj center ukinjen. To pa z drug«rr» besedami pomeni, da se rešM<-v kar precej odmika, pri čeinei n odgovora na to, ali bodo ena*« ravnali tudi z drugimi int< h senli, ki se bodo javili u.i f**Plf' Da pa ima občina / nekdaj vojašnico po ukinitvi begUnsK*" ga centra se drugačne načne, p' smo £e poročali. » - Š. Žargi 0 nekdanjih mladinskih klubih -ta pobuda pa gre v to smer - vse prej kot dobro. Kljub temu da je komisija za poslovne prostore v našem časopisu že objavila razpis za zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov in nepremičnin v neuporabljenih objektih nekdanje vojašnice (objekt 9), pa se izvrsni svet ni odločil, da del tega nameni za lokalni mladinski urad in mladinski CESTNO PODJETJE KRANJ, p.o. Kranj, Jezerska cesta 20 K sodelovanju vabimo: INŽENIRJA GRADBENIŠTVA I. st. FAGG, smer gradbeništvo Zaželene delovne izkušnje za izdelavo zahtevnih kalkulacij v pripravi dela. Vse zainteresirane, ki izpolnjujete pogoje, vas vabimo, daj*? čimprej oglasite v Cestnem podjetju Kranj, Jezerska cesta ^ -Kranj. Dr. Dimitrij Zrimšek: Družinska medicina ima tradicijo Vračanje družinske medicine ne pomeni ukinjanja dispanzerjev in specialističnega zdravljenja, pač pa mora postati družinski zdravnik usklajevalec zdravstvenih ukrepov v družini. Škofja Loka, 20. oktobra - Pri založbi Didakta sta predkratkim izšli dve strokovni knjigi dr. Dimitrija Zrimška o Družinski medicini in Principih družinske medicine, kar je bilo tudi področje, s katerega je avtor ubranil svojo doktorsko dizertacijo. Knjigi spremljata tudi računalniški disketi, tako da se pri tem srečujemo v bistvu dve novosti: samo družinsko medicino, ki jo že nekaj let poskušamo oživiti kot temelj osnovnega zdravstva, ter uporabo računalnikov pri delu zdravnika. Nedavno tega je dr. Dimitrij Zrimšek s temi temami nastopil na kongresu pcdiatrov na Bledu, včeraj pa je predstavil novosti svojim kolegom na strokovnem kolegiju v Zdravstvenem domu Škofja Loka. Ob tej priložnosti smo ga prosili Družina ima v naši zavesti predznak tradicije, topline domačnosti, računalniki pa so nam kot zadnji dosežek tehnologije v večini zelo tuji. Kako je z družinsko medicino pri nas? Bi lahko trdili, da ima tradicijo? "Mirno lahko trdimo, da ima družinska medicina pri nas tradicijo, saj je kljub drugačni zasnovi našega osnovnega zdravstva v ruralnih območjih obstajala vseskozi. Le v mestih je namreč šel razvoj v smeri razvoja dispanzerjev, v smeri delitve dela, medtem ko so zdravniki na podeželju delali kod družinski zdravniki. Če omenjamo tradicijo, se pri tem nehote začuti pridih konzervativnosti, kar pa za družinsko medicino ne velja: ta se modernizira, ima svojo rnoderne principe in uporablja tudi najnovejša dognanja. To velja tudi za uporabo računalnikov: Američani so si nedavno tega zastavili 10-letni program modernizacije dela zdravnika Z računalniki, tako da lahko ugotovimo, da z vsem, kar se na tem Področju dogaja pri nas, nič ne zaostajamo." Družinska medicina je bila kot doktrina našega osnovnega zdravstva ponovno razglašena po letu 1990. Koliko Je bilo v tej smeri narejenega? "Mislim, da je najbolj zgovoren naslednji podatek: *ez en mesec se na naši V vaši predstavitvi princi- jam nekaj strokovnih pro- pov družinske medicine pou- gramov za dispanzersko darjate potrebo po delo zdravnika, ob drugi celovitosti obravnave dru- knjigi pa je na disketi je žinskih članov skozi posa- program za spremljanje mezna obdobja življenja zdravstvenega stanja dru- družine ter opozarjate na zine - tako imenovani druži- pomembnost zdravstvene nogram, ki omogoča za pogovor. Medicinski fakulteti v 6. letniku začno predavanja iz novega predmeta Družinska medicina, ki bodo potekala v sedemtedenskih ciklusih. V osnovnem zdravstvu bo reorganizacija tekla postopoma. Družinske ambulante -prakse se bodo ustanavljale f>os!opoma, z vsemi kontro-ami, spremljanji kvalitete dela, tako da bo zagotovljena potrebna raven. Veliko je odvisno tudi od ljudi: iz anket, ki sem jih delal leta 1980 se je pokazalo, da okoli 80 odstotkov ljudi želi družinsko zdravstveno obravnavo, zato je pričakovati, da se bo to preusmerjanje izvajalo postopoma v skladu z izbiro in voljo ljudi. Z uvajanjem zasebne prakse pa tudi pričakujem, da bodo splošni zdravniki zastavili delo kot družinski zdravniki. Potrebno pa je dodati naslednje: družinski zdravnik naj bo tisti, ki se bo odločal o tem, kako bo reševal posamezne zdravstvene probleme. Ali jim bo sam kos, ali pa bo svoje paciente napotil k kolegi specialistu na drugem področju. Medicinska znanost se je razvila do te mere, da nihče ne more napraviti vsega sam. Posebej poudarjam, da družinski zdravnik še zdaleč ne pomeni, da je tudi lečeči zdravnik za vse družinske člane. Družinski zdravnik spremlja zdravje družine, le usklajuje in združuje potrebne zdravstvene ukrepe v družini." preventive. Ali ne obstaja nevarnost, da bi se družinski zdravnik začel vtikati v družinsko življenje? "Ta nevarnost obstaja, spremljanje tako zdravja posameznika, kot družine kot celote, z vsemi medsebojnimi vplivi. Posebej kaže opozoriti na to, da računalnik ne zato nanjo posebej opozar- sme zmotiti odnosa zdravnik jam. Kar pa zadeva preven- - bolnik, ne fizično, ne tivo, pa je potrebno s psihološko, lahko pa bistve-posebno pozornostjo krepiti no pomaga zdravniku pri odgovornost vseh za lastno pacientovi oskrbi in zdravl-zdravje. Družinski zdravnik jenju. V svetu izide vsako ima pri tem pomembna orodja: motivacijo, zdravstveno vzgojo, promocijo zdravja in svetovanje za zdravo življenje. Samo kot primer: če v družini opazimo povečan krvni pritisk, ki je znana družinska obremenitev, potem lahko družinski zdraVnik svetuje materi, da že v zgodnjem otroštvu začne kuhati otroku manj slano hrano, ki jo bo ta sprejel kot samo po sebi umevno, bo s tem bistveno prispeval k omilitvi te obremenitve. Ukrep je torej v leto okoli 1600 tovrstnih programov, pri nas pa smo v tem pogledu še bolj na začetku." Računalniki so se po zdravstvenih domovih na Gorenjskem pojavili že pred dvema letoma, hkrati z njimi pa tudi javna polemika o varstvu zelo občutljivih osebnih podatkov. Kako jih vi uporabljate in v katero smer bi se morali programi razviti? "Računalnika pri svojem vsakodnevnem delu ne up- družinskem okolju veliko orabljam, čeprav sem že leta bolj učinkovit, kot če bi 1979 imel prvi demonstracijo tovrstne težave ugotavljali, o tem, kako uporabljati obravnavali in poskušali od- računalnik pri delu zdravni- pravljati pri vsakem posa- ka. Žal imamo v naših mezniku." zdravstvenih domovih zelo neprijazen in nepriročen Obe knjigi, ki ste ju izdali program, ki mu manjkajo spremljata računalniški dis- pomembni strokovni deli, keti, kar je še vedno posebnost na našem knjižnem trgu. Pri tem ne gre za le drugo vrsto zapisa, pač pa ponujate možnost uporabe te tehnologije za problematiko, ki jo v knjigah obravnavate. V kateri smeri naj bi računalnik uporabljal zdravnik: za reševanje strokovnih pa tudi varstvo podatkov ni zagotovljeno. Bojim se, da po zastavljeni poti, ki je že zelo daleč za sodobnimi računalniškimi rešitvami, ne bo več mogoče naprej, in moj namen ie ta, da opozorim na to, da je to mogoče tudi drugače. Ko bodo strokovnjaki, ki pripravljajo te vprašanj, ali za dokumenta- programe, spoznali, da se cijskc potrebe? , morajo prilagajati naši zelo "Zavzemam se za uporabo posebnim zahtevam, in ne računalnikov za strokovne mi njim, bo storjen pomem- medicinske probleme. Na ben korak v pravo smer." • disketi ob prvi knjigi ponu- Š. Žargi S posveta ravnateljev vrtcev Z zakonom si utira pot tudi zasebni vrtec Bled, 19. oktobra - Ministrstvo za šolstvo in šport je dokončalo predloge nove šolske zakonodaje. O dveh (°d šestih) so ta teden na Bledu razpravljali tudi ravnatelji in ravnateljice slo-yenskih vrtcev. Gre namreč *a zakona o vrtcih in o financiranju vzgoje in izobraževanja. O snovanju nove zakonodaje od vrtca do univerze je uvodoma spregovoril minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Dejal jc, da v Paketu zakonov za zdaj manjkajo še zakoni O glasbenih šolah, o izobraževanju in usposabljanju razvojno motenih otrok in zakon o maturi. Sedanjih šest naj bi vlada obravnavala 27. oktobra, medtem ko pojdejo v Parlamentarno proceduro decembra ali še verjetneje Januarja. Če v predlagano tolsko zakonodajo ne bo "Perjenih preveč političnih kopij in ideoloških pritiskov, ki bi zavirali njeno Kg?*, potem se šolsko leto bo pri-Ke lahko začelo z novimi zakoni, je menil šolski minister. Vrtci bodo zdaj dobili domovinsko pravico v sistemu vzgoje in izobraževanja, pri čemer je bilo treba ujeti pravo mero povezanosti s šolo in hkrati o,hraniti samostojnost tega področja. Zakona, ki zadevata vrtce, sta ravnateljem in ravnateljicam predstavili državna sek-retarka v šolskem ministrstvu mag. Teja Va-lenčič in svetovalka vlade Ksenija Mihovar - Globo-kar. Vrtci tudi po novem ohranjajo naloge, kot so pomoč staršem pri skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in izboljšanje pogojev za otrokov razvoj. Novosti pa so pri izbiri vrtcev: poleg javnih vrtcev bomo lahko otroke vpisovali tudi v vrtce s koncesijo in v zasebne vrtce. V javno mrežo bodo zajeti javni in vrtci s koncesijo, ki jim država poveri izvajanje vzgojnoizbbraža* valnih programov, medtem ko /asebni vrtci delajo po lastnih programih. Strokovni svet za splošno izobraževanje določi programe prvih dveh, medtem ko pri zasebnih daje le mnenje, ki pa je vendarle merodajno, zlasti ko gre za sodelovanje države pri financiranju. Viri financiranja javnih vrtcev bodo sredstva proračuna in ustanoviteljev, razni drugi viri (donatorji) in prispevek staršev. Določena je gornja meja, ki jo za vrtec prispevajo starši, in sicer 60 odstotkov cene, ostalo prispevata državni proračun in proračun lokalne skupnosti. Na podoben način bodo financirani zasebni vrtci s koncesijo, deleže posameznih financerjev pa bodo določili pri vsakem programu posebej. Zasebni vrtci bodo vstopali v sistem jav- nih financ le pod določenimi pogoji: če bodo imeli o svojem programu pozitivno mnenje strokovnega sveta za splošno izobraževanje, če bodo izvajali najmanj pold-nevni program (4 do 6 ur), če bodo imeli najmanj za dva oddelka predšolskih otrok in Če bodo zaposlovali toliko vzgojiteljev, kot jih predvidevajo normativi. Pod temi zakonsko določenimi pogoji bodo imeli pravico do dela državnih sredstev, ki naj bi jih proračun in lokalna skupnost prispevala za plače. Ena od pridobitev nove zakonodaje je tudi standard v vrtcih. V oddelkih z otroki prvega starostnega obdobja (od enega do treh let) naj bi ne bilo več kot dvanajst otrok, v starejših oddelkih pa ne več kot 22. Dobrohot-nejši je tudi kadrovski normativ. Zakon pa predvideva tudi občasno varovanje otrok na domu, ki ga pogodbeno opravljajo delavci vrtca ali zunanji sodelavci. • D. Z. Žlcbir 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka Višje pokojnine in poračun Ljubljana, 19. oktobra - Upravni odbor pokojninskega zavoda je sklenil, da se pokojnine od avgusta dalje povečajo za 2,5 odstotka. Za toliko se je povečala avgustovska plača. Oktobrska pokojnina bo torej spet nekoliko višja, z njo vred pa upokojenci dobijo tudi poračun za pretekla dva meseca. Hkrati s pokojninami se povečujejo tudi invalidnine in dodatka za pomoč in postrežbo. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo bo zdaj znašala 32.571 tolarjev, najvišja 157.767 tolarjev, najnižja možna pokojnina, ki jo podeljujejo za 15 let zavarovalne dobre, pa 13.411 tolarjev. Kmečka starostna pokojnina bo veljala 16.258 tolarjev. • D. Ž. Zveza slovenskih žena iz Celovca za begunce Škofja Loka, Kranj, 20. oktobra - Zveza slovenskih žena iz Celovca je v sodelovanju z društvom Mostovi iz Kranja, ki v Sloveniji organizira neposredno pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine, priredila zbiralno akcijo za begunske otroke. Po prejetem seznamu je nakupila zimska oblačila za otroke in jih danes dopoldne predala beguncem v zbirnem centru v Škofji Loki. Zveza slovenskih zena na Koroškem je predtem že organizirala dva koncerta s Sabiro Hajdarevic in zbrana sredstva prav tako namenila beguncem v Sloveniji. - Foto: J. Pelko Kongres preventivne medicine Bled, 21. oktobra - Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva, ki letos praznuje 20 let delovanja, na Bledu prireja prvi slovenski kongres preventivne medicine z mednarodno udeležbo. Kongres se je začel včeraj, še danes in jutri pa domači in tudi zdravstveni in drugi strokovnjaki na njem obravnavajo različne teme: preventiva včeraj, danes, jutri, odgovornost za zdravje -interes države ali posameznika, zdravstveno ekološke razmere, vloga Svetovnem zdravstvene organizacije na področju zdravstvene ekologije, zdravstveno stanje prebivalstva, varstvo pred nalezljivimi boleznimi, epidemiologija... Namen kongresa je predstaviti mesto in vlogo preventivne medicine pri nas ter prek kazalcev zdravstvenega stanja, zdravstveno ekoloških razmer in preobrazbo zdravstvenega varstva prikazati promocijo zdravja. Prikazali bodo tudi dosežke pri znanstvenem raziskovanju, izobraževanju in izpopolnjevanju v preventivni medicini ter pri usmeritvah in razvoju slovenskega zdravstvenega informacijskega sistema. V Ljubljani strokovni medicinski sejem Ljubljana, 20. oktobra - Še danes, v petek je v Ljubljani odprt strokovni medicinski sejem Medilab '94, ki ga prireja Ljubljanski sejem. Namenjen je zlasti strokovnjakom, na ogled pa je medicinska in laboratorijska tehnika, oprema in potrošni material, po novem pa tudi program rehabilitacije. Na sejmu, ki ga je v torek odprl slovenski minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, se predstavlja 431 razstavljalcev iz 17 držav, poleg 147 domačin je neposredno navzočih 47 tujih podjetij iz Avstrije, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Nizozemske in Švice, prek zastopnikov pa sodeluje še vrsta drugih. Sejem Medilab je že tretji po vrsti, spremljajo pa ga bodo tudi strokovna srečanja in predavanja. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE OE ZDRAVSTVENI DOM KRANJ Gosposvetska c. 10, Kranj ponovno objavlja naslednji prosti delovni mesti: 2 MEDICINSKA TEHNIKA - REŠEVALCA Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo diplomo medicinske srednje šole, - opravljen strokovni izpit, - šoferski izpit B-kategorije, - znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30-dneh po zaključku objave. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska c. 10, 64000 Kranj. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše razstavlja slike slikar Vlado Martek. V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, v mali renesančni dvorani pa je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Stojan Razmovski. V kadilnici Prešernovega gledališča razstavlja jedkanice na temo Harlekin in lutka akad. slikar Milan Batista. V galeriji Pungert razstavlja Stane Žerko. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka, ki jo je pripravilo TD Železniki. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Ustvarjalnost v občini Jesenice. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiše je odprta vsak dan med 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 16. ure, zaprto ob sobotah. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in ndedeljah med 10 in 16. uro, ob ponedeljkih je zaprta. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše še do nedelje, 23. oktobra, razstavlja akad. slikarka Marjeta Cvetko. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled prvi del črnobelih fotografij članov Foto kluba Radovljica. SKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je spet na ogled likovna razstava del partizanskih slikarjev, v okroglem stolpu pa je še vedno na ogled razstava o razvoju žarnice. V galeriji Fara je na ogled 3. bienalna fotografska razstava na temo Konj. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Janez Ferlan. V kapeli Puštalskega gradu je na ogled Rožni venec avtorja Petra Jovanoviča. V Mali galeriji Žigonove hiše na Mestnem trgu je na ogled razstava likovnih del učencev OŠ Petra Kavčiča Elektrika v otroških očeh. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja slike na temo Narava odslikava slikar Janez Justin. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja olja in akvarele na temo slovenske krajine slikar Stane Žerko.. TRŽIČ - V pavih onu NOB je na ogled razstava likovnih izdelkov učencev OS Bistrica pri Tržiču. KAMNIK - V razstavišču Veronika je še ta teden na ogled razstava o glasbeni zapuščini Jakoba Frančiška Zupana. V pritličju gradu Zaprice je na ogled razstava Od zbirke do muzeja. Musica Aeterna v Kamniku ORGELSKI RECITAL HUBERTA BERGANTA Kamnik, 14. oktobra, ž. c. sv. Marije na Šutni pri Kamniku - Tukaj je ob svojem 60-letnem življenjskem in 30-Ietnem delovnem - koncertantnem jubileju odigral samostojni orgelski recital kamniški rojak, mednarodno uveljavljeni umetnik na orglah, nestor in doaven slovenskih orglavcev profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo (Univerza v Ljubljani) HUBERT BERGANT. Tokratno srečanje z glasbeno govorico kraljice glasbe-orgel je bilo namenjeno svetovnim mojstrom, vmes pa smo slišali tudi slovensko novitcto-krstno izvedbo Trojne fuge v h-molu še drugega Kamničana, slovenskega skladatelja Sama Vrcmšaka. Orgamst Hubert Bergant si je tokrat od svetovnih avtorjev izbral dela popularnih pa tudi zahtevnih avtorjev Bacha, Mendelssohna-Bartholdvja, Bosleta, Vierna, Messiaena in Guilmanta. Gre za plejado orgelskih del najodličnejših avtorjev, ki jih je vsa ta življenjska in delovna leta Bergant igral že na številnih koncertih doma in v tujini, sam-solistično (na klavir, čembalo ali orgle) ali s številnimi drugimi solisti in orkestri, v živo - na koncertih ali pa na številnih posnetkih (plošče, kasete, RTV-oddaje). Kot pedagog, ki nazadnje deluje v rangu rednega profesorja za orgle na ljubljanski Akademiji za glasbo, pa je seveda svoje številne in bogate interpretacije prenašal na mlajše rodove, nekaj vsega tega pa je zapustil tudi kot član ali predsednik tekmovalnih žirij, spet doma in na tujem. In. nenazadnje, kot avtor dispozicij številnih novih orgelskih inštrumentov na Slovenskem je ostala sled za njim tudi na tem področju. Vsemu temu bi lahko z eno samo besedo pripisali vzdevek ljubljanske ali pa kar Bergantove orglarske Šole pri nas. Seveda jc v vsem tem še najbolj pomemben kot izvajalec -organist, malo kdo pa še ve, da je Bergant obenem tudi skladatelj, umetnostni zgodovinar. Za vse omenjene dejavnosti je prejel leta 1977 nagrado Prešernovega sklada (za izvedbo celotnega Bachovega cikla) in 1982 nagrado Franceta Bevka; kajti zdaj že dolgo časa živi na Goriškem - v Šempetru). Bergantov zadnji orgelski pleno je bil spet poln, nabit z vsem poustvarjalnim žarom. Ta se ie pel od dveh Preludijev s fugama (Bach in Mendelssohn), preko Bosletovega Finala in se prvič razvil v pravi nebeSki orgelski nimb v Vremšakovi Irojni fugi (iz leta 1990). V tej je tudi skladatelj Vremšak kot dober poznavalec kamniškega orgelskega inštrumenta razvil vse svoje tehnične (kompozicijske) in muzikalne ambicije, organist Bergant sam pa je potem sklenil svoj tokratni kamniški uspeh v Vtcrnovem Pritrkavanju ter dveh Guilmantovih orgelskih delih: Velikem zboru, op. 18 in Fantaziji; vmes pa smo slišali še Messiaenovo Meditacijo. Kamniška Zveza kulturnih organizacij, ki organizira cikel Musica aeterna, je tako s pričujočim hommagom Hubertu Bergantu več kot upravičila njegovo uvrstitev, pa tudi spomin na ta čas največjega slovenskega orgelskega poustvarjalca je minil v znamenju odlične orgelske glasbe v obeh smereh merjenja njene kvalitete: v programskem in izvedbenem aspektu. • F. K. V Žireh še veliko pojejo Jobstovo glasbo Zveza kulturnih organizacij Kianj. CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI sobot a matineja Lutkovno fanatični team LUFT: MEDENI MESEC v Klubu RAGTIME Sejmišče 2, v soboto 22 okt. ob 10. uri J0BST0VI GLASBENI NASLEDNIKI Žiri - Ko je pred dvajsetimi leti pokojni Anton Jobst prvikrat sicer bolj nerad dovolil takrat komaj trinajstletnemu Tonetu Čadežu, da je namesto njega igral na orgle, najbrž nihče od njiju ni takoj verjel, da sta pravzaprav rešila vprašanje bodočega organista v žirovski cerkvi. Jobstu gotovo ni bilo lahko - več kot šestdeset let se je izključno sam dotikal mogočnega inštrumenta - in ga Žirovcem tudi zapustil izjemno ohranjenega. Zato inštrument v Žireh cenijo in negujejo skoraj tako kot pevsko in glasbeno kulturo, ki jo je na osnovah tradicije razvil Anton Jobst. Pa ni ostalo le pri igranju na orgle, mogočni inštrument, ki je izdelek Ivana Milavca, takratnega cenjenega izdelovalca orgel, ki so jih tri leta po prihodu Antona Jobsta v Žiri naročili in vgradili v novo žirovsko cerkev. Jobstovo "dovoljenje" mlademu Čadežu je bilo seveda priznanje, da je Jobst mislil tudi na svojega naslednika pri igranju na orgle. Vseskozi pa ni prav nič kazalo, da je kaj takega imel v mislih, saj ni dovolil prav nikomur, da bi se jih dotaknil vseh domala sedemdesetih let, kaj šele, da bi igral nanje. "Prav zato so se orgle v žirovski cerkvi, ob postavitvi so bile pač med največjimi in tudi danes so tako po velikosti kot kvaliteti še vedno visoko, tudi ohranile vseh osemdeset let. Če bi igrali nanje tudi drugi, bi bilo seveda vprašanje, kaj bi bilo z inštrumentom, ki razen rednega vzdrževanja ali posledic velikih temperaturnih nihanj, še ni imel resnejše okvare," pravi Tone Čadež, ki že dvajset let opravlja delo organista. V njihovi družini so pred časom že imeli organista, zato se je domačim zdelo razumljivo, da bo treba mladega Toneta poslati k Antonu Jobstu v glasbeno šolo. V četrtem razredu osnovne šole so mu kupili harmoniko, pa se je potem izkazalo, da bo že čez tri leta lahko namesto svojega učitelja igral na orgle pri nedeljskih mašah. Tone Čadež igra na osemdeset let stare orgle v žirovski cerkvi. "Potem ko je bilo jasno, da imam veselje do igranja jia orgle, skrivaj sem poprej tudi vadil, mi je Anton Jobst seveda razkril kar precej svojega znanja o igranju na ta inštrument, pa še klavir me je potem poučeval. Še več znanja pa sem dobil med štiriletnim učenjem v orgelskem tečaju v Ljubljani, ki sem ga obiskoval vzporedno s škofjeloško gimnazijo," je svoje začetke kot organist razložil dipl. ing. Tone Čadež, ki jc sicer v Alpini zaposlen kot računalniški inženir. Ker pa organisti že po pravilu tudi vodijo cerkveni zbor, je bilo samo po sebi razumljivo, da bo glasbeno šolanje z znanjem zborovod- SREČANJE PESNIKOV IN PODELITEV NAGRADE Kranj - Društvo slovenskih pisateljev bo organiziralo naslednji teden, v torek, 25. oktobra, ob 16.. uri tradicionalno srečanje slovenskih pesnikov v kadilnici Prešernovega gledališča. Za tokratno srečanje so izbrali temo Zgodovinska odgovornost in pesniška utopija. Uvodno razmišljanje je pripravil Brane Senegačnik, ki jc med drugim zapisal: "Dandanes se sicer ustanavljajo nacionalne države, ponekod prihaja do nacionalističnih izbruhov s hudimi posledicami, govorov o zgodovinski odgovornosti - tako kot nikdar - niti danes ne primanjkuje, tudi pesniških objav je najbrž več kot kadarkoli; vendar je kljub vsemu čutiti, da je vse to brez prave, odločilne moči. Zdi se. da gre za neke po inerciji preživele dejavnike, katerih resnični simbolni in duhovni vzvod je presekan. In tisto, kar je presekalo ta vzvod, jc prav relativizem postmodernc dobe. Vsem tem pojmom je sedaj skupno predvsem to, da veljajo za neaktualne." Srečanje slovenskih pesnikov je tradicionalna prireditev, na kateri podelijo tudi Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko v zadnjih dveh letih. • Lea Mencinger Nova Babačićeva poezija CRNI JAKOB IZ IGRALNICE Kar dve pesniški zbirki v enem letu vsekakor ni majhna stvar. !■ sad Babačič, pesnik in novinar, je po zbirki Veter v žilah pri isti založbi Taxus izdal še drugo zbirko z naslovom Black jatk. Če naslov asociira na hazardno igro, potem ima bralec vsekakor prav. Zato tudi ni bilo nič nenavadnega, če si je pesnik zamislil predstavitev svoje poezije kar v ljubljanskem Casinoju. Nekaj zaradi tega, ker so pokrovitelji kulture vsekakor dobrodošli, nekaj pa tudi zato, ker je po mnenju F.sada Habačića med igralsko strastjo, strastjo branja in strastjo pisanja poezije po njegovem mnenju bore malo razlik. Koliko strasti seva iz najnovejših Babačičevih verzov, bodo presodili bralci sami, vsekakor pa v zbirki ni več tako imenovane socialne poezije za delavce, kot je rekel pesnik, saj tudi delavcev ni več. No, ker pesniki niso ravnp precizni v nekaterih stvareh, jih je pač lažje razumeti ob branju verzov kot pa ob poslušanju razlage o verzih. Če pa bodo pesniku, ki mu je prav to leto po daljši pesniški abstinenci očitno dobro obrodilo, v prihodnjo zbirko ušle še kakšne socialne pesmi, bo na tudi prav. Pesmi v Black jacku so pesmi, ki jih /lahka preberejo tudi bralci, ki običajno prebirajo več proze, s tem pa seveda ni rečeno, da so Babačičeve pesmi za kakšno "mimogrede" branje. • Lm Mencinger Žirovske orgle so zadnji izdelek orglarskega mojstra Ivana Milavca. Načrt za omare s piščalmi je delo prof. Vurnika, izdelal pa jih je domači mojster Jakob Demšar iz Stare vasi. Orgle so pnevmatske in imajo deljeno omaro. Mehov je napaja zrak preko ventilatorja, ki ga tene motor. Orgle imajo dva manuala in pedal ter 38 pojočih registrov. V obeh omarah je okoli 2200 pišča-li od največje s šestimi metri, do najmanjše z osemnajstimi centimetri. skega dela pomenilo tudi vodenje mešanega cerkvenega pevskega zbora. Enkrat tedensko vaje - ob sobotah zvečer in nedeljska jutranja maša z igranjem na orgle in vodenje pevske spremljave obreda je postalo sestavni del življenja tako Toneta Čadeža kot petdesetčlanskega pevskega zbora. (Otroški cerkveni pevski zbor pa vodi Andrej Zakelj). "Okoli sedemdeset nastopov letno imamo, vsako nedeljo seveda in še dodatno kakšna prireditev, pa vsak teden vaje, to je kar precejšnja obremenitev za pevce. Med njimi še približno polovica takih, ki so peli še pri Antonu Jobstu. Zato tudi ni nič nenavadnega, da prav naš zbor med vsemi tako cerkvenimi kot posvetnimi zbori poje tudi največ Jobstove glasbe. Pa ne le na koncertih, kot je bil konec septembra Jobstu v čast, pač pa tudi v pevski program, ki je običajen za glasbeno spremljavo ob maši, pogosto vključujemo Jobstova dela. Zakaj ga drugje ne izvajajo veliko? Preprosto zato, ker so njegove skladbe zahtevne. Žirovski pevci so bili vajeni delati s svojim pevovodjem, organistom in skladateljem, ki je vsako svojo uglasbeno pesem lahko takoj lahko slišal zveneti tudi zborovsko. Nekaj tega zahtevnega zborovskega dela in znanja so seveda uspešno prenesli tudi na nove, mlajše pevce," je povedal Tone Čadež, ki v glasbenem delu maše doda pogosto tudi kakšno Jobstovo instrumentalno glasbo, obe tem pa se še dobro spominja Jobstovcga igranja na orgle in njegove izredne sposobnosti improvizacije. * Besedilo in slika: Lea Mencinger Spominki s kulturno zgodovinskim nadihom KULTURNA DEDIŠČINA ■ DRUGAČE Nekateri slovenski muzeji so že pred časom po vzoru veliko bolje razvite dejavnosti v tujini ponudili svojim obiskovalcem tudi spominke, ki ponazarjajo nekatere kulturno zgodovinske predmete iz muzejskih zbirk in to v dragocenem ali v cenejšem bolj dostopnem materialu. Iudi v Narodnem muzeju Ljubljana so se že pred časom povezali z galerijo Gema: ob pomoči muzejskih strokovnjakov so i/ kulturne dediščine odbrali nekaj pomembnih predmetov, ki lahko / vernim posneman jem originala ali pa tudi ustrezno U* kovno predelani ponazarjajo ne le spominek, pač Pa tudi promocij0 drŽave. Ves dosc-danji izbor prc' dmetov, ki W * razmeroma majhnih nakladah po okoli sto primerkov ali • manj, predstavljajo v galeriji Gema, je bil namreč izbran prav v namen: to so na primer podoba konja s situle iz Vač, ljubljans fijotski pečatnik s prvo znano upodobitvijo /maja, Spanheitno^ jubljanski novec, mistični obesek i/ Šmarjete / moško postavo krogu in drugo. . Slovenska kulturna dediščina je tako predstavljena se drug»c£ ne le s čipkami in panjskimi končnicami, pač pa JE 'l,nnil!'.jj kulturne preteklosti, ki govore o državniški m meščanski tradi|jU pri nas. Izbran material od platine, zlata, srebra leveda W >/llc uvršča v kategorijo poslovnih daril državnikom in pomembni poslovnim partnerjem, medtem ko so nekateri od teh v "^j^g materialu pač tudi cenovno dostopnejši IzbOI pa ni omejen K" ' verno posneto kulturno dediSčino, pač pa je lahko s sodobn likovnim izrazom, kot so na primer v prozorni kocki ujete ^H^kg živega srebra imenitno ponazorilo pol tisočletja stare luT'J',n. tradicije. Na sliki: situlski konjiček, veren posnetek kot tridlt°*" zionalna plastika, bron Situlo hrani Narodni muzej. • Mencinger K SEDANJEMU TRENUTKU ZIROV Duh Jobstove ceste Pravijo, da ima vsak kraj svojo dušo. Ali pa, da jo je nekoč imel in jo potem, v spremembah časa, izgubil. Prav tak je °l>čutek, ki ga je ubesedil pesnik in Pisatelj Lojze Udovič, pišoč (1978) o svojem rojstnem kraju, o Cerknici. "Ko danes hodim tja, predvsem obžalujem, da se je docela izgubila nekdanja duša kraja, ki je danes ves spremenjen, v njem se je naselila industrija in neusmiljeno posegla v okolje in ljudi, Pomešala prebivalstvo, tako da hodim t(im po nečem preteklem in obenem Preveč tujem in preveč vsiljivo novem, skoraj neprijetnem. Ljudje imajo seveda °d tega razvoja veliko materialno korist, vsi samo zidajo, kupujejo, hodijo po svetu, njihova miselnost pa je vse bolj profitarska in hladna..." ■Se vam ne zdi, da bi lahko te iste besede, namenjene Cerknici, veljale tudi Zir kr, irem in $e marsikateremu večjemu aju na Slovenskem? Vrh tega se včasih dozdeva, da večina od tistih, ki tu tivimo, te izgube ni niti opazila. Zato P° je nje zaznava tembolj očitna pri Številnih rojakih, ki so svoj kraj zapus-l'u te davno, v svojih mladih letih. Domnevamo torej, da so imele tudi s{are Žiri svojo dušo, in da se je ta v spremembah časa izgubila. Opisati je ta hip sicer ne zmoremo, vendar je Ver)etno, da bi se dalo vzdušje, ki ga je navdihovala, s primernim trudom rekonstruirati. Sestaviti iz vzdušja starih s'avb in podob, orumenelih listin in spominskih utrinkov, kakršen je, den-lm°, tisti, ki ga je zapustil organist m skladatelj Anton Jobst (1894-1981), Pripovedujoč na starost o Žireh, kakršne so bile jeseni 1912, ko je vanje [zašel": "Ob večernih urah se je slišalo '* hiš'in na cesti lepo ubrano /»cr/c kakršno se danes le še redko sliši..." Da nam ne bi kdo očital pretirane Poetičnosti m nostalgičnosti, skušajmo svršeno spremembo zapopasti še drugače sociološko. Razvojni "šok", ki so 8° Ztri dolivele v tem stoletju, je nadvse očiten in najbolj viden i selitvi krajevna središča. Iz starega vaškega jedra °b stari župnijski cerkvi na levem bregu "rr se je to po zgraditvi nove župne cerkve (1912) najprej pomaknilo na ''(■sni breg naše reke. Okoli nove etr*Ve se ft v obdobju med obema ™*tovnima vojnama oblikovalo ne-**kino trško jedro tirov. Po vojni te je zgodil še en premik, sledeč razvoju in zasledujoč ideološke razloge. Z njim dospemo na širni prostor med na novo zgrajenima simbolnima objektoma, med tovarno Alpina in Zadružnim domom. Tu, na današnjem Trgu svobode, ki se mu po zgraditvi nove "Ambasade" (v njej bodo poslovali novodobni, zasebni podjetniki) ter po predvideni prenovi Zadružnega doma, naposled le obeta spodoben obraz, bo center Žirov tudi obstal. Od tod naprej in nazaj vodita dve poti (cesti), ki pa še nista času primerno urejeni. Ena vodi po dolini navzdol, "naprej", v širni svet - a ne taka, kot je zdaj (skozi Selo, od Trebije do Gorenje vasi in skozi Škof jo Loko). Tudi elektronska povezava s svetom (beri: telefonski kabel) še ni takšna, da bi omogočila zadovoljivo navezavo na informacijsko galaksijo. Druga je smer, ki vodi "nazaj", do starega vaškega jedra, do križišča cest iz treh pokrajin, ki pripeljejo iz Idrije, Logatca in Škofje Loke. Gre za popravo "krivic", ki smo jih, ko smo skakakali "horuk v nove čase", zagrešili nad lastno kulturno dediščino. Iščoč izgubljeno dušo kraja, ki je najbrž ne bomo nikoli več našli, si lahko sprostimo "vsaj" duha. Ob Jobstovi cesti se je to Že zgodilo. Od te nedelje, ko bomo odkrili še Jobstov spomenik, bo na nekaj sto metrih, ki vodijo od osnovne šole do župne cerkve (mimo "hramov", v katerih domujeta učeno in duhovno) stalo kar pet spomenikov, trije "politični" oz. "bojevniški" in dva "kulturna". Po vrsti: spomenik rojaku Maksimu Scdeju, enemu najvidnejših slovenskih slikarjev modernistov, spomenik žrtvam na j>artizanski strani, spomenik "prišleku" Jobstu, organistu, ki je postal skladatelj nacionalne veljave, spomenik padlim v prvi svetovni vojni in letos septembra odkriti spomer nik "zamolčanim žrtvam". (Tudi avtorji teh spomenikov oz- kipov na njih sodijo med najvidnejše slovenske ustvarjalce; tu so plastike akademskih kiparjev Karla Putriha, Staneta Keržiča, Jakova Rrdarja in Metoda Frlica.) - Ostane še Zgodovinski dolg ob Starožirovski cesti: Stara šola (muzej), štalarjeva hiša, ostanki prezbiterija stare župne cerkve... - poslednja zavetišča stare Urovske duše. Če jih prenovimo, nas znova navdhane. Ko smo takole na hitro "poračunali" z zgodovino, se ozrimo še v prihodnost. Vprašanje je po mojem, kako uskladiti žirovski značaj, kije izrazito zasebniški, s skupnostno naravo prej navrženih zamisli, ki jih je treba šele udejanjiti. Dr. Karel Bernik, ki je bil dolga leta žirovski zdravnik, mi je v svojem zadnjem intervjuju med rugim zaupal tole: "Sicer pa so Zirovci dobri ljudje. Delovni so in natančni, sposobni in zanesljivi, ustvarjalni, nadarjeni in vztrajni. Ustrežljivi in kot sosedje prijetni. Zelo pa gojijo zasebnost." Zadnji od navedenih stavkov da misliti. Gre namreč za lastnost, ki je sami na sebi sploh ne opazimo; jo pa tembolj tisti, ki pridejo med nas. V prejšnjih časih, ko je bilo bolj razgibano društveno in družabno življenje, je bila nekako prikrita. Tudi v komunizmu se ni mogla uveljaviti; ta sistem je bil pač take vrste, da je ljudi kar naprej naganjal k nekim skupnim (communis) dejanjem. Kako bo potemtakem zdaj, v kapitalizmu, sistemu, ki temelji na zasebni pobudi? Bo Žirovcem pisan na kožo? Kot posameznikom (katerih podjetnost se že kaže) gotovo; kaj bo pa z njih skupnostjo? Na tej točki zadenemo na dejstvo, da bo od novega leta 1995 v Žireh spet občina. Zadnjih 33 let so se številne ključne odločitve v žirovskih vprašanjih sprejemale v občinskih centrih, v Logatcu in v Škofji Loki. In če je bilo kaj zgrešenega ali če česa sploh ni bilo, smo navadno rekli: ja, to so pa v Loki sklenili, tja gre ves denar, ipd. Zdaj se bo tisti del odločitev, ki bodo v pristojnosti občine, spet sprejemal v Žireh. Zato bo tu tudi odgovornost zanje. Se bodo našli posamezniki, ki bodo pripravljeni delati v njenih organih • s posebnim ozirom na to, da delo gotovo ne bo profitno? Bodo tisti, ki bodo kljub vsemu pripravljeni delovati, znali prisluhniti "duši kraja" in se spoprijeti z zasebnostno naravo občanov? Se bodo Žiri, že po naravi zaprte, potem še bolj zaprle pred vplivanjem t.i. velikega sveta? • "Žiri po vsem svetu in ves svet v Žireh" (dr. Zaravko Mlinar), se glasi "odrešilna" sintagma. Žiri po vsem svetu s čevlji, čipkami, etiketami, ventili in slikami, ves svet v Žireh na način Informacije. Občina, ki nam jo velikodušno poklanja slovenska država, ne bo sadež, zrel za použitje, ampak nov izziv. Upati je, da bo naš odziv tak, da ne bo odgnal duha spoštovanja tradicije, kulture strpnosti in zaupanja v prihodnost ■ duha, ki se je v zadnjih letih posebej vidno pojavil in izrazil na JobstoVi cesti Miha Naglic Praznik Z različnimi prireditvami bodo letošnji krajevni praznik v krajevni skupnosti Žiri proslavili jutri, 22. oktobra, in v nedeljo. Prireditelji prireditev oziroma krajevna skupnost vabijo vse krajane in prijatelje Žirov na prireditve. Praznovanje se bo jutri, 22. oktobra, ob 17. uri začelo s promenadnim koncertom Pihalne godbe Alpina pred Zadružnim domom v Žireh. Po koncertu godbenikov pa bodo ob 18. uri v galeriji Svobode v Žireh odprli razstavo Šolstvo na Gorenjskem med NOB. Razstavo so pripravili ob 50-letnici Jurišnega bataljona XXXI. divizije. Slovesna akademija se bo potem začela v dvorani Svobode v Žireh ob 19. uri. Slavnostni govornik na akademiji bo predsednik krajevne skupnosti Anton Beovič. Po koncertu partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Gornika pa bodo podelili priznanja krajevne skupnosti za leto 1994. V nedeljo, 23. oktobra, se bodo prireditve začele že zjutraj, ko bo ob 8.30 na programu najprej tradicionalni planinski pohod okrog Žirov. Start pohodnikov bo pred Zadružnim domom. V spominskem parku pred pred Osnovno šolo, ob Jobstovi cesti v Žireh, pa bo slovenost ob 11. uri. Odkrili bodo spomenik organistu in skladatelju Antonu Jobstu (1894 -1981). Na slovesnosti bo slavnostni govornik Primož Ramovš, spomenik pa bo odkril predsednik občinske skupščine Škofja Loka Igor Draksler. V programu bosta nastopila tudi Pihalna godba Alpina in Moški pevski zbor Alpina. Opoldne v nedeljo pa bosta kar dve prireditvi. V Osnovni šoli se bodo srečali najstareši - nad 80 let stari krajani, pri Županu na Dobračevi pa bo ob 50-letnici srečanje borcev Jurišnega bataljona XXXI. divizije. • A. Ž. Priznanja KS za leto 1994 Vsako leto ob krajevnem praznovanju na svečani akademiji podelujejo tudi priznanja krajevne skupnosti za prispevke k razvoju in lepši podobi kraja. Letos, ko se hkrati izteka tudi doba krajevne skupnosti in bodo Žiri spet postale občina, bodo priznanja dobili: Ivana Krvina, Jože Kavčič, Franc Loštrek, Jože Oblak, Evgen Podobnik, Janez Ravnikar in Franc Zalar. Vsem krajanom ob krajevnem prazniku želimo prijetno praznovanje na prireditvah, pri delu in doma pa čimveč uspehov. KRAJEVNA SKUPNOST ŽIRI Z Žirovci praznuje tudi jurišni bataljon 31. divizije Prek Krasa v Trst Franc KOVAČIČ - Tarzan, rojen v Mokronogu, je bil drugi in zadnji komandant jurišnega bataljona. Komando nad odlično usposobljenim moštvom je prevzel 15. februarja leta 1945 v Sovodnju od prvega komandanta Ivana Lebna, ki je odšel za načelnika štaba Gradni-kove brigade in nato za komandanta Jeseni-ško-bohinjskega odreda. Kakšno je bilo stanje v enoti, ko ste prevzeli njeno komando? "Odlično. Pred tem sem bil v Vojkovi brigadi in v oficirski šoli v Metliki, kjer smo temeljito proučevali sestavo in taktiko sovražnika, predvsem pa podobnih belogardističnin in domobranskih jurišnik enot. Be-logardistični jurišni enoti sta vodila Rupnikov sin Vuk in Meničan. Prevzel sem 107 ljudi z dobro oborožitvijo. Imeli smo samo 7 navadnih pušk, sicer pa je bila naša oborožitev nad 80 avtomatov, puškomitraljezi in dva šarca. Vsaka skupina je imela tudi po eno ostrostrel- pokazali, da partizanstvo ni uničeno, kot so trdili. Primerov nepričakovanega in hitrega ukrepanja je bilo veliko. Belogardiste smo presenečali, ko so vasovali Eri dekletih. Pod Mavsers-im hribom so nas beli obkolili z obeh strani. Cel dan smo se tolkli, potem pa smo se prebili v smer, na katero beli niso računali: proti Ljubljani. Prišli smo do Dobrove. Srečali smo njihovo kolono, ki je prihajala na pomoč. Presenetili smo jo, da se je razbežala, beli, ki so bili že na položajih, pa so misleč, da smo tam mi, vžgali po svojih. Ko smo mi že počivali, so se oni še no puško. Ker naša naloga ni bila samo bojna, ampak smo morali ljudem pokazati, da smo uspešna in urejena vojska, smo bili oblečeni v angleške uniforme in sploh urejeni. Ker smo rabili najboljše borce, so nam jih iz brigad neradi dajali, mi pa sklabih nismo hoteli sprejeti. Za nas je kazal veliko razumevanja takratni načelnik štaba 31. divizije Stanko Petelin - Vojko, sicer pa smo bili mladi. Povprečna starost enote je bila dobrih 17 let. Poveljnik in komisar sva bila stara 20 let. Delovali smo dokaj samostojno. V enoti sta bili dve ženski. Najprej bolničarka Pavla Komel, ki jo je nadomestila Poljakinja Halina Podreka. Danes nas je živih še 56." Bili ste torej izredno gibljiva enota, ki je znala zadati sovražniku hitre, hude in nepričakovane udarce. "Da. Nepričakovano smo se pojavili v enem, pa v drugem kraju, da bi presenetili sovražnike in ljudem vedno tolkli. V začetku aprila 1945 nam je uspel napad na postojanko Kozakov v okviru nemške vojske na Gorjanskem, med Komnom in Opatjim Selom. V Selu na Krasu smo razbili kolono četnikov iz Dinarske enote klavcev, ko smo čakali fašiste, ki so hodili v vas ropat. Druga kolona četnikov pa nam je nepričakovano udarila v hrbet. Izvlekli smo se, vendar smo zgubili nekaj mož, med njimi tudi Emila Kodeljo iz Kromper-ka oziroma Solkana pri Novi Gorici. Padli tovariš ima v Kranju sorodnike."Kje ste dočakali osvoboditev. "Poslali so nas v Trst. 30. aprila zvečer smo bili že pri svetilniku v Barkovljah, v tržaškem predmestju, naslednji dan pa smo zavarovali glavne objekte v mestu. Precej za nami je prišla v Trst zavezniška 29. novozelandska divizija. Potem smo postali del druge brigade Vojske državne varnosti." • J. Košnjek, slika G. Šinik c^S) "5 Velika izbira 6vetličarstvo-vrtnarstvo rezanega cvetja Zvar za (Dan mrtvih Cuajorcic»va 20 Ž,n Ifl 064 691 209 IVO Vilma Mazzini Starovaška 24, Žiri tel.: 064/691-085 Z Zirovci praznuje tudi jurišni bataljon 31. divizije Bili smo mladi, korajžni, zavedni Slovenci Zdravko VIDRIH, rojen v Ajdovščini, je bil mitraljezec jurišnega bataljona 31. divizije. Sedaj živi v Goričanah in je tajnik skupnosti borcev jurišnega bataljona ter kronist njegove bojne poti. Predsednik odbora skupnosti pa je Franc Kovačič - Tarzan. Vi ste bili od vsega začetka borec jurišnega bataljona. Se spominjate ustanovitve te enote, ki slavi letos 50. obletnico? "Ustanovljeni smo bili na Miklavževo, torej 6. decembra leta 1944 na Dobračevi v Žireh. Ker je bil namen ustanovitve oblikovati manjšo in gibljivo enoto, sposobno preprečevati sovražnikove napade na večje enote in v zaledju, obenem pa nepričakovano udariti tudi v sovražnikovo zaledje ter razbijati domobranske, belogardis-tične in druge enote sovražnikovih pomagačev, smo bili v jurišni bataljon izbrani mladi in najboljši borci iz brigad, ki so sestavljale 31. divizijo, korajžni, drzni in zavedni. Bili smo povsem slovenska enota, borci smo bili delavci in kmetje, večina pa je bila članov partije in Skoja. Za tisti čas je bilo zanimivo, da sta bila pogoja znanje enega tujega jezika in sposobnost branja kart. Bili smo neke vrste specialci. Na Dobračevi se nas je zbralo 106. Prvi komandant je bil Ivan Le-ban, politkomisar pa Boltcžar Kastelic - Veljko. Oba živita v Ljubljani. Urili so nas psihološko in fizično. Balkanski boksarski prvak Evstahij Ba-loh z Jesenic je bil inštruktor za borilne veščine. Ta nas je podil do onemoglosti. Baza enote je bila do sredine marca leta 1945 Dobračeva." Delovali ste predvsem na območju Dolomitov. Iz belo-gardističnih poročil lahko sklepamo, da so se vas bali in so vas budno nadzorovali in zbirali podatke o vaši enoti. "Udarjali smo v Dolomitih in se približali tudi Ljubljani. Pokazati smo želeli, da partizanstvo ni v razsulu, in da ni res, da bo, potem ko bodo prišli zavezniki, z nami konec. Spremljali so nas in zbirali podatke. Zanimiva so belo-gardistična dnevna poročila. V enem piše, da je- bila opažena neka ruska enota, in da jo vodi komisarka. Verjetno so mislili na našo bolničarko Halino Podreko, ki je po rodu Poljakinja in še živi v Ljubljani. V jurišnem bataljonu so bile tri čete. Ena od njih je bila Gorenjska. V sestavi je imela tudi smučarski vod, sploh pa smo Gorenjce občudovali zaradi obvladovanja vojaških veščin. Precej jih je bilo v nemški vojski, pa so pobegnili in prišli v partizane." Niste se spopadali samo z belogardisti in domobranci, ampak tudi z Nemci, četniki in podobnimi. "Sredi marca leta 1945 so nas poklicali na Vojskovsko planoto nad Idrijo, kjer je bila huda ofenziva zoper partizane in so jo Nemci hoteli zasesti. Od tam so nas poslali na Kras, kjer je delovala krvoločna Dinarska Četniška divizija, ki so ji pravili kar klavska. Naša naloga je bila zavarovati hrbet 9. korpusu pri osvobajanju Trsta. Eno najhujših in najuspešnejših bitk pa smo vodili 16. januarja leta 1945 v Lipi na Krasu. V zasedi smo presenetili 7. bataljon nemške divizije Prinz Eugen in ga povsem uničili. Onesposobili smo 132 nemških vojakov." • J. Košnjek, slika G. Šinik Silva ŽAKELJ - učiteljica v partizanski šoli V šoli ni bilo nobenih razlik "Med vojno ni bil cilj samo boj. Leta 1943 smo začeli misliti tudi na kulturo, šolstvo... in v Žireh, ki so bile že kmalu napol osvobojene, je bilo več oddelkov partizanske šole, ki jo je ustanovila Osvobodilna fronta." Več oddelkov partizanske šole je bilo v Žireh na raznih krajih. V enem od njih je bila kmalu po ustanovitvi le-teh učiteljica tudi Silva Žakelj, doma iz Žirov. Redke so bile, ki so takrat imele učiteljišče. Silva je kot mlada učiteljica imela meščansko šolo. Učila pa je v Selu, od koder vodi pot v Jarčjo dolino. "Danes se včasih slišijo razlage, da so bile to "vka-lupljene" šole; vsaj v Žireh ni bilo tako, kjer je bil organizator celotnega šolskega izobraževanja in tovrstnega kulturno-vzgojnega dela Vinko Govekar. Večkrat je poudarjal: Šole so zato, da boste v njih otroke naučile brati in pisati. Ko bodo enkrat odiasli in ozaveščeni, bodo že sami vedeli, kaj je prav in kaj ne. In v mojem oddelku sta bila na primer dva fanta, katerih brata sta bila v beli gardi na visokih položajih. Lahko rečem, da sta bila ta dva otroka še bolj prizadevna, kot drugi; čeprav slabih učencev sploh ni bilo. Nekakšno tekmovanje v /nanju je bilo med njimi in vsi so bili zelo otroško radovedni," je pred dnevi obudila spomine Silva Žakelj, ki živi v Škofji Loki. Čeprav se je organizirano šolstvo začelo leta 1944, so bili v Žireh prvi poskusi le-tega že leto prej. Takrat ni bilo niti še učnih načrtov. Ti so bili vodilo učiteljicam, saj so bile v šolah kar po pravilu mlade učiteljice. Silva se spominja, da je bila le ena starejša, kije učila Čipkarstvo. Sicer pa največkrat niso vedele druga za drugo. "Mislim, da sem imela okrog 20 učencev in pri matematiki smo takrat hitro predelali obvezno snov po načrtu. Zato sem razlagala naprej. Pa sem bila potem na konferenci kritizirana. Otroci so imeli zvezke takrat v šoli in doma. Ni bilo seveda govorilnih ur in roditeljskih sestankov (šele kasneje, ob koncu vojne), vendar smo s starši imeli stike in vsi po vrsti so bili zadovoljni in smo dobro sodelovali." Poleg učenja pa je bila pomembna skrb in naloga takrat tudi varnost. Čeprav je imela nalogo varovanja redna partizanska vojska, leta velikokrat vsega ni zmogla. Zato so del te naloge prevzeli tudi otroci-pionirji v pionirskih odredih. Dvakrat se .je Silvi zgodilo, da je morala otroke in sebe reševati. "Običajno so nas vedno pravočasno obvestili o nevarnosti. V začetku leta 1945 enkrat, ko je bilo še precej snega, pa so otroci med poukom nenadoma zagledali domobrance. Po dva in dva sem jih spuščala skozi zadnja vrata, da so odhajali, nazadnje pa sem sama s tremi odšla in komaj smo ušli rafalom mitraljeza, ki me je potem ob vračanju domov spet "pozdravil". Takrat so tudi doma mislili, da sem padla pod streli. "Delo in življenje v šoli je pa bilo takrat še najbolj podobno veliki družini. Otroci so nas tikali /a njih smo bile tovarišice, ali pa so nas klicali kar po imenu V odmorih smo se skupaj igra-li. Imeli smo tudi ocenjevanje in spričevala, ki smo j'n učiteljice same naredile in so potem po vojni (menda) tudi veljala. Dve kolegici sta ob osvoboditvi nadaljevali delo v pedagoškem poklicu, jaz pa sem z učenjem potem prenehala. Kadarkoli pa se spomnim na tiste šolske dneve v Žireh, na otroke in starše, s katerimi smo se proti koncu vojne kar precei suo vali, Pa so to predvsem lepi spomin«-Bila je vojna, bile so bitk«« boj, vendar šola jc imela predvsem izobraževalno na; logo. Politični aspekti P« pouku branja, pisanja, račinama niso imeli prostora. A. Zalar Krajevna skupnost Žiri Letos zatišje pred novimi akcijami Ker so že lani s posojili naredili toliko, kot naj bi po programu v dveh letih, je bilo letos na področju komunalne infrastrukture manj dogajanj. Žiri, 20. oktobra - Ne gre za to, da bi se lani v krajevni skupnosti Žiri na področju uresničevanja programov pri komunalni infrastrukturi "utrudili", in da so zato letos "počivali". Že ob lanskem krajevnem praznovanju, ko so odpirali cesto v Melcovo grapo in Snopkovo dolino ter ob odpiranju Zdravstvene postaje, so v vodstvu KS opozorili, da bo leto 1994 "skromnejše". Zaradi možnosti, da ob letu vrnejo posojilo in na ta način dokončajo načrtovana dela v enem zamahu, ne pa v dveh delih, so se takrat odločili, da bodo letos predvsem vračali posojila. ajo namreč izgradnjo doma za ostarele krajane oziroma občane. Občina je že odkupila objekt oziroma zemljišče, na katerem stoji. Če bi se odločili za samoprispevek, potem bi 70 odstotkov na ta način zbranega denarja namenili za izgradnjo doma, 15 odstotkov za dela na področju komunalne infra- "Načrtov pa je še več; med drugim tudi cesta v Jarčjo dolino oziroma Pod griči in ureditev kanalizacije, vodovoda, elektrike in ceste na poldrugem kilometru Partizanske ceste oziroma Plastu-hove grape. Precej nalog pa bo gotovo tudi ob oblikovanju nove občine Žiri." Med neprijetnimi dogodki, tudi na področju komunalne infrastrukture letos v krajevni skupnosti Žiri, pa je bila vsekakor poplava, ki je območje Račeve in Brekovic ^a vendar so letos ob rednem vzdrževanju in vračanju posojil uredili okrog 500 metrov i°lg odcep ceste Pot v skale v ^'reh na Dobračevi. "Sicer Pa smo se ob redni in dokaj z,vahni dejavnosti na društ-enem področju, spomladans-V očiščevalni akciji in y°hrem sodelovanju s šolo *e začeli pripravljati na prihodnje leto," pojasnjuje laJnik Vinko Kopač. "Načr- tujemo gradnjo kanalizacije v starem delu Žirov. To bo celovita ureditev in bo trajala kar kakšni dve leti ali pa celo tri. Glavni investitor bo Komunalno podjetje Škofja Loka; tako vsaj potekajo dogovori." Odločili pa so se, da bodo skušali krajanom predstaviti tudi predlog za razpis referenduma oziroma krajevnega samoprispevka. V načrtu im- strukture, 15 odstotkov pa bi namenili za kulturo bodoči občini Žiri. Predlog še ni povsem izdelan in tudi zato še ni moč govoriti o tem, koliko časa bi trajalo plačevanje samoprispevka, če bi na referendumu program zanj krajani podprli. Vendar pa razmišljajo in načrtujejo v sedanjem vodstvu KS, da bi se krajani o programu vseeno odločali še letos. prizadela v noči s 3. na 4. oktober. Starejši so ocenjevali, da je bilo, vsaj kar zadeva škodo, huje kot v poplavah leta 1925. "Zdaj skušamo škodo sanirati. Komisije so na terenu popisale škodo, Cestno podjetje Kranj in Podjetje za urejanje hudournikov pa sta z nujnimi deli celotno območje toliko uredila, da ni več prometnih zapor. Sicer pa so škodo ocenjevale tri komisije in končni znesek še ni znan. Po nepopolnih podatkih pa samo na področju komunalne infrastrukture škoda znaša okrog 150 milijonov tolarjev. Končna številka pa bo znana, ko bo ocenjena še škoda na stanovanjskih objektih in kmetijskih površinah. • A. Žalar %sAUr\ŠJ^ Blagovnica Žiri Prodajalna tekstilnih izdelko JANEZ LUKANČIČ Izdelujemo termopan steklo, stekla za mize in police, vitrine ter vse vrste okvirjev za slike. Nudimo zasteklevanje lokalov, brušenje ogledal ter kaljenje in matiranje stekla. IGRIŠKA 5 64226 ŽIRI Izdelujemo stekla za traktorje in delovne stroje Tel.: 064 691-926 r W INM BF _!§ MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZ POPUSTOV NAJCENEJE V' KIKI' Tel.: 691-555, 692-036, fax : 691-610 Za stare in nove generacije, neobremenjene, za tiste, ki svoj pogled na stvari še oblikujejo... V PRODAJI JE NOVA ŠTEVILKA EVROPSKE SLOVENSKE REVIJE PEPITA Imeti PEPIT0 pomeni biti IN L PEPITA Y SLOVENJ AVTO K LE PAR S TVO 1^. I fin/* M IN AVTO UČARSTVO W^ JUKLM RAVNANJE NA RAVNALNI MIZI CAR - O - LJNER MEŠANJE BARV - GLASURIT LICANJE V PEČI _, MMtmwkm -mm ^ntt _TEL: 064/691-016, 691-017 8tlVON Jahelj SALON POHIŠTVA Tel:064 691 323 ODPRTO: Delavnik: 8.-19. ure Sobota: 8.-13. ure HRAM TRG SVOBODE 1.ŽIRI TEL: + 386 64 691 800 GOSTINSTVO L" T K. TOBO AVTOSERV MnovBikatTiUU Itl/luOM/ AVTOMEHANICNE STORITVE VUuTANIZERSTVO OPTIČNA NASTAVITEV PODVOZJA PRODAJA VOZIL FIAT, LADA, LANCIA f PO ZE10 UGODNIH CENAH VAM STALNO NUDIMO *»^™illMW3AG^f«Mroab * MUMIHA10RJI:I0PUm «OUfc(JD1IOi,yjllWUKi$bW * rHEVMAUttZITOVMlUVOZlU BREipUČNA MENJAVA (jUM, oljA JN aIoJMuIaTORJEV ZA OSEDNA VO/iU IcUplJENA pRJ NAS. DEL ČAS: 7 - 12 in 14 -18, sobota 7-13 Trgovina Ljubljana - TOE Kranj Ob prazniku želimo krajanom prijetno praznovanje in čimveč poslovnih uspehov. Storitve za vas in vase zadovoljstvo z njimi so nase delo in poslovno priznanje. PETROL Slovenska naftna družba KLHDIIMR KLADIVAR Žiri, d.o.o., Tovarna elementov za fluidno tehniko, Industrijska c. 2, 64226 ŽIRI Tel. 064/691-300 Fax.064/692-234 HIDRAVLIČNE KOMPONENTE HIDRAVLIČNE NAPRAVE SERVISIRANJE HIDR. KOMP. IN NAPRAV DISTRIBUCIJA IZDELKOV FIRME PARKER PRODAJA HID. KOMP. IN OPREME INOZEMSKIH FIRM (ČRPALKE, FILTRI, HIDR. AKUMULATORJI, MANOMETRI, HIDR. PRIKLJUČKI ITD.) IM/I Poslovni sistem MERCATOR, d.d. MERCATOR SORA, z.o.o., ŽIRI Kmetijsko gozdarska zadruga KMETIJSTVO Odkup in prodaja živine in mleka ter drugih kmetijskih proizvodov, tel. 064/691-373 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA - sprejemanje tolarskih in deviznih hranilnih »vlog, depozitov občanov in pravnih oseb - vodenje žiro računov in tekočih računov občanov, obrtnikov in civilno pravnih oseb - opravlja plačilni promet občanov, obrtnikov in civilno pravnih oseb (položnice...) - kreditiranje - izplačilo pokojnin - menjalnica tel. 064/691 -240 ODKUP IN PREDELAVA LESA Odkup hlodovine in celuloze ter rezanega lesa iglavcev in listavcev - strokovni prevzem, prevoz in zanesljivo plačilo, tel. 064/691-371 MIZARSTVO Proizvodnja stavbnega pohištva po naročilu, tel. 064/691-115 okna - različnih oblik, zasteklena s termopan steklom s poudarkom na toplotni ali zvočni izolaciji, dodatki so lahko okviri, medstekelni, zunanji ali steklo deljivi križi balkonska vrata in panoramske stene - izvedba po Želji kupca, vrata zgoraj lahko polkrožna, poševna, ravna, zasteklitev in dodatki kot pri oknih suhomontažna menjava dotrajanih oken - svetovanje, menjava hitra in enostavna z vsemi oblogami in polico Plačilo: 5 % popust na avans, trije obroki brez obresti ali Sest obrokov z 12 % obrestmi Kvaliteto izdelkov potrjuje tudi letos pridobljeni znak SQ. TRGOVINSKA DEJAVNOST ŽELEZNINA ŽIRI, TEL 064/691-360 IN OPREMA ROVTE, TEL 061/768-002 gradbeno, tehnično blago, toplovodni, vodovodni material in elektroinštalacijski material, kmetijski repromaterial, stroji in orodje, rezervni deli, pohištvo, bela tehnika, kopalniška oprema In druga oprema stanovanj, gospodinjski aparati, galanterija, kozmetika. Tranzitno posredovanje blaga po najugodnejših pogojih (gradbeni material, pohištveno okovje) Plačilo: popust pri takojšnjem plačilu, prodaja na kredit z ugodno obrestno mero ali več čekov brez obresti MARKET DOBRAČEVA, TEL 064/691 962 IN DISCONT NA STROJARSKI UUCI, TEL. 064/691-109 bogat asortiman živil, galanterijskih izdelkov, kozmetike, čistil in drugega blaga za gospodinjstvo in gostinstvo GOSTINSKA DEJAVNOST OKREPČEVALNICA MARKET malice, pizze, špageti, jedi po naročilu, sprejemamo tudi skupine Vse dejavnosti opravljamo strokovno in prizadevno v zadovoljstvo potrošnikov -vabimo vas, da nas obiščete in se prepričate o bogati in kvalitetni ponudbi. Alpina Žiri: Letos 200.000 parov več kot lani Leto, ko se je obrnilo na bolje Letošnjo kar precej večjo proizvodnjo od lanske bodo v Alpini tudi prodali. Sicer pa njihove izdelke danes že poznajo po vsem svetu. "Beležimo leto pozitivnih premikov na proizvodno-prodajnem področju. V primerjavi z letom 1993 bomo letos naredili za 20 tisoč parov več različnih izdelkov in tudi vse bomo prodali. Pomembno pa je tudi, da danes kar 85 odstotkov celotne proizvodnje izvozimo po vsem svetu," je pred praznikom z zadovoljstvom začel razlago o Alpini letos vodja finančno računovodskega sektorja mag. Franci Mlinar. To pa hkrati ne pomeni, da se v Alpini v Žireh ne srečujejo in spopadajo tudi z neugodnimi ekonomskimi pogoji tako v domačem kot na tujem okolju. Za izvoznike je na doma neugodna predvsem devizna politika, ker tečaj zaostaja za inflacijo. Na proizvajalce hkrati "pritiskajo" visoke obremenitve iz prispevkov in davkov, ki so vezane na število zaposlenih. Alpina pa deluje v usnjarsko-predelovalni panogi, ki je po večini delovno zelo intenzivna panoga. In tretja domača i alpina' ljudem. Pomembno pri tem pa je, da je praktično celotna proizvodnja temeljila na doma, v Alpini razvitih kolekcijah. Rezultat tega pa je, da letos že poslujemo brez tako imenovanih "Ion poslov". To je ugodno za naše poslovanje, hkrati pa je to tudi obveznost za lastno financiranje proizvodnje." Ob tem, ko je Alpina celo leto dodatno zaposlovala, pa imajo še vedno možnosti za dodatno zaposlovanje. Ugotavljajo pa, da na širšem žirovskem območju ni na voljo več delovne sile. Zato jo iščejo tudi izven Slovenije. Kar zadeva lastninsko preoblikovanje so ta trenutek na zaključku tako imenovanega formalnega dela. Pričakujejo še 2. soglasje agencije in potem tudi registracijo na sodišču. W II m ii ******* UP Nt m i J Hw»? itft wr |w * rrrr t M • l p i *> * neugodnost so obrestne mere, ki so, če primerjamo realni del obresti (mali r) nekajkrat večje kot pri zunanji konkurenci. V Nemčiji in ZDA so na primer obresti 5 do 6-odstotne, pri nas pa znašajo 15, pa tudi 20 odstotkov. Tako imenovani veliki R (inflacijska obrestna mera) pa pomeni za podjetja izvoznike čisto izgubo oziroma čisti odliv kapitala v primerjavi z zunanjimi konkurenti. "Glavni negativni element v zunanjem svetu pa je padanje vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z drugimi valutami. S tem v zvezi bomo v Alpini, kjer imamo nekaj več kot tretjino celotne realizacije v ameriških dolarjih, imeli visok likvidnosti in dohodkovni izpad. Mislim, da bi lahko ocenil, da smo uspeli kar preveč prodati. Zato smo morali organizirati proizvodnjo pri večjih kooperantih v Sloveniji in na Hrvaškem. V določenih obdobjih smo tako v Alpini zagotavljali delo tudi do 2.300 "Zaposleni bomo postali 60-odstotni lastniki Alpine," poudarja mag. Franci Mlinar. 'To pa nenazadnje kaže, da vsi zaposleni tudi živimo z Alpino in zaupamo v njeno prihodnost." Prav zato pa odgovornim za obstoj in uspešen razvoj ter prihodnost Alpine ni vseeno, kakšna je naša gospodarska politika. Včasih se zdi, da gospodarska politika v Slovenija nekako pozablja na čevljarsko predelovalno industrijo. Pa vendarle prav ta panoga v preteklosti na devizno izvoznem področju veliko naredila in prispevala s kvalitetno proizvodnjo k uveljavitvi države v svetu. "Pred nedavnim je bila strokovnjakom Phare predstavljena celotna študija. Pharovi strokovnjaki so ocenili, da bo morala celotna panoga veliko narediti na znižanju stroškov. Sama pa čevljarsko-predelovalna industrija tega ne bo zmogla. Potrebna bo podpora države, da se kot panoga potem spet postavimo na svoje noge." Vsem krajanom v Alpini čestitajo ob prazniku in jim želijo veliko zadovoljstva in uspehov. SKLEPAMO VSE VRSTE PREMOŽENJSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ Naša zastopnika na vašem območju: Ivan Žakelj, Polje 26, Žiri; tel.: 064/691-264 Martin Vidovič, Trebija 24, Gorenja vas; tel.: 064/691-851 Predstavništvo v Škofji Loki, Kidričeva 1, tel.: 064/620-196 Delovni čas sklepanje avtomobilskih zavarovanj: 7.00 - 19.00 sobota: 7.00 - 13.00 cenitve avtomobilskih škod: sreda: 8.00 - 11.00 KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! Zbiramo tudi certifikate občanov za Triglav, družbo za upravljanje, Pooblaščeno investicijsko družbo za Gorenjsko, d.d. Iskrene čestitke ob krajevnem prazniku! Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Kranj 9 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V Sloveniji je programe lastninjenja oddalo približno polovica podjetij, v Kranju petina Država računa na 20 do 25 milijard tolarjev kupnine Goslarjev predlog je uresničljiv kot dokapitalizacija države v obliki delnic, pravi Tone Rop Če bo zbiranje podpisov za zakonodajni referendum uspelo, ne bom presenečen, podpise zbirajo v kapitalno 'intenzivnih podjetjih, saj so zainteresirani za novo emisijo certifikatov. V teh podjetjih bodo zaposleni pridobili, drugi pa bodo ostali s certifikati, nekateri bodo torej dobili bistveno več, drugi pa nič več, je dejal Tone Rop. Kranj, 19. oktobra - Pogovor kranjskih direktor z državnim sekretarjem za privatizacijo Tonetom Ropom, ki ga je pripravil kranjski izvršni svet, je bil dobro obiskan, direktorje pa zanimala povsem konkretna vprašanja in Podrobnosti, kar kaže, da je lastninjenje podjetij v polnem zamahu. V Kranju zaradi revizij sicer nekoliko kasni, vendar pa so v zadnjem času hitrejše, tudi denacionalizacijski zahtevki so v glavnem rešeni, brez začasnih odločb so še bije. Pogovor pa je pokazal, da se porajajo problemi, ki jih niso predvideli, zato jih rešujejo sproti, z odredbami. V Kranju je približno sto družbenih podjetij, doslej je Programe lastninjenja oddalo dvajset podjetij, osem jih je dobilo prvo soglasje agencije za privatizacijo, Iskra Emeco, Merkur in Ornega pa drugo soglasje. Revizije so v glavnem zaključene, tudi denacionalizacijski zahtevki so v glavnem razrešeni in imajo Vsaj pravnomočne začasne odločbe, je uvodoma povedal predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar. Pogovor je kasneje pokazal, da povsem nerazrešeni ostajajo še denacionalizacijski zahtevki pri Gorenjskem sej-jnu, v Mlekarni in Triglav konfekciji. Agencija za privatizacijo je doslej prejela približno 700 Programov lastninjenja, sku-Paj s hčerami je to približno 900 podjetij, ki imajo približno polovico družbenega kapitala in prav tako približno Polovico zaposlenih v gospodarstvu. V zadnjem čase se je zaradi zbiranja podpisov za Zakonodajni referendum o drugi emisiji certifikatov oddajanje programov nekoliko uPočasnilo, vendar je anketa Pokazala, da bo do konca leta P/ograme oddalo približno 75 Pdstotkov podjetij, je povedal T°ne Rop. Y olastninjenih podjetjih ie razmišljajo, kako bodo ob množici delničarjev sklicevali skupščine delniške družbe, saj nikomur ne smejo preprečiti, da bi 99 je udeležil, če je še tako Majhen delničar. Tone Rop Je dejal, da Je možno tudi Pisno glasovanje o sklepih, v svetu pa se je uveljavila tudi splošno pooblastilo za Posamezno skupščino. Vsi večjl delničarji se bori, da W imeli kar največ glasov in prepričajo manjše, da Jih pooblastijo za posamezno skupščino. Z davčno zakonodajo naj bi ljudi spodbujali, da delnice obdržijo, saj bi tako preprečili spekulativne dobičke, če bi ljudje zelo hitro in seveda zelo poceni prodali delnice iz brezplačne razdelitve. Pripravljajo predpis, po katerem bi se prometni davek pri prodaji teh delnic z leti zmanjševal, obdavčili bi dobičke pri zelo nizki ceni delnic, čemur se bo seveda moč izogniti s "papirnato" pogodbo, zato naj bi polno ceno delnic udarila dohodnina. Nove in nove uredbe Vsega nismo mogli predvideti, praksa poraja nove in nove probleme, ki jih sproti rešujemo, je Tone Rop odgovoril na vprašanje, zakaj se stvari nenehno spreminjajo. Tudi pogovor je pokazal, da vsa vprašanja še niso rešena. Na agenciji za privatizacijo so nam rekli, da bodo možne 8- do 10- odstotne in ne le 0,5-odstotne rezerve, kar je pomembno zlasti za podjetja, kjer je dinamična vrednost večja od vrednosti v otvoritveni bilanci, je dejal Franci Perčič iz kranj'ske Save, Tone Rop pa je le kratko pripomnil, da o tem nič ne ve. Perčič je opozoril tudi na problem, kako knjižiti obveznost, ki jo bodo predstavljale sodno priznane zadolžnice in obveznice zaposlenih. Če jo bodo morali prikazati kot izgubo na kapitalu, bodo prizadeti vsi bodoči lastniki, trpel pa bo ugled podjetja. Dividende na delnice v prihodnjih letih bodo dvakrat obdavčene, če jih bomo uporabili za notranji odkup, je opozoril Bine Kordež iz kranjskega Merkurja. Tone Rop je dejal, da so pri nakupih vrednostih papirjev za gotovino res potrebne dodatne davčne olajšave, če želijo spodbujati njihov nakup kot drugačno možnost od bančnega varčevanja, ukiniti pa bi bilo potrebno tudi prometni davek. V Živilih imajo težave s tremi objekti, ki so jih morali izločiti kot kulturne spomenike, ni pa nasprotne stranke, skratka, ne vedo, komu naj jih dajo. Ione Rop je dejal, da bo že v petek sprejeta uredba o obveznem, začasnem prenosu takih objektov na sklad za razvoj. Sicer pa poslovno nepotrebna sredstva lahko prevzamejo lokalne skupnosti in jih nato podjetju dajo nazaj v brezplačni najem. Zlata delnica naj bi čez pet let ugasnila Dodatne probleme imajo z lastninjenjem v javnih podjetjih, saj je po zakonu o javnih službah zelo težko definirati delež države, zato nastaja po Ropovih besedah veliko problemov. Misli, da je državni delež bistveno prevelik, zato bo potrebno nadaljevati s privatizacijo. Drugod po svatu o tem odloča privatizacijska komisija, od primera do primera. Konec leta se izteče rok za oddajo programov lastninjenja, podjetja bodo lahko kasnila zaradi revizije ali denacionalizacije, če tehtnega razloga ne bodo imela, bo njihove premoienje preneseno na sklad za razvoj. Prav tako se bodo lahko Interno lastninila, vendar o tem ne bodo več odločala sama. Kupnina 7-odstotna, "eljma je plačane takoj ju? Zakonom o kupnini še «anio, kajti če bo akcija o akonodajncm referendumu o _ v' emisiji uspela, kupnine ; ,"° ta zakon bo drugačen, J Uejal Tone Rop. Dosedanja praksa kaže, da ima kupnina 7-odstotni delež olastninjene-ga družbenega kapitala, od tega je približno tretjina plačane takoj. Zelo različno pa je to po posameznih podjetjih, saj v nekaterih kupnine sploh ni, prav tako je seveda ni pri javnih prodaji delnic. Združenje delodajalcev je predlagalo, naj bi bila podjetja oproščena dajatev pri plačah, ki jih bodo namenila za notranji odkup. Za odgovor na Goslarjev predlog je še prezgodaj, vlada ga še ni obravnavala, je dejal Tone Rop, sam pa misli, da je nekaj moč narediti za podjetja. Ocenjujejo, da bo kupnine za 20 do 25 milijard tolarjev, približno toliko torej tudi davkov in prispevkov, ki pa se jim je seveda težko kar tako odpovedati. Možno pa bi jo bilo dati podjetjem kot dokapitalizacijo države, denar torej ne bi preprosto ostal v podjetjih, temveč bi bile to delnice države, ki bi vlagala v investicijske pro jekte ali v poravnavo dolgoročnih obveznosti. Davek, da ljudje ne bi takoj in pod ceno prodali delnic V parlamentu je že zakon o skladovih podjetjih, po katerem bo interna razdelitev in notranji odkup možen tudi v podjetjih, ki so družbeni kapital prenesla na sklad za Svtia°^vn;fr Na Bledu vsako leto več nočitev Na vprašanje Bogdana Dri-novca iz Cestnega podjetja, če bodo imele lokalne skupnosti pri t.i. zlati delnici enake pravice ne glede na lastninski delež (pri njih bo imela denimo ena le 036- odstotnega), je Tone Rop odgovoril, da imajo vse enake pravice, čeprav ni nujno, da imajo vse zlate delnice. Z zlato delnice želi država v javnih podjetjih zagotoviti bistvene pravice, da se torej določene storitve res opravljenjoe, ne posega pa tekoče v njihove opravljanje. Zato je odveč zastopstvo države v upravi in v nadzornem svetu, država pa mora imeti pravico veta na vse pomembno odločitve, kot so sprememba dejavnosti, dokapitalizacija, združitev z drugim podjetjem itd. Zlata delnica pa naj bi čez pet let ugasnila, saj bo država tedaj že znala z javnimi podjetji sklepati koncesijske pogodbe. • M. Volčjak su lastninjenja, predvidena je davčna olajšava za neizpla čane plače, ki jih bodo delavci zamenjali za delnice svojega podjetja, oproščeni naj bi bili dohodnine, podjetje pa dajatev. '•; * Gorenjskem izvoz večji od uvoza Gorenjski presežek s tui?,0't*l>^Cr * ^*orenJsko gospodarstvo je v blagovni menjavi mii::.!" v Prv'h sedmih mesecih letošnjega leta ustvarilo za 120 in!elo>nOV <*°'ttr/ev presežek, slovensko gospodarstvo pa jc 'a 157 milijonov dolarjev primanjkljaja. zb " Matističnih podatkih, ki nam jih je posredovala Območna •ncsecih*|Vt ^ranJu> Jc gorenjsko gospodarstvo v prvih sedmih ,,,csecih letošnjega leta izvozilo za 494 milijonov dolarjev blaga. ^Orilo pa za 374 milijonov dolarjev. V primerjavi z enakim ««»kim razdobjem se je izvoz povečal za 11.3 odstotka, uvoz pa jc fl1 večji za 17,4 odstotka Celotno slovensko gospodarstvo pa je J*« povečalo za 6,9 odstotka in uvoz. za 4,1 odstotka Podatki po 5JČinah pa kažejo, da ,e jesc-nisko gospodaistvo izvoz odstotka, Škofjeloško /.a IS odstotka. iadovl,.sko 10,2 ^ KODIRANIH PROGRAMOV 11 ] 11 | | | | 11 11 I I I DELOVNI ČAS OD 8. D012. IN OD 15. D018. URE, SOBOTA OMPPJ^fe VREME 6 6 Vremenoslovti nam za konec redna O ne obetajo lepega vremena. Danes in jfri bo oblačno s padavinami, v nedeljo pa naj bi se vreme nekoliko izboljšalo. LUNINE SPREMEMBE jtor, je v sredo polno luno nastopilo ob 13.18, bo po Herschlovem vremenskem ključu do prihodnje lunine spremembe, to je v četrtek ob 17.44, sneg in dež RADIO KRANJ 97,3 GREMO PRIMADONO oddajo pripravlja in vodi: NATAŠA BEŠTER sreda, 26. oktobra, od 17. do 18. ure DOMAČA LESTVICA: 1- MONROE - Vedno čakal bom 2. ANJA RUPEL - Lep je dan 3. MICHELANGELO - Ona je seksi 4. SPIN - Kjerkoli si 5. ALEKSANDER ME2EK - Ko boš prišla na Bled TUJA LESTVICA: 1 • Big mountain - Baby I love your way 2. B. C. 52'S - The Flintstones 3- Mariah Carey - Anytime you need a friend 4. Luther Vandross & Mariah Carey - Endless love 5. Inner circle - Games people play NAGRAJENCI: - Kavbojke BLUE MOON Jeans duba PETRIČ iz Kranja dobi Ivana Bizjak iz Škofje Loke; - Bon za 3.000 tolarjev bomo Poslali Angelci Bobnar iz Cerkelj; - 2 PIZZI v pizzeriji GOVC v ^lavčičah je sreča namenila Vojku Poljancu v 2iri; - Z nami v primadoni pa bodo 29. oktobra (skupaj s skupino MONROE l^rirale: Anita Jelar iz Cerkelj, Mojca Vreček in Sonja Ovnik iz Šenčurja. ČESTITAM! KUPON l^lfl Glasujem za: Moj našlo: Kupone pošljite na RADIO KRANJ, 64000 KRANJ ŽmNjE REINKARNACIJA BELIH VRAN Zadnje čase smo priča veliki nostalgiji v glasbi. Na svetovne lestvice se vračajo Boney M. Abba; na slovenske lestvice pa se bodo vrnile Bele vrane. Pardon, ne samo na lestvice, slišali in videli jih bomo lahko tudi na odrih. Vsaj tako obljubljajo. Tadej Hrušovar, ki bo gost jutrišnje oddaje Glasba je življenje, pravi, da je zanimanje za glasbo iz zlatega obdobja 60-ih let tudi med mladimi vse večje in to daje Belim vranam še večji zagon. Z jutrišnjim gostom bova kar obširno spregovorila o dogajanju na slovenski zabavno glasbeni sceni, zaupal pa mi je, da bi rad napisal kakšno pesem za Whitney Huston, če bo svetovna zvezdnica privolila v sodelovanje z našim Dejvijem še ni povsem jasno, no ja, bo pa morda deležna te pesmi kakšna slovenska pevka. Iščemo zlati glas Slovenije - z vašo pomočjo v nagradni igri, kjer nagrajuje Emona Merkur. Izžrebali smo Matevža Čebulja iz Preddvora ter Milko Gornik iz Sodražice, ki sta postala lastnika lepe čepice in majice, Pepca Muhič iz Dolenjskih Toplic pa bo po pošti prejela bon za 5.000 SIT, vnovčljiv v vseh poslovalnicah Emone Merkurja. Izid vašega glasovanja za Zlati glas Slovenije pa je: 1. Alfi Nipič 2. Helena Blagne 3. Oto Pestner 4. Iztok Mlakar 5. Jože Potrebuješ (Čuk) Tesno za petami so jim Adi Smolar, Irena Vrčkovnik, Andrej Šifrer... Prispevajte tudi svoj glas za Zlati glas Slovenije! Pošljite ga na Gorenjski glas, 64000 Kranj. Živjo! IGL + # ~ ŠKODA ▼ \ /..II........____ r....... VolksvVtt^t-n Grou VOLKSBANK BOROVLJE • Hauptplatz 6 /Glavni trg 6 Tel. 00 43 42 27 - 37 56 - 18 ali 00 43 42 27 - 37 56 -12 VABLJENI NA TEDEN SVETOVNEGA VARČEVANJA od 24. do 31. oktobra Ob obisku dobite priložnostno darilo V življenju se človek ukvarja z marsičim: če ravno v teh dneh ne spremlja dnevnopolitične scene in se ne ukvarja s Problemi dnevnopolitične politike, razmišlja tudi o drugih, veliko bolj pomembnih in usodnih rečeh. Ena takih reči je, recimo '^di kakšen postranski kšeft. Saj vidimo, kaj se vse okoli *B dogaja: vsak je že kšeft-Kan in vsak ima ie kakšno firmo, in če je dovolj lep in Postaven, se da komot prulo b"i tudi kakšen denar iz drtavne blagajne. Država, ki tal«) kol nikjer na svetu Podpira malo podjetništvo in drobno gospodarstvo, je nam-r*t radodarna: samo pisncŠ, da boš odprl nova delovna mesta, pa ti prileti davkopla-tevalski denar za odprtje novih delovnih mest. Pa jih odpreš in čez nekaj časa tudi ZapreŠ - denar ostane, nova đtlovna mestu so na cesti ti pa luhuhu - gremo dalje K<> tako spremljaš drobno gospodarstvo, ki ob državni Podpor, tako neizmerno uži-l" počasi začneš snuti kakšne fesne pomisleka in ugovore, če država podpira drobno gospodarstvo na vsej črti. bi Zl'lo zanimivo videti, kakšne k'iierije ima. Ali podpira drobno gospodarstvo kar DO fe* "i ali ima sploh kakšne omejitve. Kaj sploh je drobno gospodarstvo} m tU je moja dilema: ali ni, '''l"> VOS prosim, tirobno gos Podarstvo tudi kakšna zasebna vzreja psov? Ali vzreja polh- Dilema niti ni tako nepo "l>'inbna, "leva", kot se vam Zdi m ,zhaja iz zelo resnih m konkretnih izkušenj. Da smo Slovenci ljubitelji psov, je jasno: in ker prihajajo notri časi drobnega gospodarstva, se vprašaš: zakaj ne bi vzrejal kužkov? Pa smo jih, vzrejali in se šli drobno podjetništvo! Da nikoli tega! Kužka je povrgla mladičke mi pa juh v prodajo! Pa so kapali potencialni kupci. Kot prvo in najprej so se na male oglase javljali vsi, ki jim je bilo ravno dolgčas in so se šli kupovanje. Kaj vse so spraše- prišli in kako jim kaj gre. In odkrili: vsi so kar O.K., le en mladiček je žalostno kinkal na nekem kavču in nihče se ga ni ogledal. Jadrno smo vrgli kupnino na mizo in vzeli kužka nazaj v domačo oskrbo. Pojdi se ti kšeft, če te premagajo čustva in potem od vsega skupaj nič ni! še boljši štos je bil s polhi! Šrabljalo je na podstrehi, da ni bilo res! Ta mala miška, "špičmoh" tudi imenovana ali kaj? Ko je le zadeva postala Tema tedna Kako prodati ducat polhov? Zakaj ni v Sloveniji več malih podjetnikov, ki bi jih rade volje z nepovratnimi sredstvi podprla tudi država? Zato in samo zato, ker so premogi Slovenci preveč čustveni... vali in kaj vse jih je po telefonu zanimalo' No, potem so šli kužki v promet! Mi, podjetniki in drobni gi is j) t idarstvenik i slo ven.sk ega tipa smo suer vse prodali, ampak nato nas popadejo čustva! V nadzor' Psički niso otrobi ali taka roba. so iiva bitja, zato smo se odločili, da bomo opravili nadzor: po enem mesecu, ko so bdi /isički prodani, srno vse kupce obiskali, da prelegtli minimo, v kakšno oskrbo so preveč nadležna s tistim škrabljanjem, smo strop stare bajte preiagali, ga odprli in... Ko je roka dosegla škrabl-jajoče mesto na podstrehi, je privlekla ven nič več in nič manj mamo polhko in sedem ta malih polhkov! Mama je gnezdeče delata, pa je ikrebU /alu m tudi povrgla mladičke! Da nas ig opraskata do krvi, je jasno! Duh smo jo v škatlo skupaj s polhki. Kaj zdaj? Kam naj bi šle živalce, da jim bo dobro7 Peljali smo jih na samotni skedenj, ki stoji v sadovnjaku na deželi. Naj lastnik skednja dandanes oprosti za darilo, za polhe, ki jih je tako nepričakovano "fasal" - enkrat in nekje mu bomo že povedali, kaj smo storili. A ko smo pošiljko v skedenj dostavili in se vrnili domov na podstreho, se je našel še en ta mal polhek! V cunjo in v vrečko, v avto in trk za družinico. Da nas ne hi videl lastnik skednja, smo se delali ene turiste, ki nabiramo gobe - in tudi ta mal polhek je bil dostavljen na senik in v kepico sobratcev in sestric polhovskih. Potem se pa ti s takim ljudstvom pojdi drobno gospodarstvo: namesto da bi kot novodobni sodobni in ne vem še kakšni managerji, ki dobivajo državno podporo, da se gredo malo gospodarstvo, izkoristili naravne danosti in prodajali kužke na način, kdo da več, vračamo kupnino, če najdemo kužka na kakšnem kavču žalostnega. Namesto da bi se razveselili polhov na podstrehi in kalkulirali, kako in kaj z njimi v promet, jih "liframo" v njihovo naravno okolje na deželo! S takimi tipi že nič ne bo in ujnavičeno je država, ki s tako silo podpira podjetništvo, žalostna. Zato ne daje takim, ki emocionalno pristopajo k prodaji kužkov in vračajo polhe v naravo, namesto da bi jih odrlt - ta država daje takim, ki vedo, kaj hočejo! Takim, ki od države pokasirajo za nova delovna mesta, zaposlijo kakšne reveže, da bi jih potem brez državnega "štrafna" vrli na cesto. • I). Sedej MODL Dvajset ljubic? Pa že z enoje tolk' dela, misli Andreja, ki seji revež Adi prav smili. Hmmm... marsikateri možakar bi reku: " Pa še prou maš." No, jest bom raje tiho, d' se nebi zameril, saj razumete fantje ane. To, da je Adi suh k' prekla in visok k' smreka drži, no, da bi se posušil pa ni skrbi (ne se bat Marija, Adi jih bo še dolg špil al, to mu piše v horoskopu), posebno zato, ker si je eno že izbral, t'ko d' Nataša mislim, d' je že zabezecan. Sicer pa, če ste bili 30.9. na njegovem koncertu "Pod Marelo", tako kot Mojca, pa tudi moja visokost, pol ste lahko videli njegovo spremljevalko, fest punco. Boži pa pravi, če jih je meu tolk smjes ... -no kva ( papež ar pa propelar ne veljat, k' sta moškega spola). Beti, če vprašaš mene, takih problemov nisem imel, a veš sem bolj sramežljiv, pa še vodo sem imel včas' u kolen' in mozolj na..., no, tam uzad', pa me nobena ni marala. Pol me je pa ena na palačinke ujela. No zdaj bomo pa še mi eno ujel*. Nagrado torej dobiiiiii Barbara Vovko, Podbrezje 184, 64203 Duplje. Samo, če ne maraš palačink pol ne vela. Ma ja sej jih maraš, a ne. TOP 3 1. O sole mio scena - 3 Tenors 2. Master - R.E.M. 3. Adi Smolar se še vedno ni prilagodil NOVOSTI Jo! Ampak n'č od rapa. Bol'š. Djordje Balaševič se bo 14. novembra pojavil ljubljanskem Tivoliju, vi pa se pojavite pri Aligatorju, misl'm vstopnice ane. Pa še nekaj novih zadev. R.E.M. "Monster", Prince "Come 1958 - 1993", Frankie Goes To Hollywood "en tak d*best of remix", eni slovenski novometalci Acrodus, pa bivša SLO Madonna (pobrskajte po spominu) Andreja Makoter in finalv citrarka Tanja Zaje Zupan "Vrni se", ampak pazi, ona šiba citre, poje pa nihče drug kot Stojan Auer - misl'm ej... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 153: Hmmm... o Stojčitu je torej tekla beseda, kaj za eno oddajo vodi ta možakar, poleg tega, d' recimo poje, medtem ko ona citrira (ha, a veste, kako se reče igrati na citre?)? Tolažilno vprašanje pa je - Kakšne barve bo gobica na njegovem mikrofonu don's v petek. Ali se bo skladala z njegovo obleko? Reštitve čakamo do srede, 26. oktobra, na Gorenjski Glas, pripis "Jodlgator". Tako. Petra, kar se tiče cedeja, na katerem so tudi štirje komadi Californie in ie izšel v ZDA, se pri nas ne da dobit'. Sicer pa so to komadi z njihovih prejšnjih cedejev, v slovenščini seveda. Katarina, Ramonese smo seveda videli, una zadeva z Mačjega pokopališčajpreberi si ta roman Stephena KingaJ je seveda bila, The Cult... misl'm... no čav. VEČNO MLADI Pripravlja In vodi Stojan Lavtar Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 79. JO do 24.00 ure. Večna lestvica - 22. oktobra: 1. Waterloo (Abba) 2. Diana (Paul Anka) 3. Ali Shook Up (Elvis Preslev) 4. 1 Honestlv Love You (Olivia Newton-John) 5. Scasons In The Sun (Terry Jacks) 6. From Me To You (Beatles) 7. Summer Holiday (Cliff Richard) 8. Blue Velvet (Bobby Vinton) 9. Sukivaki (Kyu Sakamoto) 10. I Will Follovv Him (Little Peggy March) Lep pozdrav vsem prijateljem naše oddaje! Jutri bomo torej spet skupaj obujali spomine. Naš izlet v preteklost pa bo nekoliko krajši kot doslej. Preselili se bomo namreč v leto 1978, v čas disko mrzlice, ki je zajela svet s filmom Vročica sobotne noči. Gost rubrike Znane osebnosti bo tokrat Peter Vilfan, zadnji del oddaje pa bo povsem v znamenju Glenna Millerja. Njegovo večno lepo glasbo nam bo predstavil naš drugi gost Aleksander Skale. Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj, s pripisom VEČNO MLADI. Izžrebali bomo tri lepe nagrade, ki jih prispevajo Aligator Music Shop, Omnia šport in Vila Bella. Naslednja oddaja bo na sporedu v soboto, 26. novembra. Večno lestvico boste našli v Gorenjskem glasu spet v petek, 25. novembra. KUPON - VEČNA LESTVICA Glasujem za skladbo št. Moj naslov: NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM-] m GLAS TVS1 8.05 Tedenski izbor: Radovedni Taček 8.20 Lonček, kuhaj: Oslič z zelenjavo 8.30 Oscar junior, posnetek zaključne prireditve iz Prage 9.35 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Tarzanov skriti zaklad, ameriški film (čb) 12.10 Gore in ljudje 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Dr. Borut Telban, ponovitev 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Divji jug, novozelandska poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 19.45 Utrip 20.10 Ona + on 21.10 Za TV kamero 21.25 Ozare 21.30 Dokumentarna oddaja 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.10 Šport 22.45 Sova 22.45 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 23.25 Kako se ljubiti z zamorcem, francoski film TVS2 8.00 Euronews 10.00 Tedenski izbor: Beethoven - obdobje rovelucije 10.55 Turistična oddaja 11.10 Neverjetne zgodbe 12.00 Sova, ponovitev 16.50 Športna sobota: DP v nogometu: Mora - Korotan Suvel, posnetek iz Murske Sobote 18.30 Slovenski magazin 19.00 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja 20.10 Bird, ameriški film 22.45 Sobotna noč: Novice iz sveta zabave; Pink Flovdi iz Earls Courta v Londonu; Glasbena lestvica 0.55 TV jutri HTV 1 8.45 TV koledar 9.00 Lov po Holandiji, angleški barvni film 10.00 Poročila 11.05 Batman, 15 del 11.30 Resna glasba 12.30 Poročila 12.40 Prizma 13.20 Dokumentarna oddaja 14.15 Poročila 14.20 Ko nihče ne gleda, drama 15.20 TV razstava 15.30 Hišni ljubljenčki 16.00 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 16.45 Turbo Li-match Show 18.00 Poročila 18.05 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Nikogaršnja zemlja, ameriški barvni film 22.05 Tavlor Mack-ford, dokumentarni film 22.35 Poročila 22.40 športna sobota 22.50 Slika na sliko 23.50 Por očila v angleščini 23.55 Sanje brez meja HRT 2 17.30 TV koledar 17.40 Košarka: Croatia Osiguranje - Zadar, prenos 19.15 RisanKa 19.30 TV dnevnik 20.15 Coppermine, dokumentarna oddaja 21.05 Cro pop ročk 21.55 Nočna izmena; Severna obzorja, ameriška nadaljevanka, Organizator, avstralski barvni film KANALA 7.00 Video strani 9.00 CTM 10.00 Spot tedna 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino, kino 11.00 Karma, ponovitev oddaje o duhovnosti 12.15 Elizije 17.25 Spot tedna 17.30 Računalniška kronika, dokumentarna nanizanka 21.00 Ameriških deset 21.30 Ljubezenska prevara, ameriški barvni film 23.00 Vreme 23.05 Zgodba o igri, ponovitev 23.30 Spot tedna 23.30 CMT 23.35 Miss Slovenije, ponovitev AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Vohun preveč, ameriški film 10.45 Sadež zemlje 11.00 Otroška zdrav-nca Angela 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Podaj mi roko, moje življenje, avstrijski film 14.50 ^ogledi od strani 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills 20.10 TVS 2 ŽENSKA ALI DVE francoski barvni film; igrajo: Gerard Depardieu, Sigoumev VVeaver in drugi; Navdušeni arheolog Julien najde fosil najstarejše Francozinje. Odkritje ga povsem prevzame: ob znanstvenem delu se loti še poslov - ameriški sklad mu v zameno za ime njegovega odkritja ponuja ogromno denarja. Ženskino ime želijo namreč uporabiti v reklamne namene. Julien na letališču čaka ravnateljico sklada, a se po naključju zaplete z mlado Američanko, ki se skriva pred vsiljivim občudovalcem. Dekfe ima krepko podjetniško žilico in takoj izkoristi priložnost, ki se ji ponudi. Le zakaj ne bi stara Francozinja pomagala reklamirati njenega parfuma? 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.05 Slika Avstrije 18.30 Zdravnica dr. Oueen 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Čas teče, kviz 21.50 Zlata dekleta 22.15 VVisdom, ameriški akcijski film 23.55 Čas v sliki 0.00 štirje fantje na potepu, ameriški film AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Otroški program 11.00 Vremenska panorama 12.30 Vse je vsakdanje življenje 13.00 Mojstri jutrišnjega dne 13.10 Poročila iz parlamenta 14.10 Tenis, polfinale turnirja ATP (moški), z Dunaja 17.00 Ozri se po deželi 17.45 Kdo me hoče, Živali iščejo dom 18.00Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 V zadevi Henrv, ameriški film 21.55 čas v sliki 22.00 Čas na nabodalu 22.10 Tenis, polfinale turnirja ATP 23.00 Operacija Radetzkv, av-strijsko-ruski film 0.30 Count Basie 1.25 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 20.40 Odštek 3: Dihamo skozi Kranj 20.55 Danes na videostra-neh, EPP 21.00 Kolovrat domačih viž: Ansambel Francija Zemeta 22.00 Potovanja: Savana 22.15 Impulzov Tornado (Magnifico, Diskoteka Life, Modni fotograf Dean bubokovič, Impulzov Backstage) 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Moda in mi - pripravlja T. Prezelj 20.00 Club OTO predstavlja - Mister Antonio shovv (2. del) 20.55 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi - DAVORIN SAVNIK -mag. ind. oblikovanja 10.10 štiri tačke 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Velike ideje malih glav 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.15 Nagradna uganka 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja - O osrednji slovenski misijonski proslavi, ki bo v nedeljo v Komendi 19.30 do 24.00 Večerni program - Stojan Lavtar - večno mladi; oglašanje iz Primadone f©to bobnar R TRŽIČ Oddajamo ob 16. do 19. ure, z oddajnika Kovor na UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, ter z oddajnika Grad na UKV 88,9 MHz. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, sledilo bo nekaj zanimivosti, ob 17. uri bo na vrsti horoskop. V času od 17.30 do 18. ure lahko oddate brezplačen mali oglas, sledila pa bo še pravljica izpod peresa Zlater Volarič. Vmes, ob 18. uri, lahko prisluhnete novostim iz Gorenjske banke. Dežurni ekipi boste lahko zaupali tudi glasbene želje. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke R ŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Mladinski program 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Kako živeti zdravo v blokih in stolpnicah 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 16.50 športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Dober dan 7.15 Novice 8.30 Vreme 9.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 10.30 Oddaja o kulturi 11.15 Angleščina 12.00 BBC novice 13.30 Imamo jih radi 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot music žur - Jernej Vene 1.00 Satelit KoMoš!uvLjiihi Žensko KINO CENTER cel ris film PIKO IN KOLUMB ob 15.30, amer. akcij, film HITROST ob 17. uri, prem amer ljub. drame KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO ob 19 m 21 uri STORZIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer west drama WYATT EARP ob 16.30 m 20. uri TRŽIČ nora oiim. kom LEDENA STEZA ob 16 uri, amer. akcij, thnll. PIŠ ob 18 m 20 un RADOVLJICA amer kom ACE VENTURA - NORI DETEKTIV ob 18 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer srhi). VOLK ob 18. in 20 uri TVS 1 8.45 Otroški program: Živ žav 9.30 Arabela, ponovitev češke nadaljevanke 10.00 čudovite prigode barona Muenchausna ali Lažnjivi Klju-kec, gledališka igra SLG Celje, ponovitev 10.40 Vrtiljak, ponovitev 11.05 Boj za obstanek, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 11.30 Obzorja duha 12.00 Vokalna skupina Belcanto, Frankfurt 12.30 Velja za vsak dan: Ob robu poti, ponovitev nemške igrane serije 13.00 Poročila 13.10 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ponovitev ameriške nanizanke 14.20 še to leto, francoski film 16.05 Steze slave, avstralska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.55 Hugo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Obraz mode, angleška dokumentarna nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Sova 22.30 Druga domovina, nemška nadaljevanka TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Koncert ob zaključnem večeru mednarodnega festivala G. Tartini 94, posnetek iz Pirana 12.30 Ona + on 15.00 Vesela jesen, posnetek iz Maribora 17.00 športna nedelja: Martina Navratilova, slovo od prvakinje, športni film 17.55 Mednarodno prvenstvo v badmintonu, posnetek iz Ljubljane 18.55 Svetovni pokal v kegljanju (m.+ ž), reportaža iz Celja 19.15 4 x 4 - male živali 20.10 Doc Hollvvvood, ameriški film 21.50 Velja za vsak dan: noč in dan, nemška igrana serija 22.20 Spodnja Avstrija «22.35 Športni pregled 23.20 Gimnastika za Šalamunov memonal, reportaža iz Maribora HTV 1 8.20 TV koledar 8.30 Poročila 8.35 Moj brat je barabam amer iški film 10.00 Poročila 10.05 Daktari 11.00 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 12.00 Poro čila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Narodni običaji 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Meglica, ameriški barvni film 15.45 Risan ka 15.50 Opera box 16.20 Srečni dnevi, ameriška humoristična nanizanka17.15 Poročila 17.20 Bitka za otroka, ameriški barvni film 18.50 Hroščosned, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 Tv dnevnik 20.15 Umor v hotelu Savov, švedski barvni film 21.50 Po vrnitvi, ameriška nadaljevan ka 22.35 Poročila 22.40 šport 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja HTV 2 16.20 TV koledar 16.30 Cro pop ročk 17.15 Balinanje: Evropski pokal 17.55 Rokomet: Podravka - Kraš, prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 črno belo v barvah: Novice iz zgodovine; Izbiramo glasbo; Visoka družba, ameriški film KANALA 9.00 Spot tedna 9.05 Poslednji Mohikanec, risanka 10.00 Video igralnica 10.30 Male živali 10.50 Ljubezenska prevara, ponovitev ameriškega baravnega filma 12.30 Helena 13.15 Spot tedna 18.05 Poslednji Mohikanec, risanka 19.00 Na vodnih poteh ZDA - reka Hudson, dokumen tarna nanizanka 20.00 Vreme 20.05 Zgodba o igri, dokumentarna serija 20.45 Kino, kino, kino 21.45 Zdrava video giava 22.40 Vreme 22.45 Tropska vročica, ameriška nanizanka 23.40 Spot tedna 23.45 CMT grebenu, ponovitev 11.00 Pogovor z novinarji 12.00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 V zadevi Henrv, ponovitev ameriškega filma 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Otroški program 16.35 Parker Leviš 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Montevideo 18.00 X -large 18.30 Baywatch 19.30 čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Ljube zen kot v knjigi 21.00 K 1, kultura v živo 21.40 Čas v sliki 21.55 Šalom 22.00 Smel sem sedeti za mizo bogov 23.00 Ladja norcev, ameriški film 1.20 Richard Strauss 1.30 Viideostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čebelica Maja 9.30 Beverlv Hills 90210, ponovitev 10.15 Panoptikum 10.30 Črni panter iz Cipres-nega močvirja, ameriški pustolovski film 12.00 Nedeljski koncert iz Salzburga 12.45 Po-giedi od strani 13.15 Dober dan, Koroška 13.45 športno popoldne: Tenis, finale 17.15 Družina Meridian 17.15 Klub za seniorje 18.00 Jedi z zgodovino 18.30 Čas v sliki 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Policijski klic 133 21.55 čas v sliki 22.10 Oče Ante Portas, nemška komedija 23.35 Hej, sestra 0.00 Čas v sliki 0.05 Futurevvorld, ameriški zf film 1.50 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Tedenski izbor oddaj 10.55 Danes na videostraneh, EPP 11.00 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 11.40 Avtohiša Magister - otvoritev novega salona 12.03 EPP blok 12.10 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 8 oddaja 13.00 Film: Poletje v školjki II. del (2. predvajanje) 14.30 Videostrani TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Večno mesto Rim - 1. del dokumentarnega filma 20.00 Koncert tenorista J. Lotriča in pianista T Potočnika v škofji Loki - 2. del 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Grad 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med prazno valci 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Oglašanje iz Sorice -otvoritev hiše Ivana Groharja 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večer nI program - lestvica Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30, iz Kovorja na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz ter iz Tržiča na UKV 88,9 Mhz. Pozdravu iz studia bo sledila ob 10.30 Klepetalnica, pa oddaja Potuj z menoj. Tedenski mozaik bo na sporedu opoldne, nedeljski duhovni misli bodo sledile podrobnosti iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 bodo na vrsti obvestila, ob 13.20 oddaja Iskrene čestitke, najlepše želje, ob 14.00 novice i/ občin Radovljica in Jesenice, spored bomo sklenili s Kolovratom domačih. Presenečenje pripravlja tudi pokrovitelj. Prisluhnite! KINO R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo RŽIRI 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 8.40 Naš zgo- 20.10 TVS 2 DOC HOLLYWOOD ameriški barvni film; igrajo: Michael J. Fox, Julie Wamer, Bernard Hughes in drugi; Mlad in ambiciozen zdravnik Ben Stone s svojim uglednim oldtimerjem krene iz VVashingtona proti Holly-wooda, kjer ga čaka delo na lepotni kliniki. Obeta se mu velik zaslužek. Na poti pa doživi manjšo nesrečo, ki ga zadrži v mestecu Gradv. Prav takrat v mestni bolnišnici primanjkuje zdravnikov. Izkaze se, da Ben ne bo ostal v Gradvju le kratek čas, tudi popravilo njegovega avtomobila se začne zavlačevati... dovinski spomin 9.00 Danes v občini 9.10 Predstavljamo glasbeno šolo škofja Loka 9.30 Nasvet za kosilo 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 11.00 škofjeloški tednik 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne 16.00 škofjeloških 6 17.00 Nedeljsko srečanje 19.00 Odpoved programa R RGL UUR RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHZ 7.00 Ferdo in otroci 9.00 Dop°£ danski vodeni program 9.1* Novice 9.30 Horoskop 9-4 Vreme 11.15 Novice 12.00 D"* hovna misel - Rudi Koncili)3 12.15 Novice 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 Glasbena lestvica 15.00 Vodeni program 15-;D Novice 17.15 Hollywood oddaja o filmu 18.00 Gostuje Rad'jJ Trbovlje 19.00 American top 4U 22.30 Jazz galerija 1.00 Sateliti NEDELJA TVS 2 20.10 96 MHz AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05Zunan-jepolitičnareportaža 9.30 Katoliš ka maša, prenos 10.15 Seks v CENTER cel. ris. film PIKO IN KOLUMB ob 10. uri, amer ake| film HITROST ob 17 uri, amer ljub drama KO MOŠKI UJJ'-ŽENSKO ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer west. drama ww EARP ob 16.30 in 20 uri TRŽIČ slov lutk film o0 ZASPANKA ob 16 un, amer akcij thnll PIŠ ob 18 njgfc-ft RADOVLJICA amer kom ACE VENTURA NORI °^^20 Ob 18 m 20 uri ŽELEZNIKI (rane kom OBISKOVALCI od Uli ŠKOFJA LOKA amer srhlj VOLK ob 18 in 20 un Odprte strani- POGLEDI GORENJSKEGA JUGA "Bolja previdnost je vstanovila cerkvene °biasti, katere nam dajejo zapovedi ali Zakone, ki varujejo dušo in posmrtno našo Prihodnost pred pogubo. Ali bolja previd-n°st vstanovila je tudi svetovne oblasti, ki nam dajejo zapovedi ali zakone, s katerimi 5* brani naše telo, naše premoženje, v katerih je obseženo tisto, kar imenujemo Pravico. S svetovnega stališča je tedaj samo Wo Pravica, kar je obseženo v postavah ali Zakonih, po državni oblasti veljavno izda-nin Ti zakoni vežejo tudi po božji zapovedi vsakega, ker je zapisano, da se da cesarju, kar je cesarjevega..." "e vem, ali mi boste verjeli, ko vam zj*upam, da ni avtor navedenih besed nihče ■jHg kot - dr. Ivan Tavčar' Stojijo pa v knjigi *l°venski pravnik (podnaslov: Poduk o nalPotrebnejših zakonih), ki jo je 1883. I? fini „ '........- - - • m založila Družba sv. Mohorja v 'Zdala °vcu. To je bilo skoraj deset let pred zloglasno "ločitvijo duhov" deri r'^a^c' m liberalci; vrh tega je mladi jurist takrat potreboval , "rja m je prav rad objavljal pri Mohorjevi, ki mu je njegove var' dobro plačevala. Kleč je drugje. Iz Tavčarjevega hesedo-UiiJa r°zvidno, da v takratni Avstriji še ni bil (vsaj do kraja ne) t«dntf prmc'P delitve oblasti v modernih državah. Oblast je bila - v n " ,nstanci - še vedno od Boga in od cesarja oziroma od njunih km;eX,n'^<)v ^ l ranci ji pa je že poldrugo stoletje poprej (1748) izšla tern^r zapletene razmere in odnose oblasti "razčistila" in katere tfUf} m° naČelo - delitev oblasti - velja še danes. Knjiga nosi naslov O je U zakonov, avtor pa je francoski pisatelj in mislec Montesquieu. Ta in i i drŽavni ustroj v sosednji Angliji, kjer so bile namesto ene Qr)la J*Y oblasti, ki izdaja zakone, upravlja in sodi, tri ločene na brzdajo druga drugo: zakonodajna, izvršilna in pravosod ^nistlf ^ kralj že tedaj ni bil več zakonodajalec; on in njegovi pariXlr' Xo upravljali deželo po zakonih, ki jih je sprejemal Zad ^a ie (bil) iz dveh zbornic, kar je omogočalo, da ena He0i SVoiev°IJnost druge. Pravosodje, od obeh ločeno in lxno, se ravna po zakonih ter po vesti sodnikov in porotnikov... l84tnnC°S^a m niei sledr?e buržoazne revolucije (zlasti tiste v letu driJ th na^e^° delitve oblasti uveljavile v vseh upoštevanja vrednih Pa so ta^° V l'ran<'ji kot v Avstriji, Nemčiji ali Rusiji. Postavljale razh • n"Jrazbčnejše omejitve in ga ovijale v stare tenčice, kakršno $ilržavni zbor vas je v torek po protest-Sgg odhodu opozicijskih poslancev izvolit ^-----,------. iBjpdnika s trajnim mandatom, čeprav je tudi drugič vašo kandidaturo z3^rnila. Zakaj ste za nekatere tako zelo $Porni£ 'Kolikor vem, se je v parlamentarni Komisiji tudi v torek ponovila vsa zgodba o stečajnem Elanu s populističnim obravna-Vanjem moje sporne udeležbe pri tem. Gre Za očitno nacionalno frustracijo zaradi lzgube Elana, ki pa je po legitimni pravni Poti pripadel kupcu. Sodni svet je vse te očitke na moj račun preveril in ugotovil, da s° neutemeljeni. Primer Elana je pravno zaključen in čist, preizkušen v rednih oblikah sojenja na višji instanci. Uvedba stečaja in njegov zaključek v senatu, katerega član sem bil, ni doživela strokovne Kritike ali razveljavitve, vsi sklepi so bili Potrjeni." šlLbile povod za zavračanje vaše kandi-^Sjurji morda tudi osebne zamere? Znano ISujip vam poslanec Zmago Jelinčič ni ZSZSonaklonjen. . Tudi to je zelo mogoča razlaga. Leta 1992 le Poslanec SNS Zmago Jelinčič v intervjuju a Slovenca na vprašanje, ali stranko kdo ^v,ra pri razvoju oziroma ali pričakuje, da 0 dobil dovolj glasov na volitvah za vstop v Parlament, odgovoril, da "nas nekateri sicer Pokušaj o onemogočiti, kot na primer ranJski sodnik Šubic, vnet jugoslovenar, ki ^e filan podaril Hrvaški". Ti stavki so še Jer*- prcc*met kazenskega postopka proti 'nejču ki ga na mojo zahtevo preganja ^.Vn» tožilec, postopek vodi sodišče v zJu°ljani. Tu dejansko vidim začetek ^godbe o zavračanju moje kandidature za n,ka s trajnim mandatom." ^^[inčiča je obdoljen kaznivega dejanja Sodišča z deljenimi pristojnostmi Namesto temeljnega sodišča v Kranju, ki ima enote na Jesenicah, v Kranju, Radovljici in Škofji Loki, nam je zakon o sodiščih, ki je začel veljati konec aprila, dal okrožno sodišče v Kranju ter okrajna sodišča v Kranju, Radovljici in Škofji Loki Obe vrsti sodišč sta prvostopenjski, njuna instanca je višje sodišče v Ljubljani. Okrožno in okrajno sodišče imata različne pristojnosti Na okrajnih sodiščih bodo sodniki obravnavali predvsem kazniva dejanja, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let (razen tiskovnih tožb), opravljali preiskave za ta dejanja, sodili v civilnih zadevah (premoženjski, v katerih vrednost spornega zahtevka ne presega dva milijona tolarjev, civilni spori zapuščinske in druge nepravdne zadeve ter vodenje zemljiške knjige, izvršilne zadeve ter izvršbe). Sodniki okrožnega sodišča pa bodo sodili v zahtevnejših kazenskih, civilnih in drugih zadevah, na okrožnem sodišču ostaja tudi vodenje sodnega registra. storjeno vse, da se moja kandidatura prepreči in prepreči izvolitev v trajni mandat, je vendarle še pamet v pravni državi. Problem namreč ni samo moj, dvigam ga na raven spoštovanja strokovnih, pravnih odločitev sodstva, tako imenovane tretje veje oblasti. Če bi namreč populizem uspel na meni, je jutri lahko žrtev nekdo drug. Sodni svet je v torek zmagal na načelni ravni. Prepričan sem, da se bodo pravila igre prav na primeru prvega paketa kandidatov za sodnike v prihodnje bolj razčistila, da bo sodni svet pridobil legitimiteto in avtoriteto, ki mu gre." Nt parlament, v katerem se pregrevajo različne politične strasti, kot nalašč za "čiščenje" sodnikov? V državah s parlamentarnim sistemom sodnike praviloma imenujejo šefi države ali celo pravosodni ministri so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine", omogoča zlorabo. S pavšalnimi kritikami in populizmom lahko vsak sodnikovo odločitev prevede v Pučnikov amandma. To se je zgodilo v dneh med nesklepčno sejo državnega zbora in torkovo sejo, ko se je pod vprašajem znašlo že osem kandidatov za izvolitev v trajni sodniški mandat." 40? vjjjfbdolžitve. Kako se postopek odvi obravnavo ni bilo, Jeseni 1992 ga na prvo Postregel je /. imuniteto občinskega poslanca oočini Ljubljana Center, na drugi obrav-.dVl Pa sva se srečala, vendar je bil tedaj že ^publiškem parlamentu. Sklicuje se na " ansko imuniteto, kar mu bo bržčas tudi Posl Uspel«' ^-jjjjnčjčcm ste imeli tudi dve službeni ^^Bl!iJ>rv<> oh njegovem znanem slrel-^SJSjjOTtiUtuj drugo, k» ste izdali odredbo ^p^SLJ2iy_'Nkavi pri nekaterih takratnih ^S^alHO^^tranke? ^Sdar ste izvoljeni. "h r — bln x 1 CV P°JmuJem kot zmago na osebni nacclni ravni. Čeprav je bilo že od začetka "Pri nas sodnike voli parlament, takšen postopek je uzakonjen, ali bo spremenjen, ne vem, način, po katerem je sodnik na milost in nemilost prepuščen poslancem, pa dejansko ni najboljši. Slovenija jc majhna, med seboj se poznamo, sodnik se s takšno ali drugačno sodno odločitvijo vedno nekomu zameri, ta pa se mu prek poslancev lahko maščuje. V desetih letih opravljanja sodniške funkcije sem sodil v številnih izpostavljenih primerih, predvsem kot kazenski sodnik, marsikomu sem se zameril, čeprav do danes z višje instance nisem doživel nobene globalne kritike na svoje delo." Kaj menite o t.i. Pučnikovem amandmaju v zakonu o sodniški službi? "Dikcija, da "ne morejo biti v sodniško funkcijo izvoljeni sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih postopkih, v katerih Kako so volitve prvega paketa sodnikov spremljali drugi sodniki? "Težko rečem, mislim pa, da so precej zaskrbljeni in negotovi. Ne zaradi "grehov", ki naj bi jih storili v preteklosti, ampak zaradi odnosa poslancev do sodstva." Zdaj imate trajni sodniški mandat. Vas morda niso pri tem ovirali tudi zato, ker ne skrivate ambicij, da bi postali predsednik okrožnega sodišča v Kranju. Ne nazadnje ste trenutno že drugič v funkciji namestnika predsednika. "Na to ne morem odgovoriti. Mislim pa, da bodo predsedniki okrožnih sodišč imenovani šele v drugi polovici prihodnjega leta, potem ko bo trajni sodniški mandat pridobilo vseh 38 sodnikov, kolikor nas je trenutno na temeljnem sodišču v Kranju. O trajnem mandatu pa tole: trajnega mandata si sodniki ne razlagamo tako, da bomo do smrti lahko počeli, kar nas bo volja. V zakon so vgrajene stroge določbe o disciplinski odgovornosti, naše delo bo vseskozi pod nadzorom in strokovno presojo." oči, sicer bo razočaranje ljudi veliko. Ocena stroke, tudi tožilcev in odvetnikov je, da bodo kazenski postopki z vnosom elementov kontradiktornosti še daljši in bolj komplicirani, kar lahko pripelje tudi do manjše učinkovitosti in ažurnosti sodstva. Ekipa sodnikov, kakršna je, je sposobna in še voljna, čeprav trenutno nekako vržena iz sedla, speljati reorganizacijo, ali nam bo uspela, bo pokazal čas. Ne gre za pesimizem, res pa je, da bo kritik zaradi morebitnih slabih učinkov deježen predvsem sodnik v razpravni dvorani. Nekatere slabosti se že kažejo. Sodnikov je premalo. Novih, mladih ni in jih kmalu še ne bo. Z novim letom bomo šli v reorganizacijo z ogromnim številom nerešenih zadev. Na temeljnem sodišču v Kranju smo jih imeli septembra kar 17.500, številka se bo do konca leta še povečala." Mislim, da se ne motim, če rečem, da ste radi sodnik Kaj hi storili, če ne bi bili izvoljeni? "Tudi o tem sem razmišljal. Nekatere odvetniške pisarne so me že snubile." Z novim letom bo sodstvo reorganizirano. Kaj pričakujete od reorganizacije? "Reorganizacija bo uspela samo, če bo jutri pravica hitrejša in manj zavezana prek Iz kazenskega zakonika Kazenski zakon se v poglavju kaznivih dejanj zoper gospodarstvo prilagaja novim lastninskim odnosom. Tako v poglavju med drugim zasledimo kazniva dejanja ustvarjanje monopolnega položaja, zloraba notranje informacije (zagrožena kazen do treh let zapora), lažni stečaj in povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem, oškodovanje upnikov, vdor v računalniški sistem, pranje denarja (do pet let zapora) in druga. Torej se tudi kriminalu "belih ovratnikov" po novem letu pišejo bolj črni časi. Doslej je javno tožilstvo v Kranju bodisi zaradi pomanjkljive zakonske osnove ali prešibkih dokazov zavrglo približno vsako tretjo kazensko ovadbo s področja gospodarske kriminalitete, zelo malo zadev pa je prišlo tudi na sodišče in še ti so zvečine zvodeneli. GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Sodnike naj voli sodni svet V tokratni anketi smo Gorenjce spraševali na temo Pravosodja: ali zaupajo v pravičnost sodstva, so sodišča oziroma sodniki neodvisni in kdo bi moral imenovati 5<>dnike. Odgovori so nas, vsaj kar zadeva volitve 'Odnikov, nekoliko presenetili, saj kar 47 odstotkov od *°5 anketirancev, k, so odgovarjali na naša vprašanja mef"> da bi moral sodnike imenovati iOdnL svet. V Pravičtun, V(„/.vfva zaupa 50 odstotkov vprašanih, 53 "dstotkov pa jih meni, da so sodniki pri tvojem delu ^Odvisni. Sodelovanje v raziskavi je odklonilo 19 Gorenjcev ali sluhth 14 odstotkov vseh poklicanih. 121 48 Ali maupate v pravičnost sodne veje oblasti? ■NMHHHHHHHHH 50.01* "'^ IO O H A. NR So po vašem sodišču o*, sodniki neodvisni? 112 93 54. U31Ll>A 45.37% /VK Kdo naj imenuje sodnika? 67 .lZ.ttSX PAR I JI M K NT oe Ml.Hit SO ONI SVET *2 20.40% l'RA VOSOiiNt MINI\n li 17 TšT^ A 7^ GORENJKE, O GORENJCIH Mil J KJTfTL MED GORENJCI PO GORENJSKI Izbiramo GORENJCA MESECA SEPTEMBRA' 94 Andreja : Andreju = 94 : 94 Vaša pošta z glasovi za Andrejo in Andreja prihaja na naš naslov, telefoni v kontaktnih oddajah gorenjskih radijskih postaj ob petkih skorajda pregorevajo in v glasovanju za Gorenjca meseca septembra 1994 smo doslej prejeli že 188 glasov. Trenutni izid po prvih dveh glasovalnih krogih je popolnoma izenačen: ANDREJA RAUCH je dobila 94 glasov, ANDREJ MRAK pa tudi 94 glasov. Tedenska zmagovalka v drugem krogu (od prejšnjega petka do včeraj) je Andreja: zanjo smo dobili 89 glasov, za Andreja pa 65. Na marsikateri prispeli dopisnici ste nam pripisali Vaše mnenje o obeh predlogih za foto EJGA... V Čatežu je Agencija Videoton Geržina pripravila 'obor Miss Slovenije ' 94. Prve tri zaslužijo prostor tudi v rubriki FotoEJGA. Že 26. novembra, torej čez dober mesec, pa revija KAJ obeta finale izbora NAJLEPŠE SLOVENKE V LETU 1994, pred njim pa 24 predtekmovanj. Torej bomo imeli Miss + Najlepšo - ali, kot bi rekel EJGA HUDOBA: za miss lahko tekmujejo vse s slovenskim državljanstvom (in tistimi pogoji, ki jih najdete v prilogi AS); za NAJLEPŠO pa lahko tekmujejo le tiste, ki so SLOVENKE. Če zraven prištejemo še natečaj za FOTOMODEL LETA, potem je jasno kot beli dan: ob 2 milijonih državljank in državljanov imamo res veliko lepotici Jutri se v Portorožu izteka silno pestra in naporna dekada: najprej oglaševalski festival Zlati boben, potem borzna konferenca in Dnevi slovenjskih pravnikov, šef države Milan Kučan je z obisnom počastil Zlati boben In srečanje juristov, " borzijance" pa naj bi nagovoril šef vlade dr. Drnovšek, namesto njega je prišel podse f vlade dr. Kračun. Na sliki Gorazda Sinika je Milan Kučan na kondicijskem preverjanju pri zapriseženem Gorenjcu Tinetu Golobu. Gorenjca meseca - tokrat smo izbrali pripis Marinke JENKO z Zgornjega Brnika: "Spoštujem oba, Andrejo in Andreja, vendar je Andrejeva volja še več vredna, ker taka bolezen bi mnoge potrla." Podoben, še bolj neposreden, je pripis Mili ERŽENOVE iz Kranja: "Hvala, da ste se spomnili na Andreja Mraka - glasujem za njegovo vztrajnost, delavnost in pogum! Vem, da je tudi Andreja uspešna, da se trudi - toda Andreji pomagata talent in sposobnost, Andrej pa ima več zaprek in večje ovire. Hura Tokrat nagrade prejmejo: Francka PIV K, Svetinova 5, Jesenice; Jože ARH, Spodnja Resnica 82; Vojko POLJANC, Partizanska 5, Žiri; Jože PIRNAT, Gubčeva 4, Kranj; Jure KRNIC AR, Babni vrt 10, Golnik. Nagrade prejmete po pošti! EJGA BODE IN BOŽA Čeprav so jutranje temperature ie pod ničlo in je tudi zvečer mraz, pa je certifikatna vročica vse večja. V javnost je pricurljal podatek, da previdni + preudarni državljani pooblaščenim investicijskim družbam prinašajo manj certifikatov od optimističnih pričakovanj. 13tltE\ Natančneje: kakor komu. Nekatere druibe so napolnile sklade do vrha, nekateri pa se vrtijo tam nekje okrog desetine planiranega, razpisanega (kakor kdo reče) kapitala. IffltfA In ta (eden se je te začelo: vpis certifikata lahko v dveh pooblaščenih investicijskih družbah prinese na v rado' JULtfA Ker se blita Miklavž, ko so obdarovanja Še posebej aktualna, je pričakovati, da bodo zgledi z darili pri vpisu ceritikatov vlekli' fSffifi] Čakamo, ka; bo o tem rekel Roman Kladošek, republiki tržni inšpektor, ki -kot je znano - ni prav velik ljubitelj premijskih poslov. f&I¥K\ In če bo uspela poslanska pobuda in potem še referendum in bomo dobili še eno porcijo certifikatov (inflacijskih, je rekel Tone Rop), bo morda tudi nagrad za vpis certifikatov tudi še za eno ni>rcuo'TI9rtE[ Vrednosti delnic bo sicer ravno toliko kot v prvi porciji - ampak kdo bi čakal na delnice, če lahko dobi pralm prašek, hotelski penzion itn te ob vpisu' WfrE\ S/a Bledu se kar vrstijo zdravniški kongresi. Kot poročajo iz čakalnic v gorenjskih zdravstvenih domovih in bolnišnicah, so kongresnemu vzdušju primerno vrste čakajočih na "dohtarja" ustrezno daljše WttfA Odkar imamo po zaslugi podjetnih Janeza Sodje in Mitja Cetina iz Bohinja v naši državi svoje "bobi" slane palčke, je spet aktualno nekdanje politično geslo: Oprimo se na lastne sile. BBB Ker prodaja bohinjskih (beri: Made in Slovenia" slanih palčk) občasno zašepa, ejga predlaga, da se za prihodnjo Bohinjsko loterijo v letu 1995 vsakemu kupcu srečke primakne vsaj en zavitek Eminentov isla\tmh slanih palčk iz pekarne Slap v Bohinju) BBB Palčke so namreč zelo dobrodošel rekvizit za grizljanje pred televizijo. ko teče irebanje IMrfA V dveh sedanjih gorenjskih občinah povroča vročo jesen odločanje o novi lokaciji občinskega smetišča. Vsem, ki so jim strokovnjaki narisali možno lokacijo občinskega smetišča (pardon: deponije komunalnih odpadkov) bolj ali manj pred nosom, so razjarjeni 1ttltn\ Zanesljivo bodo nove občine na območju sedanje škofjeloške in radovljiške komune za doto dobile res lepo darilo: nerešeno vprašanje lokacije za smetišče in ogromno jeznih občank m občanov. W0K\ l ne bo jezilo, ker jim ne bodo odvaiali smeti - druge pa bo jezilo, ker jim jih bodo vozili v bolj ali manj bližnjo deponijo MItFA Ampak brez panike: vmes bomo le imeli nove županje (če jim bodo strankarske kadrovske kuhinje namenile prostor na listah) oziroma nove župane ItttffA Mesto Kranj, prestolnica Gorenjske, je za obiskovalce prijaznejše od mesta Novo mesto, prestolnice Dolenjske. V mestu ob Krki imajo nadvse Živahnega pajka, ki najrajši odvaža napačno parkirana vozila, na katerih ni registracije NM - v Kranju pa je občinska vlada rekla, da pajka ne bo fJf/ftffl Najbolj žalostni s<> \ kranjski Komunali - izvedeli so, da novomeška Komunala pokasira od ene pajkove žrtve mastnih 9.500 tolarjev! Plačljivo v gotovini pred prevzemom avta iz ograde. HflD Kranjska oblast /c Komunalo torej prikrajšala za tolarje od pajka, ampak Kranj bo prav zato, ker bo ostal eno redkih mest brez zloglasnega pajka in zgolj z nadzorniki prometa v mestu, obdržal sloves prijazne prestolnice |BB Gorenjkam in Gorenjcem grozi debelost. V Lescah so odprli novo super moderno proizvodno linijo za čokolado vseh vrst in tisti, ki so poskusili nove izdelke v prvem tednu obratovanja, odličnih izdelkov ne morejo prehvaliti BBB Ob tem se tolažijo z ugotovitvijo, da čokolada pomirja, obnavlja energijo in ne redi IStI9K\ Dobra pa je, dobra - je rekel Ljubljančan o Gorenjki. Mislil je na čokolado in ne na Katarino z Jesenic, ki je hrabro zastopala Gorenjsko na izboru za Miss Slovenije ' 94 prejšnji petkov večer v Čatežu. fjf/HSI Ker je v demokraciji političnih vicev vse manj in manj, so se škofjeloški jagri odločili poskrbeti za zdravilni smeh med vselej privoščljivimi jeziki član :elene bratovščine tako grdo zgrešil dolgouhca, da \o v hiši, mimo katere je tekel zajec, ostali brez šip v kuhinjskem oknu BBĐ In brez zajca tudi, razen, če ga je po zaključku pogana pookmO od smeha! Mftf.\ za Andreja!" Jože PIRNAT iz Kranja pa meni: "Glasujem za mlado plesalko Andrejo Rauch. Tak talent se ne rodi * vsaki generaciji Slovencev, pa tudi brez trdega dela je tak talent neizkoriščen." Danes se začenja tretji glasovalni krog s štirimi kontaktnimi oddajami na štirih gorenjskih radijskih postajah (ob običajnih urah!) ter seveda z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 64 000 Kranj. Glasujte za Andrejo ali za Andreja. Izmed prispelih radijskih + dopisničnih glasovnic jih bomo pet spet izžrebali za nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Od tu in tam - pa še kam Spet SIS Pa smo spet tam, kjer smo že bili. Ponovno se bo treba privaditi kratici SIS. če smo zelo natančni: v časih, ko so se bohotili sisi, je bil za nekatere dobesedno raj. Spomniti se je treba le na znamenito "svobodno menjavo dela", Pa na nategovanja med zbori izvajalcev in zbori uporabnikov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in večina davkoplačevalcev (tedaj prispevkoplačevalcev) se ob tem lahko le kislo nasmehne. Res prijetni časi za tiste, ki so znali prtstaviti lonček. Ni čudno, da je bil rompompom, ko je država ukinila samoupravne interesne skupnosti! In zdaj se SIS vrača. Na celi fronti: postopoma bo SIS nO vsakem izdelku oziroma na proizvajalčevi specifikaciji-SIS je namreč slovenski osamosvojitveni nadomestek znamenitega JUS (jugoslovanskega standarda). SIS pomeni: slovenski (SI) standard. Inflacija receptov Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije je javnost' predstavil zanimiv podatek: povprečna Slovenka (Slov*' nec) prejme pri zdravniku kar 6 receptov za zdravila l'tn° in z receptom dobi v lekarni v povprečju 11,5 zavit* zdravil na leto. Takole, na okroglo, vsak mesec '(,xi arcnije". število izdanih receptov (zlasti za zdravila • "zastonjkarske" liste) v naši mladi državi, ki je še vedno tranziciji, skokovito raste. Ker smo Slovenci znani kot pristaši družinskih zalog J* vseh področjih, je možno navedeno inflacijo recepta* razložiti tudi s tem, da si besno ustvarjamo zalogo vsak slučaj", če se kakšen pametnjakovič spet izn*,s krepki participaciji treba slučaj", če se kakšen pametnjakovič spet iz*'*" co participacijo. Spomin za genialnost, imenovano cipacija v zdravstvu, je še zelo živ in pravočasno J■ imeti zdravila zoper njo. V primeru, da pa i'>~ zavitka zdravil na državljana letno res pomeni zfl£^^ skrb za zdravje, se v praksi le-ta ne odraža preveč. *eC oktober vsaj na Gorenjskem skoraj vsi trdovratni^ kihamo, smrkamo, se prijemljemo za grlo, PUemy čajčke in gledamo, kdaj je naokrttg H ur za ospen. tem mesecu bomo povprečje 6 receptov za zdravila lnškl barvni 23.25 o& d>Jset 23 55 SPot 0.15 ČIM vel,kem platnu ^STRIJA 9-00 Čas v sliki 9.05 Hej sestra, Ponovitev 9.30 Hieroglifsko po tovanie 10.15 Oče Ante Portas, Ponovitev nemške komedije 11-40 Neznani svet 12.20 Silmg. Ponovitev 13.00 Čas v tllki 13.10 J*, ponovitev 13.35 Katts & dog «4.00 VVichertovi 14.45 Sound ^neck 15.00 Otroški program 17-00 Mini čas v sliki 18.00 Cas v sliki 18.30 WHdt)ach 19.30 Cas v »''ki 20.00 Spori 20.15 Športna 5r«na 21.07 Pogledi od strani *1-15 Strah brez konca, amer *ka psihološka srhljivka 22.45 22.50 TVS 1 SHOW JACKIJA THOMASA 10/17 del ameriške humoristične nanizanke (Jackie Thomas - Tom Amo Id) Chaz in Sophie morata podpisati pogodbo za novo sezono in zato prideta prosit Jackieja, naj zastavi kakšno dobro besedo zanju. Ampak iz tega ne bo nič, ker letos ne bo nobenih povišic. Ko Jackieja obiščeta Talbolt in eden od producentov, pa jima pod nos pomoli seznam zahtev za svojo pogodbo. Višjo plačo, helikopter, livrfrane šoferje... Nezaslišano! Treba se bo zateči k načrtu B: odpisati Jackieja iz nanizanke. Jackieja ubije njegiva žena. Ali brat... Ja, ja, ja! vpijejo Boby, Grant in Nancy. Dvoboj v mehiki, ameriški vestem 0.10 Zore - mož brez meja 1.00 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 13.00 Čas v sliki 16.30 Itave in tolpa s figovega drevesa 17.00 Echos de France 17.30 Lipova ulica 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.15 Anna-Maria - ženska gre svojo pot, nemška serija 21.07 Kompas, evropski magazin; Novo v kinu, filmi in njihove zvezde 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.35 Akcija K, avstrijski dokumentarni film 23.40 Propagandni svving 0.40 Z dvignjenimi rokami, poljski kratki film 0.45 Predor, avstrijski dokumentarni film 1.40 Videos-trani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Športni konec tedna, Prometna varnost na gorenjskih cestah 20.35 Iskanja: Konj Kalanovim gleda v oči 21.15 CNN - podpis pogodbe kabelskih operaterjev 21.25 Danes na videostraneh, EPP 21.30 Skriti gost v studiu (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Šolsko prvenstvo v krosu -1. del (pripravila P. Megušar in J. Garnter) 20.00 Nedolžni lahkoži-vec - odrska predstava igr. skupine "Scena" iz Železnikov (8. del) 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema pred konferenco "Radosti in bolečine družinskega življenja" 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Odprta predavanja centra za duhovno kulturo 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program - Ti, jaz in najin otrok - šola za starše - gostja Katarina Lavš R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhu. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja ob 16.30. Ob 17. uri bomo govorili o novostih na številki 92, sledila 0 lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Pokrovitelj, vrtnarstvo Valjavec, pripravlja nagrajencu prijetno presene čenie Poslovili se borno z novostmi iz uredništva Gorenjs kega glasa KINO R ŽIRI 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Koristni nasveti 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda še niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Zaposlovanje 16.50 športni utrinki 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa R JESENICE KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz5.00 Jutranji program -vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3 x 1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 14.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 LOTO 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines, glasbeni kviz 21.00 Voque 22.00 Sršeniada 1.00 Technomania -D. J. ALF 2.00 Satelit PONEDELJEK 22.50 TVS1 CENTER amer ljub drama KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO ob 16., 18 In 20 un STORŽIC Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer akcij, film HITROST ob 17.30 m 20. un TVS 1 8.05 Modri biser Rovinja 93 9.10 Predsednik Mao, francoska dokumentarna oddaja 10.10 Onstran prihodnosti, 6. del avtsralske znanstvene serije 10.35 Doc Hollywood, ameriški film 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Arabela, češka nadaljevanka; Oscar Junior; Lonček, kuhaj! Medvedji krožnik 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Beli konjiček, koproduk- cijska nadaljevanka 20.30 Nor na reklame: Zaplet, 2. oddaja 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova: 22.45 Ko zakon postane navada, angleška nanizanka 23.10 Sever in jug, ameriška nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.35 Obraz mode, angleška dokumentarna nadaljevanka 16.25 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja TV Koper Capodistria 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 19.15 Videošpon 20.05 Izkoristimo svoj um: Izboljšamo svojo ustvarjalnost, znanstvena serija 20.35 Rdeče srce buikve, znanstvena oddaja 20.50 Roka ročka 21.40 Življenje komedijanta, švedska drama 22.30 Svet poroča 23.00 PPZ v košarki (m): Kovinotehna Polzela - Iraklis, posnetek iz Polzele HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Modul + 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Cesarica, nadaljevanka 13.00 Monoton 13.40 Avstrija, prikloni se, dokumentarna serija14.10 V avtobusu, ponovitev angleške nanizanke 14.35 Lovejov, angleška nanizanka 15.30 Nevestine družice, ameriški barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja 20.45 TV parlament 22.50 Poročila 22.50 Poročila 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja HTV 2 17.25 TV koledar 17.40 Ashen-den, nadaljevanka 18.25 Water-gate, ameriška dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 V večernem hladu, humoristična nanizanka 20.45 Ashenden, nadaljevanka 21.35 Clive James: Slava v dvajsetem stoletju, angleška nanizanka 22.30 Sovražniki Sher-locka Holmesa, angleška nanizanka KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Alica v glasbeni deželi 13.45 Video igralnica 14.25 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Polno, prosim, španska nadaljevanka 17.20 Majsko vino, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.45 Tv bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Ro deo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.15 Karma 22.00 Upravljanje, dokumentarna serija 23.00 Poročila 23.10 Spot tedna 23.15 Na velikem platnu 23.30 CTM Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 VVildbach 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Otok duhov medvedov 21.15 Thelma in Louise, ameriški film 23.20 Čas v sliki 23.25 Lov na izgubljeno zlato, ameriški pustolovski film 1.00 Zore - človek brez meja 1.50 Poročila/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.05 Tioč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Grad v najem 16.30 Aurora - pajčolan svetlobe 17.00 Velja za vsak dan 17.30 Orientacija, verska oddaja 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 Vrtiljak popevk 21.15 Pogledi od strani 21.25 Fitnis klub, Poroka 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Napačna teža, nemški TV film 0.55 Bernard VVicki, portret igralca 1.55 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Odštek 4: Dihamo skozi Kranj 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Glasbena tema - Zvoki citer: Rado Kokalj (v živo) 22.00 2. mednarodno tekmovanje v rolkah Tržič '94 22.30 M & N - promocijski koncert v Begunjah 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Šolski športni Radio GAGA na TV pripravili Polona, Špela, Janez in Peter 20.00 Agilitv - drž. prv. v Puštalu (2. del) 20.25 Ob prvem rojstnem dnevu TV Železniki 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Pogovor z inšpektorjem za delo 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Varujmo zdravje - bolezni zgornjih prebavil 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Zdravkom Bavdkom AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Policijska postaja, ponovitev 9.30 Poročila iz parlamenta, ponovitev 10.30 Labod, ameriški film 12.15 športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Katts & dog 14.00 VVichertovi 14.45 R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 MHz iz Tržiča. Obvestila, informacije in glasbena lestvica Slovenca bodo napolnile prvi del programa. Ob 17.30 ste vabljeni k sodelovanju v Bodeči neži, končali pa bomo z uro, namenjeno športu in rekreaciji. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/ popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrt- nice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18150 Telegraf R ŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Glasba in zabava 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 FtA Slovenija 16.30 Varno s Triglavom 16.50 Športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Narodno-zabavna glasba 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožefom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17-00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo glasba 22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 24.00 Slovenska balkaniada - Vanja Vreg 2.00 Satelit 22.45 TVS 1 KO ZAKON POSTANE NAVADA 1/6 del angleške nanizanke; Enaindvajseta obletnica poroke Ben in Barry Masetield praznujeta enaindvajseto obletnico poroke. Skoraj častitljivo, ampak... Doslej je šlo, kaj pa naprej? V zakonu namreč škriplje. Barry, moški v krizi srednjih let, se ne more sprijazniti s tem, da bi moral ženi pomagati pri gospodinjskih opravilih, predvsem pa se je Gen zdaj posvetila karieri in kot odvetnica doživlja prve uspehe. Veliko potuje in Bar-ry se mora znajti sam. Potem pa se priseli mlada in lepa soseda. Nenadoma tudi Bar-ryju ni več težko peljati psa na sprehod... CELOVEC IHandLI Bahnhofstr20 [Tei 0043-463 511566 PISARNIŠKA TEHNIKA IflCKOMUNIKACIJC VASA STROKOVNA IRCOVINA I OSI INIM SVI TO VAN JI M in sievisoK« 3ADiO <=?Alli 913 Ffl KINO CENTER amer. ljub. drama KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO ob 16 . 18. in 20. uri STORŽIĆ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! OHRANILI SMO STARO IME Z NOVIMI DEJAVNOSTMI NAGRADNA KRIŽANKA Sponzor današnje križanke je ETP -Elektrotehniško podjetje Kranj. Ob tej priložnosti je prispevalo tri zelo zanimive nagrade: 1. nagrada - nakup blaga v vrednosti 20.000 SIT 2. nagrada - nakup blaga v vrednosti 10.000 SIT 3. nagrada - nakup blaga v vrednosti 5.000 SIT tri tolažilne nagrade pa prispevamo v Gorenjskem glasu. Žrebanje bo javno v trgovini ETP na Koroški cesti 53, dne 27. oktobra ob 10. BI? uri. Vabljeni! Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam ga do prihodnjega četrtka, 27. oktobra, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj ali na ETP, Mirka Vadnova 11 oz. ETP -trgovina, Koroška c. 53/c. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje - Mojstrana ali TD Kranjska Gora do prihodnje srede, 26. oktobra. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe, Zoisova 1 v Kranju. OSEBNA IZKAZNICA Podjetje ETP se uvršča med največja podjetja te vrste v Republiki Sloveniji. ETP razpolaga z izkušenimi, visoko kvalificiranimi kadri, lastnimi, moderno opremljenimi poslovno proizvodnimi prostori, sodobnimi delovnimi pripravami in avtoparkom, projektivnim birojem, servisno-vzdrievalno službo ter prodajo na drobno in debelo. Vse to ETP-ju omogoča, da lahko dosega visoko kvaliteto opravljenih storitev in dobre poslovne rezultate pri izvajanju svojih dejavnosti. ETP - ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE ENGINEERING, TRGOVINA, PROIZVODNJA KRANJ, Mirka Vadnova 11 SEDEŽ PODJETJA Kranj, Mirka Vadnova 11 Tel.: 386 64 242 33 TRGOVINA IN SERVISI: Kranj, Koroška c. 53/c Tel: 386 64 216 37 DEL OBRAZA FILMSKA ZVEZDA ZDRAVILNO KREPILNA PIJAČA ČUDEŽ FILMSKI IGRALEC PETER 10 S0PL0DJE IGLAVCEV LADJA ZA PREVOZ TEKOČIN NAUK DUHOVNIKA ARIJA TONE F0RNEZZI SPREMU. PILOTA JUŽN0AM. DREVO, MILOVEC TH0MAS KLEIN KRUTI RIMSKI CESAR RIŽEVO iGANJt SKLADI MODERNA GLASBENA SMER POLINEZIJSKI ČOLN IZ ENEGA DEBLA AM REŽISER ARTHUR LOVSKI PLEN MUSLIM. MENIH DEVETA ST. GL. LESTVICE KONRAD TISCHE 11 REŽISER KUSTURICA ANGL. SLIKAR PAUL PLATINA DALJŠA PRIP0V. PESEM IGRALEC SCHVVAR-ZENEGGER TITAN STAR0-SL0VAN FILOZOF 3ESCARTESI GRŠKA ČRKA IG0R0VJE V| BOLGARIJI PTK* UJEDfc (BRKATI) V GRŠKI MIT. ZALI MLADENIČ GL. MESTO DRŽAVE JEMEN PRETEP SEZNAM TISK. NAPAK DEL BLEDA KEM. ELEMENT TEMNI DEL DNEVA. PREPREKA PEVKA PRODNIK PRIPRAVA MIZE PREDJEDJO JUNAK ENEIDE IT. IME REKE PAD HOKEJIST ZUPANČIČ DIVJA MAČKA NAJVIŠJA TOČKA NAELEKTR DELEC IGRALEC GOGALA VEČJE MESTO V IHANU EGIPČ. BOG sonca. NEKDANJA RUSKA KRALJEV. DRUŽINA PODZEMNI HODNIK VIR KOS CELOTE IVAN ČARGO 11 SODOBNIKI KELTOV SREDIŠČE GORENJ SKE KEM. ELEMENT FINA MEHKA TKANINA AM. FILM. IGRALKA JANE PESNICA NEGRI ZMIKAVT OBDOBJE TELUR H0RAT10 NELSON VALTER FORSJtR VRSTA SOLATI TEKOČE POGONSKO GORIVO SLOV. BI VALIŠČfc MRTVIH ROBERT REDFORD 3.14 sonet JADRANSKI OTOK PROSTOR OKOLI __HI$! OPOJNA PIJAČA JUDOVSKA KRALJICA ŽUPAN POD | T FRANCOZI RUSKI VLADAH AKVA RUSKE RIBICE SILICIJ LE. IVA, KOT PODLAGA Vt HSKIM I't M H >H »'UMNA ŠE M A KMEČKO POSLOPJE KRAJ V SLOVENIJI TVOREC DEL STOPALA TROPSKA OVIJALKA OIllOMHA MESIOV ITALIJI JADRANSKI OTOK JAN NERUDA RIM PRED-DVERJI GLAVNI ŠTEVNIK VODNA ŽIVAL HIHdl! NILSSON 1? POŠKODBE OREOGRAF OTRlN SI STAVIL f KALAN EP POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK feni za pranje denarja Jibljana, 17. oktobra • Zakonodajo o pranju denarja so vJih *e države " članice Evropske unije in nekatere države »t n.e Evrope, pri nas pa jc stopil v veljavo 1, julija letos. ,n je precej prilagojen evropskim zahtevam. U j'0venija jc prav gotovo ena izmed držav, ki so zaradi svojega U počenega nadzora privlačne za tiste, ki radi obračajo denar z 0rp .0nitirni posli. Zakon sam pa nalaga bankam in drugim IjSajiizacijam zbiranje podatkov in obveznost, da sporočajo funt- Za PrePre^evanJe pranja denarja, ki že vzpostavlja svojo tarl^0' P°datke o transakcijah nad določenim zneskom. Zakon ue v veljavo z začetkom naslednjega leta. Kot sta razložila L. tovalka vlade in vodja sektorja za mednarodni finančni sistem Ln . ^°'e 'n direktor Urada RS za preprečevanje pranja .Barja Klavdijo Stroligo, bo takrat začel namreč veljati nov ^nski zakon. pentificirati bo potrebno transakcije, ki presegajo številko 2,2 Pre^°na tolarjev. Dolžnost jih bo prijaviti in sporočiti Uradu za LPr^vanje pranja denarja. Ta formalno še ne deluje, Lj^jejo pa. da bo začel z delovanjem 15. decembra h„i ?Jega leta. Veljalo bo tudi varstvo osebnih podatkov v ^fenih okvirih. *ak devizni zakon bo urejal prehod transakcij čez mejo. Pri |>r ?nu 0 pranju denarja so predvideni štirje podzakonski akti. Prohi °Sl daJeJ° vsebini. zožili so jih na področja, ki so bolj jL ,)eMatična od drugih. Nezanimivi bodo na primer prenosi med p*o Slovenije in drugimi bankami. l °rnembno bo komuniciranje med Uiadom in zavezanci. Zajeli t0 t0J.se zavezance, od katerih pričakujejo podatke (morda bodo Oro zavarovalnice). Ustrezna bo metodologija za kontrolo. !ali c£Kac'Jc bodo imele pooblaščence, ki bodo sistem kontrolir-i°vir at!ca' ves sistem bo temeljil na preventivi, predvsem bo % «a Za »ste, ki bodo na kakršenkoli način kvarili finančni sistem. *> Vidic Pfvi slovenski študentski poslovni simpozij ti^'fttna' oktobra - Management Group, skupina mladih in i\0v'Cloznih študentov je od 15. do 18. oktobra v Ljubljani in siit,^*11.. "u-Mu organizirala prvi Slovenski študentski poslovni tujj|,()/|J z mednarodno udeležbo. Sodelovalo je več kot dvajset s,udentov iz Avstrije, Belgije, Italije, Hrvaške in Švice. ipo?Uc*arek Je bil predvsem na torji Management Group »0s navanju Slovenije, tako deležni le pohval, saj je bila |0 p^aarsko kot tudi geografs- navezovanju stikov s jin- animi organizacijami v tu-Hj, Program je bil precej tete • venc'ar izredno kvali-privn- saj je študentom uspelo li nekaj najbolj znanih Drajp'h imen: Vojka Ravbar, gp0 j° Veselinovič, Marko Go-^Un ' ^utn Rozman, AnH*n.eie- dr. Danica ^Ručigaj. °Cra Zafcl >I organizacija simpozija resnično na vrhunski ravni. • Tomaž Korelc BORZNI KOMENTAR Peto leto zapored Ljubljanska borza oganizira tradicionalno srečanje vseh udeležencev na kapitalnem trgu, še zlasti tistih, ki jih podrobneje zanima dogajanje na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev. Tudi letos se je srečanja udeležilo več kot tristo gostov, ki so iz ust najbolj odgovornih želeli slišati, kaj se bo dogajalo na kapitalnem trgu v naslednjih mesecih in letih, povzetek pa bi lahko strnili v nekaj besedah: Premika se, vendar zelo počasi z veliko mero problemov in premalo konkretnih rešitev za vnaprej. Ta nedefiniranost oziroma nezmožnost predvidevanja, kako bo trg reagiral na ves kompleks med seboj povezanih dejavnikov, pa daje slutiti dlje trajajočo nestabilnost trga vrednostnih papirjev verjetno s ciljem doseganja kasnejših rezultatov na makro nivoju. Uradni govornik je bil podpredsednik vlade RS dr. Davorin Kračun, ki je udeležence seznanil s trenutnim položajem gospodarstva, optimističnimi napovedmi za naslednje leto, s pričakovanji vlade o dogajanjih na področju privatizacije in se dotaknil tudi proračunskega memoranduma za leto 1995, v katerem bo eno osnovnih izhodišč znižati stopnjo inflacije na raven okoli 10 % in s predvideno stopnjo rasti družbenega bruto proizvoda v višini 5 %. V nadaljevanju so eminentni govorniki okrogle mize (Simoneti, Rop. Mramor, Korže, Jašovič, Korbar) nanizali celo vrsto aktualnih dogajanj na področju poteka privatizacije v Sloveniji, o vlogi privatizacijskih skladov kot enega pomembnih dejavnikov pri procesu privatizacije in sopotnika na tej poti transformacije družbene lastnine v privatno. Po trenutno zbranih podatkih so skladi do tega trenutka zbrali okoli 40 % predpisanega kapitala, to je 80 mlrd tolarjev, najmočnejši med njimi pa so tisu skladi, katerih ustanovitelji so banke in zavarovalnice. Interes države pa je, da mora biti aktivnih vsaj 20 investicijskih skladov, ki bodo med seboj zdravo konkurenčni. Precej govora je bilo tudi o ukrepih za destimulacijo takojšnjih prodaj delnic iz naslova privatizacije kot tudi nasprotni ukrepi, ki naj bi stimulirali investicije v dolgoročne vrednostne papirje (tako lastninske kot dolžniške), predvsem preko olajšav pri dohodnini. Predstavitev trgovanja na organiziranih trgih A, B (uradna borzna kotacija), C (privatizacijske delnice, ostale prosto prenosljive delnice, ki ne bodo izpolnjevale pogojev za trg A in B) ter D (trg omejeno prenosljivih delnic) ter možnost izrabe danega trenutka in začeti s postopki dematerializacije vrednostnih papirjev, pa je predstavil direktor Ljubljanske borze. Veliko različnosti in zanimivosti o tem, kaj vse nas kol udeležence na tem trgu čaka, nas navdaja z občutkom, da se glavno šele začenja in ta je prva faza privatizacije le mačji kašelj. Če se dotaknemo še indeksov na Ljubljanski borzi, pa lahko zapišemo: nič novega. Vsakokrat so namreč na nižjem nivoju in strah pred delnicami se je zakoreninil že pri povsem nedolžnih bitjih tega planeta, ptičih, ki so prej veselo obletavali Ljubljansko borzo, sedaj pa so se odločili, da odidejo v južne kraje. Vendar ne samo do pomladi! Borzna posrednica I termina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR N.AKlTOWODAiN! N/KUROnCDAM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 1TL A BANKA (Krati), TffiC) 78,30 N.20 10,97 11,39 7,61 7,99 AVAL Bled. Kranjska gora 79,20 79,50 11,24 11,30 7,75 7,95 CORA Kranj 79.20 79,80 11.16 11,30 7.75 7,95 CREDtTANSTALT N.banka Lj. 79,00 80,00 11,25 11.35 7,60 8,00 EROS (Stari Mavr), Kranj 79,40 79,60 11,24 11,30 7,70 7,80 GEOSS Medvode 79,30 79,60 11.22 11,30 7,75 7,90 GORENJSKA BANKA (vse enote) 78,30 80,20 10,91 11,39 7.55 8,02 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 78,95 79,79 11,10 11,30 7.50 7,90 HDA-tržnlca Ljubljana 79,25 79.60 11,24 11,30 7,75 7,90 IURIKA Jesenice 79,10 79,80 11,12 11,28 7,70 7,95 INVEST Skorja Loka 79,40 79,80 11,24 11,32 7,70 7,88 LEMA Kranj 79,30 79,90 11,20 11.35 7,75 7,95 MIKEL StreHice 79,30 79,70 11,22 11,32 7,68 7,90 PBS d.d. (na vseh poštah) 77,20 79,60 10,30 11,24 7,22 7,80 SHP^Iov. hran. In poa. Kranj 79,30 79,70 11,20 11,32 7,80 7,95 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,60 80,00 10,70 11.45 7,56 7,95 SLOGA Kranj 78,90 79,90 11.00 11,30 7,50 7.90 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 78,30 • 10,91 - 7,55 ■ SLOVENkJATURIST Jesenice 79,10 79,90 11.11 11,27 7,70 7,93 ŠUMKran) 79,30 79,60 11,22 11,30 7.75 7,90 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 79,35 79,80 11,25 11,32 7,70 7,95 TALON Zg. Bitnje 79,35 79,80 11,25 11,32 7.70 7.95 TENTOURS Domžale 791 0 79,80 11,18 11,35 7.65 7.90 UBK d.d. Škofja Loka 79.00 80,20 11,15 11.40 7,70 8.00 WILFAN Kranj 79,30 79,60 11,24 11,32 7.80 7,90 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 79.20 79,60 11,22 11,30 7,75 7,90 ZORIKamnlk 79,00 80,00 11,16 11,38 7,60 8,00 POVPREČNI TEČAJ 79,00 79,81 11,12 11.33 7,66 7,93 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,30 tolarjev. Podatke a tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poitel Kranj. KoroSka i. Z. 064/211-644 L|ubl|ana, Slovenska c.54. 061/133-11-55 Vinko Purg, Simpozij se je v soboto, 15. . s kosilom, sledil jc "iehit JUmJane in njenih znajti ter sprejem pri župani!T Študentje kar niso Venii čudenja nad Slo-% I In njenimi lepotami ter Pr:;° kvalitet o organizacije. beclk« Toplice z 'norr, l,rcventivnim progra- **2X Jfnj5/a po»lovne*e •lt1W 8tudent«ki poslovni MET/J? Potekal v angleškem kltnPo?r ,C bl1 tudi "radni jezik bHa [7a[a- Priložnostno pa je !$a z"n n,a Uld> brošura simpo- tU.deni i0Votn Th« Slovenian ar u\ ^usincss ludi Svmposuim, uradni naslov S lH-okuT1] SC)C' kimcal v torek. ehc0 n Ia' s tiskovno konfer« 4 kateri so bili organiza Tale oglas je v resnici 3x večji EUROIN FOND < < Del denarja, namenjenega za reklamno akcijo, bomo porabili za darila, ki jih lahko dobite vsi, ki boste certifikat zamenjali za delnice Krone Krone ali Krone Senior ja, zato pohitite do 31. 10. 94! Med darili so tudi igrače. Če ne veste, komu bi jih podarili, se jtm lahko odpoveste v korist slovenskih otroških bolnic. Podarjene prispevke Inimo bolnicam v volem imenu tzroćiU ob koncu akaje. ČAS JE, DA SE ODLOČITE KRONA Odločite se lahko tudi drugače. Svojemu darilu se lahko odpoveste v korist razširitve Kronine akcije čiščenja obrežij slovenskih rek m morja, ki bo v teku do sredine novembra. Pokličite (061) 9788. Tudi ob koncu tedna lahko dobite vse informacije o Kroninih skladih, najpreprostejšem načinu zamenjave certifikatov za delnice in seveda o darilih za vlagatelje. POSOJILNICA - BANK ST. JAKOB V ROZU Osebno priporočilo za: TELEFON: 0043-4253^314 ■ FAX: 0043 ■ 4253 -314-4 PREDOR KARAVANKE varčevalne naložbe - visoke obresti in 100% bančna tajnost ^VIZNE NALOŽBE SP UGODNA MENJAVA U ^VIZNE NALOŽBE , HITRO UREJANJE BANČNIH POSLOV ...IN SLOVENSKA POSTREŽBA UUBEU ŠT. JAKOB ST. JAKOB BOROVUE V CELOVEC BISTRICA v BELJAK x TEDEN VARČEVANJA 24.-31. OKTOBRA VSAK VARČEVALEC DOBI DARILO KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Zavod za gozdove obvešča Gozdovi pokrivajo več kot polovico Slovenije in so bistvena prvina pokrajine ter naravno bogastvo pomembno za vse prebivalce. Mnogonamenski, zdrav in stabilen gozd z visokimi lesnimi zalogami in prirastki je dolgoročno postavljen cilj razvoja gozdov. Večina gozdov je pri nas v zasebni lasti, naši gozdovi pa bodo takšni, kakršne nam bo uspelo vzgojiti z našim skupnim delom. Da bomo prišli do zastavljenega cilja, je potrebno utrditi zaupanje med lastnino in stroko, med lastnikom in gozdarjem. Zato bodo v tem in prihodnjem mesecu organizirani razgovori o bodočem sodelovanju pri gospodarjenju z gozdovi med lastniki in predstavniki zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Kranj, ki bodo potekali v posameznih enotah naslednjem razporedu: ŽELEZNIKI, 24. oktobra ob 19.00, Kulturni dom Železniki POLJANE, 26. oktobra ob 19.00, Kulturni dom Poljane ŠK. LOKA, 2. novembra ob 19.00, Sejna soba, Partizanska 22 TRŽIČ, 3. novembra ob 19.00, Kulturni dom v Lomu KRANJ, 14. novembra ob 19.00, Dom KS Primskovo KOKRA, 21. novembra ob 19.00, Kulturni dom Korotan Zavod vabi vse lastnike gozdov, da se razgovorov udeležijo, saj se zavedajo, da so le skupno in pošteno delo ter jasni cilji zagotovilo za ohranitev in razvoj naših gozdov. Cepljenje lisic Steklina še razsaja Steklina na Gorenjskem še ni iztrebljena, saj se je število okuženih živali v letošnjih poletnih mesecih na skoraj vseh območjih gorenjskih občin nekoliko povečalo. Republiška veterinarska uprava in Lovska zveza Slovenije sta prejšnji teden začeli s polaganjem vab s cepivom proti steklini lisic na več območjih po vsej Sloveniji, na Gorenjskem pa na območju Kamnika, Škofje Loke in Tržiča. Ta ukrep je namenjen zdravju ljudi in ne lisic. V vabah s cepivom, ki so manjše, je živ virus, ki ni nevaren. Položene bodo po mreži v približni razdalji 250 metrov, po vsem območju pa bodo označene z oranžnimi lepaki in ustreznimi navodili. Veterinarska uprava in Lovska zveza prosita vse, ki bi naleteli na vabo, da se jih ne dotikajo. LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV Začenja se sečna sezona. TANIN iz Sevnice še vedno odkupuje kostanjev les - bodisi drva ali goli. Les je lahko tudi suh, kriv, grčav. Če lesa sami ne morete posekati, vam to napravimo mi. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (0608) 41-044 ali 41-349 V kranjski Agroizbiri Traktorska ohišja uvažajo iz Makedonije Prodaja novih traktorjev in kmetijskih strojev se je v zadnjih letih zmanjšala - Povečana prodaja rezervnih delov Kranjska trgovina Agroizbira, ki je bila v Sloveniji ena prvih zasebnih trgovin z rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo, se s svojo ponudbo uspešno prilagaja potrebam kmetovalcev, ki morajo pogosto material za popravilo kmetijskih strojev pogosto iskati po vsej Sloveniji ali celo v tujini. "Pri nas imamo zagotovljene rezervne dele za traktorje Universal, Deutz, kosilnice BCS, pa tudi za traktorje IMT, ki jih je v Sloveniji kar precej," pravi lastnik in direktor Agroizbire Slavko Prosen. Težav z deli za te traktorje skoraj ni, saj so po konstrukciji kopija angleških traktorjev massey ferguson, te pa po licenci izdelujejo tudi v Italiji. Še pred srbskim embargom in slovensko odcepitvijo so v Agroizbiri trgovali z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, zdaj pa v manjšem obsegu samo še z Makedonijo, od koder uvažajo pretežno traktorska ohišja in dele za sklopke. "Pozna se, da je kupna moč tudi pri kmetih močno upadla, to pa tudi pomeni, da se je prodaja novih traktorjev in drugih kmetijskih stro- Čirčah pri Kranju zahajajo tudi kupci iz vseh slovenskih regij. Pri tem v Agroizbiri poudarjajo, da vzrok za to niso toliko ugodne cene kot njihov prodajni program, ki je zanimiv predvsem za tiste, ki opravljajo generalna popravila traktorjev in drugih kmetijskih strojev, saj ves potreben material dobijo na enem mestu in poti v sosednjo Italijo odpadejo. Tistim kupcem, ki ne morejo priti v Kranj želene rezervne dele zagotovijo kar po pošti in po zagotovilih doslej še nihče ni čakal na pošiljko več kot 24 ur. Za celovito ponudbo dobre trgovine se trudijo tudi s strokovnimi nasveti, predvsem pa z budnim spremljanjem tehničnih sprememb. jev zmanjšala," pravi Slavko Prosen. Zato so se v Agroizbiri pravočasno prilagodili razmeram na trgu in zagotovili potrebne rezervne dele. Zanimivo je, da v majhno trgovino v Pred leti so imeli v načrtu tudi prodajo traktorjev, vendar pa so zaradi obilice dela s prodajo rezervnih delov, te načrte za zdaj odložili. • M. G. Transportni trak iz domače delavnice V pomoč pri spravilu krompirja in krme Transportni trak je namenjen za nakladanje krompirja, krmne silaže, travne silaže in vse vrste drugih pridelkov v razsutem stanju, ter tudi za gradbeni material. Trak se glede na dolžino, ki je prilagojena potrebam kupca dvigne od enega do osmih metrov. Za transport služi gumijast trak, vzbočen navznoter, kar preprečuje drsenje to- vora. Trak ima tudi tnob^ no podvozje, tako, da ga J. mogoče zlahka prevažat • Podvozje je snemlj,v ' tako da se zgornji tranv; portni del lahko postav tudi v klet ali drug prostor. Trak poganja *r kilovatni električni moto. in je priključen na trofa2 tok z napetostjo 380 volt°* Motor ima tudi redu*1 hitrosti. • M. G. -2 JEKLO VTEHNA Zg. Bitnje 1 §4290 Žabnica Stražišče tel.:/Fax:064/311 675 TR60VINA, KAMOR SE KUPEC Z VESELJEM VRAČA ćisniA pralni PRAŠKI BARVE IZREDNO UGODNE OENE NAGROBNIH SVEČ POMIVALNA SREDSTVA IN MEHČALCI, EMBALIRANI, ALI V RINFUZI FIRME SuU AVSTRIJA Pri nakupu nad 3.000 sit DARILO Zasebno podjetje Kozina iz Kranja, ki se ukvarja s proizvodnjo in servisiranjem kmetijskih strojev, je kmetom v pomoč pri spravilu poljščin izdelalo transportni trak, ki jc primeren pripomoček tako za kmete kot tudi za gradbenike. MEGAMILK mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 r \ ČRKVAKSTVO MAJ K K V___/ MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI^ Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah- - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgo^nl v Ihanu, Goricica 1C, Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! UREJA; Vilma Stanovnik dlična gorenjska smučarka, hitra Mojstrančanka Atenka °vžan bo novo smučarsko sezono začela z novim vtojnobilom. Pri Avtohiši Magister iz Radovljice, kije so V u. ^rat^m začeli z uradno prodajo vozil Audi in .^s^agen, so Alenki v torek podarili nov volkswagen šolf europe z 1,8- litrskim motorjem. Ključe novega vtoniobila je Alenki izročil vodja prodajnega salona Cene ^figister, da pa bo z avtomobilom več sreče kot s prejšnjim plenica je namreč razbila nissanovo micro, ki jo je dobila OhmPVsko kolajno) je poskrbela zavarovalnica Triglav, ornočna enota Kranj, ki je avtomobilu pridala enoletno ^ko zavarovanje. • M. G., slika J. Pelko ^ORTNIKI IZ KAPLE V KRANJU ;?H 21. oktobra *Port Š-^>rtniki KranJa in Železne Kaple iz Avstrije. Koroški ^odo gk°do P"š^ v ^ranJ °b P°* dven P°P°ldne. Ob dveh se Jutri, 22. oktobra, bo v Kranju srečanje Nk0 tekmovanja: streljanje z malokalibrsko in zračno SoloK na strenščiri v Struževem in na Huiah, streljanje na glinaste Senx .na strelišču v Struževem, tenis v Šenčurju, namizni tenis v |LvUrJ.u> ob treh pa bo v Šenčurju nogometna tekma med kra;.Urjani ln Kapelčani. Ob petih bo zaključek srečanja v Domu raJanov v Šenčurju. • J. K. Vabila, prireditve košarkarski spored - V prvi A košarkarski ligi bo v Sat ' okt°bra, OD u" kranjski Triglav igral s snk 0rn v Mariboru, v drugi ligi pa bo Odeja Marmor v t y°.to> 22. oktobra ob 19. uri gostovala pri Iskri Litusu v Ra V zahodni skupini B moške lige igra Didakta iz 50^0v,jice jutri, 22. oktobra, ob 18.30 v telovadnici osnovne b0 r?. Radovljici z Brežicami. V prvi ženski košarkarski ligi igral Ja Marmor iz Škofje Loke jutri, 22. oktobra, ob 20. uri r„'a na Podnu s Celjem. Zaostalo tekmo 4. k °rnet kroga s četrtek ob pol Celje dev ~!_0rn Pa bodo LoČanke odigrale Jfhh zvečer. • J. K. razn anJu zimska košarkarska liga - Športna zveza Kranj Hiošt JC finsko zimsko ligo v košarki. Vsa zainteresirana 1§ ^a Vabljcna na sestanek, ki bo v sredo, 26. oktobra, ob spr • v športni dvorani na Planini. Na sestanku bodo • \* £ Pravila, višina prijavnine za nastopanje in čas igranja. ***• Cadež ^Ug°metni sPored - V prvi državni ligi odhajajo Živila Veje °. v nedeljo na gostovanje k vedno boljšemu Rudarju iz Vze]j7ax Tekma bo zanimiva. Naklanci so preteklo nedeljo Žeie? ■» Mariboru, Velenjčani pa so v Ljubljani premagali RlasaZ £r. AM Cosmos. Mladinci in kadeti Gorenjskega Ustre' "boji so v vrhu lestvic, igrajo v soboto doma z bod0 m.a moštvoma SCF Olimpije iz Ljubljane. Kadeti zahod'h" °^ ^' ur'' m,atlinci pa ob 14. uri. v tretji ligi -nedelj °k° ^Ia'' nog°metaši Triglava Creine iz Kranja v kola 1° *5' Ur' v Kranju s Pahorjem Krasom. To bo derbi obm'0xaj-]e Tabor Četrti na lestvici, Triglav Creina pa peti. V Živiia Ni ni'acnnski ligi zahod igrata gorenjska predstavnika Costthv ° Zarica Športplan zelo dobro. Živila delijo s točkam OIS Prv0 jnesto (15 točk), Zarica pa je tretja z 12 Straži«!1" Za"ca Športplan bo igrala v nedeljo ob 15. uri v gost()v s Pactorjem Jezica, Živila pa odhajajo jutri na & ,anJe k zadnjeuvrščenemu Jadranu Dekani. • J.K. Kr*ni°mietni sP°r*d - V prvi državni ženski ligi bodo Planin* m ^Utn* 22' okt°bra, ob 18. uri igrale v dvorani na ^oŠkoV CUsom Burjo. V zahodni skupini druge državne GPq 5e bo Preddvor TAB igral v soboto ob 20. uri doma z BeSni- ,rosuplje. Šešir bo ob isti uri gostoval pri Delmaru, skupit.*"11 pa bodo °b 19. uri igrali v Črnomlju. V zahodni nede]j0 tgC ?enske državne lige bo Sava Kranj igrala v ob 19 °° P°l enajstih s Poljem, Planina Kranj bo v soboto B jn j'gostovala v Zagorju, v Kranju pa bosta igrala Kranj r°kornetn i kadetov center bosta jutri ob 17. uri Bcsnica ;n'nD/abn'ta >" Sava Kranj, v nedeljo ob 10. uri Bled M , reddvor Inf'>i Wl» P« bo igral z Radovljico Š. nedeljo nho stareišim> deklicami bo Sava Kranj igrala v V K'bnici v Un S PolJcm- Planin« gostuje v nedeljo ob 10. uri Obi*r\. n] pa bo doma 'Sral z Lokastarom. • J.K. karJi h\piv£RSKI SP°RED ■ V soboto gostujejo odboj - V Petek i V Kamniku. odbojkarice ŠOU Iriglava pa Že Uriiver/., v ljJur/»ljani pri ekipi Študentske organizacije dva "dc h Jelovadnici OŠ Bled pa sta v soboto na vrsti **'ed in I ' ^ ^ u" se bosta pomerila vodilni Avtohit b° dom^rU8VUvrŠčena ckiPa TPV Novo mesto, ob 19. uri pa Caka odh . pa Mino,ta B,cd gostila Topolšico. V 2. DOL pri Ckini -K uPe Terr»« Lubnika težko gostovanje v Selnici V dvoran r cltlC' i)dbojkarice FI PROMa pa se bo ob 17. uri ,grajo d USUI"2IC omeril z ekipo Šentvida. V 3. DOL tb 18 uw\ Vt"J°*W" Bohinj : Branik Sedex (OŠ B. Bistrica Vske u u Pro,n : Mokronog (OŠ Zabreznica ob 18. uri), iran (n"°* .mj: B,Pdn (°s B Bistrica ob 16. uri), Šenčur : B. Maček Zanimiva košarka v Naklem - V sredo zvečer je bila v Naklem zanimiva košarkarska tekma med moštvom kranjske policijske postaje in veterani iz Nakiega. Čeprav je bilo hladno vreme, se je zbralo ob igrišču precej ljudi. Policisti so bili boljši in Nakiance premagali za 25 točk. Tekmo so popestrili z meti trojk in prostimi meti, za prijetno počutje ekip pa so poskrbeli številni domači sponzorji. Srečanje je potekalo pod geslom: Policija gre med ljudi. • J. K., slika G. Sinik RADOVLJIŠKA KROSA Na radovljiškem osnovnošolskem prvenstvu v krosu je teklo 257 učenk in učencev iz vseh osnovnih šol radovljiške občine. Med učenkami letnik 1983 so bile najhitrejše Mirjam Soklič (Bled), Branka RadičeviČ (Lesce) in Ana Bassaneze (Radovljica), med učenci letnik 1983 Matevž Pirih (Radovljica), Marjan Manfreda (Bled) in Mohor Kunšič (Gorje), med učenkami letnik 1982 Tina Klemene in Maja Pesjak (obe Radovljica) ter Andreja Pazlar (Bled), med učenci letnik 1982 Miha Šolar (Lesce), Grega Grilc in Samo Frantar (Radovljica), med učenkami letnik 1981 Alenka Vrečko (Lesce), Meta Čeme (Bled) in Lea Dabič (Bohinjska Bistrica), med učenci letnik 1981 pa Jaka Kajdiž (Bled), Blaž VVithauser (Lesce) in Anže Černe (Radovljica). Med učenkami in učenci letnik 1980 pa so bili najhitrejši Ana Cvetek (Bohinjska Bistrica), Tanja Pavlic (Bled) in Eva Vengust (Lipnica) ter Boštjan Gajzar in Jure Peternel (oba Lesce) in Boštjan Jurkovič (Bled). Na občinskem prvenstvu športnih organizacij v krosu pa so bili najboljši naslednji tekači. Med deklicami letnik 1979 in mlajše na 1000 metrov so prva tri mesta osvojile Alenka Vrečko (Lesce), Anamarija Šuštar in Petra Resman (ŠD Mošnje). Med dečki enake kategorije so bili najboljši Goran Debelak (RK Radovljica), Boštjan Gajzer (Lesce) in Gorazd Fajfar (Ljubno). Mladinke so tekle na 1000 metrov, prva in druga pa sta bili Petra Race , (Zasip) in Lucija Larisi (ŠD Gorje). Mladinci letnik 78 - 75 so tekli na 2000 metrov, zmagal pa je Jože Resman pred Boštjanom Hrovatom (Begunje) ter Klemenom Jazbecem (RK Radovljica). Člani so tekli na 5000 metrov. Najboljši so bili Klemen Dolenc in Tomaž Novak (Mošnje) ter Jože Poklukar (ŠD Gorje). Med veterani pa so bili najhitrejši člani ŠD Mošnje Janez Sitar, Štefan Bukovec in Slavko Sitar. Vrstni red ekip: Mošnje. Goreje, Lesce, Begunje, RK Radovljica, Zasip in Ljubno. • J. Šolar TEŽKA ZMAGA PROTI POSTOJNI TRIGLAV : POSTOJNA 71:69 (40:33) Kranj, 19. oktobra - Športna dvorana na Planini, gledalcev 500, sodnika Kamnikar iz Črnomlja in LindiČ iz Ljubljane, tehnični komisar KZS Jeraj iz Ljubljane. Triglav: Lojk 14 (6-6), Pompe, Troppan, Eržen 4 (2-2), Prevodnik 15 (3-3), Džino 20 (7-6), Damjanovič, Jeras 3 (2-1), Šubic 15 (2-1), Hafnar, Drobnjak, Jankovič. Prosti met: Triglav 22-19, Postojna 26-20; število osebnih napak: Triglav 20, Postojna 20, met za tri točke: Triglav 11-2 (Prevodnik 2), Postojna 8-3. V zelo težki tekmi so slavili domači košarkarji in zasluženo z minimalno prednostjo premagali košarkarje Postojne. Tekmo so domačini začeli izredno in v trinajsti minuti povedli z desetimi točkami (28:18). Nato so to prednost varovanci trenerja gostov Vojka Herksla do odmora nekoliko znižali in domačini so odšli na odmor s prednostjo sedmih točk. V nadaljevanju so domačini stalno vodili s prednostjo štirih do osmih točk. Gostujoči trrcner je s peterko, ki je odigrala večji del srečanja poskušal ohromiti tempo hitrih domačinov, kar pa mu ni najbolje uspevalo, čeprav so se na koncu približali le na dve točki 69:67. Zadnji koš za domače je dosegel Džino in zapečatil usodo Postojne, ki je v pokalu premagala Kranjčane. Ze v soboto odhajajo Triglavani na težko gostovanje v Mariboru, kjer se bodo pomerili s Satexsom. • Jože Marinček Jeseniška košarka ZMAGA IN PORAZA Moška košarkarska ekipa Jesenic tekmuje v območni košarkarski ligi. Jeseničani so v prvem krogu 7. oktobra igrali v Žireh z Etiketo in zmagali z 98 : 75. Zirovci so bili enakovredni Jeseničanom prvi polčas, v drugem pa so bili Jeseničani izrazito boljši in zmagali s 23 točkami razlike. Točke za Jeseničane so dosegli Henič 8, Bešič 22, Naumovski 4, Ilijcv 2, Jusič 4, Jovanovič 15, Klarič 4, Kristan 5, Košir 32 in Milakovič 2. Igrala sta še Bakonič in Balon. Košarkarice Jesenic pa tekmujejo v II. državni ligi. V prvem kolu so igrale doma s Pomurjem iz Murske Sobote in zgubile s 44 : 55. Koše za Jesenice so dosegle Sokolova 4, AlišiČ 5, Majetič 12, Jovanovič 9, Hadžimuratovič 3 in Halilagič 11. V drugem krogu so Jeseničanke gostovale v Sežani in bile poražene z 72 : 52. Vzroki za poraz so bili slaba igra v obrambi, neučinkovit napad in odhod Halilagičeve in Sokolove iz igre v drugem polčasu zaradi petih osebnih napak. V igri je bila tudi nediscplina. Koše za Jesenice so dosegle Satnko 2, Sokolova 4, Ališič 10, Kero 10, Jovanovič 6, Hadžimuratovič 7 in Halilagič 13. V tretjem krogu so Jeseničanke igrale doma z Domžalami in po izenačeni igri v prvem polčasu zgubile z 61 : 81. Domačinke so v drugem polčasu uspele znižati razliko na 9 točk, kaj več pa niso mogle. Najboljša pri gostjah je bila Žnidarjcva, pri domačinkah pa Jovanovičeva m Gašperinova. Koši za Jesenice: Halilagič 16, GaŠperin 11, Jovanovič 11, Ališič 10, Sokolova 6, MajetiČ 3 in Kero 2. Žensko ekipo trenira Sead Rakovič, moško pa Bojan Gerzetič. Na Jesenicah je bil tudi turnir mladih, na katerem je nastopila kadetska reprezentanca Avstrije, mladinska ekipa Trbiža in mladinci Jesenic. Jeseničani so premagali oba in zmagali. Drugi so bili Avstrijci, tretji pa Trbiž. • F. Rizvanovič :ocxxxx3 Zaključni turnir v golfu na Bledu TUDI POZIMI, ČE NE BO SNEGA Na blejskem igrišču za golf je bil zaključni turnir dolge in zanimive sezone pod pokroviteljstvom Gostilne Kunstelj in Pro Shopa z Bleda. Tekmovalo je 79 golfistov, med njimi jih je bila polovica iz tujine. Blejsko igrišče za golf in klub se po zadnjem turnirju zahvaljuje vsem, ki so pomagali in omogočili številna tekmovanja in tekmovalni ter finančni uspeh. Sezona je za zdaj končana, vendar igrišče ne bo zaprto. Golfisti bodo lahko prišli na svoj račun tudi pozimi, če ne bo snega, sicer pa se bo nova sezona začela februarja ali marca. Na zadnjem turnirju so bile dosežene naslednje uvrstitve: 1. brutto:Dejan Rozman (Bled) 35, 2. Anton Štiherle (Bled) 29; brutto seniorji Carlo Fadini (Bled) 29; brutto juniorjnAleš Gregorič (Bled) 28; netto A:l. Drago Kvas (Bled) 36, 2. Vojko Baloh (Bled).35, 3. Aleš Rozman (Bled) 32;netto B:l. Roman Horvat (Bled) 42, 2. Žiga Recelj (Bled) 40, 3. Wrich Logonder (Faakersee) 39; netto C:l. Jure Primožič (Bled) 43, 2. Ferdinand Zimmermann (Bled) 42, 3. Jurij Modic (Lipica) 40;nearest to the pinPaul Kokott (Falkenhof), longest drive Dejan Rozman (Bled). • J. K. "Uhu POKE) JESEMČAM ZGUBILI INHNJEi ŽELEZMKIV PRVI LIGI Kranj, 21. oktobra - Prihodnje leto bodo v prvi gorenjski balinarski ligi nastopali kranjski klubi Center, Kokra in Planma, Gradiš z Jesenic, Lesce in Alpetour iz Radovljice ter škofjeloški klubi Žiri, Loka 1000, Trata mladi in Železniki. Železniki so novi član prve lige. V dveh srečanjih so Železnikarji premagali Podnart. V drugo državno balinarsko ligo se je uvrstila Bistrica pri Tržiču, iz druge lige pa sta izpadli ekipi Loka 1000 in mladinska ekipa Trate. Iz prve gorenjske lige so izpadli Zarica, Sava in Čirče. • J. K. rrn— Hokejisti Acroniksa Jesenice so v torkovi tekmi z BIC Beljakom v Beljaku zapravili priložnost, da bi se uvrstili na tretje mesto v Donavski ligi. Jeseničani so bili enakovreden nasprotnik le v prvi tretjini, ki se je končala brez zadetkov. V drugi in tretji tretjini pa so Jeseničani popustili in vsako od njih zgubili z 2 : 0. Jeseničani so pred dvema težkima nalogama. Prepričani so, da bodo še četrtič osvojili naslov državnega hokejskega prvaka. Podvig ne bo lahek, vendar so Jeseničani odlični, če zaigrajo tako, kot je treba. Druga naloga pa je dostojno zastopanje slovenskega hokeja na polfinalnem turnirju evropskih prvakov v Malmoeju na Švedskem. • J.K. KAKŠEN BO VRH SLOVENSKEGA ŠPORTA Ljubljana, 21. oktobra - Eno osrednjih vprašanj slovenskega športa je, kakšna bo krovna organizacija. Postopek za združitev Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne zveze Slovenije se je že začel, sporno pa je ime. Olimpijski komite Slovenije predlaga ohranitev sedanjega imena zaradi večje tržne privlačnosti, v dodatku pa naj bi zapisali, da je to združenje vseh športov, tudi neolimpijških. Športna zveza Slovenije pa predlaga ime športni in olimpijski komite Slovenije. Olimpijski komite ie ugotovil neresnost nekaterih športnih zvez, ki še niso predlagale kandidatov za udeležbo na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti, Terjali so tudi razrešitev vprašanja udeležbe športnikov iz Zvezne republike Jugoslavije na tekmovanjih v Sloveniji, OZN je embargo na udeležbo športnikov iz ZRJ preklical. Mednarodno olimpijski komite pa je nacionalne komiteje pozval, naj omogočijo udeležbo srbskih in črnogorskih Športnikov na mednarodnih tekmovanjih. • J. K. ZAČETEK LIGAŠKIH TEKMOVANJ V letošnji sezoni strelci iz Predoselj nastopajo v slovenskih strelskih ligah kar z dvema ekipama in sicer v drugi slovenski ligi v streljanju s pištolo in v tretji ligi s puško. Ekipa s pištolo (Franc Strniša, Simon Bučan in Primož Ložar), ki prvo leto sodeluje v tc ligi, je v prvem krogu gostovala pri strelski družini Darko Požene i iz Rečice pri Laškem. Žal so bili domačini boljši in so z rezultatom 1632 krogov ugnali Predosljane, ki so dosegli 155" krogov. Bolje so začeli strelci s standardno zračno puško, ki so v prver krogu tretje slovenske lige - jug gostili strelce iz strelske družin Branko Ivanuš Ljubljana. Zelo izenačeni domačini (Andrej: Malovrh - 559, Tomaž Travnik - 559 in Jani Umnik - 557 krogov so skupaj nastreljali 1675 krogov, medtem ko so gostje kiju! odličnemu rezultatu (Boško Doneski - 565 krogov) skupaj doseg 1570 krogov. S tem so si Predosljani že po prvem krogu zagotovii vodilno mesto v ligi tako ekipno, kot med posamezniki. • F. Mub Trgovina in gostinstvo ŽIVILA Kranj Tenis BOR Preddvor prireja ODPRTI TENIŠKI TURNIR ŽIVIL za rekreativce Turnir bo v soboto, 22. 10. 1994, na prenovljenih teniških igriščih Hotela Bor v Preddvoru, če bo vreme slabo, bo turnir naslednjo soboto. Prijave sprejemamo danes, v petek po tel.: 064/45-080 Tekmovanje bo spremljalo prijetno družabno srečanje, zakuska in lepe nagrade. VABUENI! KOMENTAR Zakon po domače Jože /VovaAc GORENJSKI POSLANCI m mmmm glas Danes komune - jutri občine? Sašo L^ap, poslanec v D rž a v n e m zborU V Sovi že nekaj tednov lahko spremljamo angleško humoristično serijo z naslovom Zakon po domače, v kateri se avtorji norčujejo iz angleškega sodnega sistema. Toda to, kar se je zgodilo v ponedeljek na sodišču v Mariboru, gotovo presega še tako bujno domišljijo največjih humoristov. Peter Čibej, namestnik mariborskega javnega toiilca je namreč umaknil obtožbeni predlog zoper Silva Komarja, Milana Hme-laka, Bruna Kremavca in Tomislava Špeharja. Obtole-ni so imeli glavno vlogo v tranzitu orožja prek mariborskega letališča, ki ga je javnosti razkril lani poleti minister Janša. Že nekaj tednov so se v Dnevniku pojavljali namigi, da bodo mariborski proces zaključili, kar kaže na čudno prakso naših sodišč, da poslujejo kar prek časopisov. Toda to je dokaz več o pristranosti mariborskega sodišča. Še bolj čudna pa je, da je sodnica na mariborskem procesu Stanka Firm Gavez enostavno požrla dano besedo, ko je na začetku poletja ob prihodu Hasana Čengiča v parlament obljubila, da ga bodo pripeljali tudi na sodišče v Maribor. Namesto tega so v ponedeljek na sodišču v Mariboru prebrali del pričanja Hasana Čengiča pred parlamentarno komisijo (!) in tožilstvo je umaknilo obtožbo zoper četverico. S tem se je mariborski proces vsaj formalno končal, čeprav je ostala vrsta odprtih vprašanj, ki kažejo na kršitev osnovnih načel pravne države. Najprej ni jasno, zakaj je sodišče sploh lahko upoštevalo Čengičevo pričanje pred parlamentarno komi s i j o . Če n g i č je zainteresiran, da dobi nazaj 120 ton orožja, zato njegove izjave verjetno niso verodostojne, poleg tega pa se je elegatno izognil soočenju z drugimi pričami. Sumljivo je bilo že dejstvo, da je Čengič prišel na skrivnosten način v Slovenijo, da celo policija ni mogla pojasniti, kje je prestopil mejo in potem izginil kot kafra, da se mu ni bilo treba pojaviti na mariborskem sodišču. Obtoženi so se na sodišču branili z molkom, kljub temu pa so dajali številne izjave novinarjem, v katerih so poudarjali, da so vse delali v interesu slovenske države. Silvo Komar je bil do volitev leta 1990 izvršni sekretar CK ZKS, ko je bil Milan Kučan predsednik CK ZKS, zato je očitno, da so obtoženi delali v Kučanovem interesu. Zakaj sodnica na sodišče v Mariboru ni poklicala Milana Kučana, saj se je celotna mariborska zgodba začela po srečanju Čengič-Kučan? Ko sem nekoč to vprašal nekega znanega pravnika, mi je odgovoril: "Kateri sodnik pa bi si pri nas upal poklicati na sodišče predsednika države?" Poleg tega se je treba spomniti izjave nekdanjega šefa bosanskih komunistov Durako-viča, ki je že lani jeseni v pogovoru za Večer dal vedeti, da bodo Bosanci dobili orožje, ki ga je Janša razkril na mariborskem letališču. Mu je to obljubil predsednik Kučan? Seveda ostaja odprtih še kup drugih vprašanj, na katere bo mogoče lahko odgovorila parlamentarna preiskovalna komisija. Med drugim bi lahko preverila govorice, po katerih je neki bivši prekupčevalec z devizami iz okolice Kranja izgubil milijon nemških mark zaradi mariborske afere. Pretekli teden se je tudi nadaljevalo prerivanje v vladajoči koaliciji. LDS hoče preprečiti, da bi dr. Ume k postal zunanji minister, ker podpira Gorenjca dr. Emesta Petriča, ki je sedaj slovenski veleposlanik v Ameriki. Zato so se začeli medijski pritiski na krščanske demokrate. Nenadoma se je odkrilo, da menda člani krščanskih demokratov, ki so zaposleni na ministrstvu za zunanje zadeve, dobivajo poseben dodatek, ker so člani Peterletove stranke. SLS pa je vložila v parlamentu interpelacijo, to je zahtevo, da naj parlament zamenja policijskega ministra Stera. V težave so ga spravili policijski specialci, ki so spet vzeli zakon v svoje roke. Ster je prilil olja na ogenj, ker je poskušal dejanja specialca prikazati kot čisto zasebno zadevo. Krščanski demokrati so se tako spet znašli med kladivom in nakovalom, toda tokrat sta oba v rokah LDS in Peterle bo spet moral požreti kakšno svojo obljubo. To mu gre že zelo dobro od rok. Mejniki Janez. F*oštraJc Če je Kongres neke stranke najvišji organ, ki sprejema programske in statutarne dokumente, vključno z dopolnitvami in spremembami, obravnava in ocenjuje delo stranke in njenih organov med dvema kongresoma, sprejema politične usmeritve in voli kandidate v strukturah stranke na državni ravni, potem bi naj Kongres SKD vsekakor pomenil neke vrste mejnik med staro, dosedanjo in novo, prihodnjo organiziranostjo in podobo druge največje slovenske stranke, ki je z iskanjem svoje profiliranosti in dejavnosti na politični sceni odločujoče zaorala v ledino poosamosvojitvene demokracije. Vsaj biti bi moralo tako; formalne dolžnosti delegatov J'jede naštetih kongresnih na-og niso le potrjevanje osnutkov in predlogov, ki jih pripravi na osnovi priporočil osnovnih organizacij (odborov) in strokovnih komisij izvršilni odbor (in potrdi Svet stranke), temveč tudi sokreir-anje in odgovornost za sprejete odločitve ter rezultate teh odločitev. Program SKD (ki bo v razpravi sicer proti koncu dnevnega reda) vsebuje precej poudarjenih in izostrenih dopolnitev - le v prvi točki (Temelji delovanja) na primer "se navezujemo na bogato izročdo slovenske krščanske socialne misli ter na dosetkih sestrskih KD strank v svetu, predvsem onih iz držav EU, pa tudi glede družbene vzgoje, zlasti otrok, ki da "ne sme biti v svetov no-nazorskem nasprotju z družinsko", v razumevanju socialnotržnega gospodarstva, ko se "določa njihovo realno ekonomsko vrednost" trgu, kapitalu in delu (znanju) do celih poglavij o davčni politiki, bančnem sistemu in vključevanju v mednarodno gospodarstvo -ki so odsev strankinega sodelovanja v vladi, in ki se pravzaprav tudi nanašajo na podpisovanje nove koalicije med LDS in SKD (kot osnove koalicije). Nova je tudi formulacija o narodni spravi in popravi krivic (ki ji bo nujno oporekati), a vsaj s popravo krivic (delom teksta) tudi že nakazuje sklop vprašanj, za katera LDS išče v pogovorih s SKD kompromisne rešitve - in to brezkompromisno. Usmeritev SKD je pravzaprav znana. Je vladna stranka in želi biti v njej - pogoj dvostrankarska koalicija, ki bo dala večjo težo narodnemu gospodarstvu in pospešeni denacionalizaciji, popravi krivic (vladni zakon, predlog zakona SLS oz. društva pro-tikomunističnih žrtev) in uvajanju pouka o religijah v šolah (konfesionalni katoliški, o religijah splošno in prednostno, kdo bo poučeval, izbirni predmet?). Ker je podpis koalicije spet preložen, zna biti na Kongresu Česa vse si ni I izmislil svojčas \ Kardelj, ki se je med drugim spoznal na skoraj vse, najbolj pa na komunizem - komune, kar naj bi bilo celo nekaj več kot normalne občine, v normalnem svetu. To zahtevno nalogo, kako spet vzpostaviti enoto, kjer ljudje do neke razumne mere zares sami odločajo o delu skupno ustvarjenega premoŽenja na lokalni ravni, je Državni zbor na predlog Vlade dokončno sprejel in na osnovi paketa zakonov odločil v skladu z Ustavo - volitve v nove občine bodo v nedeljo, 4. decembra 1994. Med ljudmi se širi načrtno malodušje, češ kaj bi hodili na volitve, saj so današnje občine čisto dobre. To misel med ljudmi širijo posamezniki, ki so ali upokojeni udbovci, ali pa ljudje, ki iz koristoljubja delajo za dovčerajšnje absolutne oblastnike. Volitve 4. decembra letos so še kako pomembne, če le poskušam našteti nekaj stvari, ki so zagotovo bistvene. Bodoči lokali občinski sveti, ki bodo zamenjali sedanje skupščine, bodo odločali o čisto vsakdanjih stvareh v svojem kraju. Med drugim tudi o tem, kdo bo dobil recimo dovoljenje za obratovalnico, čevapčičarni-co, prodajalno banan in drugih zelenomafijskih artiklov. Takrat bodo svetniki po načelu pravne države imeli možnost pokazati domoljubno zavest in preprečiti, da taka dovoljenja dobijo protidržav-ni in protislovensko nastrojeni neslovenci, o katerih vemo vsi skupaj mnogo povedati. Zato je treba kandidirati za člane občinskih svetov, ker je zmaga šestih strank, ki je podpisala SPORAZUM o skupnem nastopu na lokalnih volitvah že zagotovljena. Stranke slovenske pomladi oziroma LISTA ZA SLOVENIJO (SLS, SDSS, Slovenska nacionalna desnica, ND, LS in Zeleni) ima v vseh bodočih občinah že svoje liste iti najboljše kandidate za ža-pane. V Kranju se je glede novih občin zgodilo natanko to, n& kar smo nacionalisti opozaf' jali od začetka in to, da bo kršena volja ljudi in to se je Zgodilo v primeru nove občine Jezersko. Osebno sem bil edini poslanec, ki sem se v razpravi zavzel za samostojno občino Jezersko, kar so opazilil celo nekateri mediji-Prebral sem skrajšano voljo ljudi, ki je bila objavljena f dnevnem časopisju. Da ljudje Jezerskega ne bodo imel}, svoje občine, se v največ)1 meri lahko zahvalijo glasovalni mašini, predvsem pa anar-ho-liberalcem LDS-a. Na enako temo bom napisi kaj več iz bodočih novih občinskih svetov takoj P° Miklavžu. Nacionalistični pozdrav! PREJELI SMO 3 izrečenih precej radikalnih stališč, do predloga izstopitve od projekta koalicije (ki bi, za nameček, dovoljeval LDSu ločeno pritegnitev še tretje stranke, ZLSD) ter preusmeritev s "sredinskih" pozicij k "desnici", v izostreno bipolarnost političnega prostora. Kar pa ie na neki način domena ljudskega krila v stranki, in delno tudi socialnega (po nekaterih predstavnikih). Prav zaradi notranje "opozicije" v krilih, osnutek statuta nanovo ureja njihov status. Ker so krila politični subjekt, so "združenje članov SKD", večji poudarek pa imajo strankine zveze in gibanja, ki se lahko organizirajo kot društvo, s programom in statutom, ki ne smela biti v nasprotju z SKD-jevima in katerih člani so lahko tudi' nečlani SKD. Pomeni to tudi reorganizacijo sedanjih kril? Discipliniranost članstva? Vsekakor se različnost mnenj ne more manifestirati v obliki "strank" v stranki, še posebej, če se navezujejo na konkurentne stranke. In njihove programske in politične usmeritve. Iz naštetega, ki je samo del gradiva, je razvidno, da bo toliko pričakovani Kongres SKD, ne glede, kakšne bodo odločitve glede prednostnih (in naštetih) vprašanj, v vsakem primeru pomenil mejnik v strankinem razumevanju -politike zdaj in tu. Dejanja dobre volje Slovenski politiki! Izbistrite si glave in obnovite si znanje o zgodovinskih dejstvih. Sosedje nam tudi danes niso naklonjeni, zato naj vas njihovo leporečje, sladko besedičenje pa tudi novejše zahteve ne zavajajo v neprevidnost in v za Slovenijo nevarne odločitve. Sprememba ustave, kot jo je predsednik vlade dr. Drnovšek obljubil Italijanom, bi imela zelo težke posledice. Vsa dejanja, prizadevanja in zahteve Italije, pa naj bi bila njihova vlada taka ali drugačna, naj si gre za dvojno državljanstvo za spremembo slovenske ustave ali pa za kar koli drugega so usmerjena najmanj na rapalsko mejo izza prve svetovne vojne. Kaj bi to pomenilo za našo mlado republiko, pa je jasno vsakemu umsko zdravemu Slovencu. Vse od sladkobnih besed bivšega predsednika Cosige, hitrega priznanja naše nove države, pa do sedanjega predsednika italijanske vlade je usmerjeno k omenjenemu cilju in je preračunano na zavajanje Slovencev (politikov) pa tuai mednarodne javnosti. Italija še vedno goji svojo imperialno politiko, ta čas nekoliko prikrito in zavito v modro zastavo z dvanajstimi zvezdicami. Dr. Drnovšek sicer pravi, da bi ustavno določilo o prodaji nepremičnin tujcem, nadomestili z zakoni, ki naj bi take zadeve preprečevali in otelevali. A kaj, ko bomo take zakone enega za drugim prekrševali in ukinjali. (Kar se Jožek nauči, to Jole zna). Sodim, da bi se tej zahtevi in predlogu predsednika vlade morala slovenska politika upreti in iz orantskega položaja postaviti na lastne noge in takoj izreči odločni "NE". Že sedaj, prvič, ne pa šele takrat, ko bo stvar zgubljena in bo za vsakršen popravek prepozno. Ko se enkrat začne s popuščanjem, si bodo nadaljnja popuščanja sledile eno drugemu. 'Zahteve sosedov se ne bodo nehale pri hišah istrskih ezulov, ampak bodo pod tako ali drugačno krinko vedno nove in nove. Vse do izgube slovenske sarnostoj nosti - gospodarske in ozemeljske. Ustava je naša, slovenska, zanjo smo se Slovenci opredelili in sedaj po nekaj letin pa naj bi jo na zahtevo sosede spreminjali. Pod vprašaj pa dajem Drnovškovo obljubo. Je morda imel za to dejanje vsaj pristanek državnega zbora. Slovenski narod se še ni odločil za EU. O tem bi moral odločati z referendumom. Naša mlada republika ima polno pravico, da se zavaruje pred potopom ali zatonom. Danska na primer se je zavarovala pred ekspanzijo svojega velikega soseda -Nemčije. Ima pač podobne izkušnje kot mi Slovenci. Naši soseje so si v preteklih stoletjih prisvajali kos za kosom našega narodovega ozemlja. Ob naši sedanji neodločni in mlačni politiki, pa so to ne bo zaustavilo. Italija v svojih obmejnih pokrajinah tudi prepoveduje prodajo nepremičnin tujcem. Tudi ob najnovejših vesteh o "legalnih " nakupih posestev in zgradb v Posočju in na Gorenjskem naša brižna vlada ne reagira. Prav tako, kot je mečkala in mencala pri oceni dvojnega državljanstva. Zunanji minister je takrat skomignil z rameni, češ to je zadeva posameznika, vlada pa je svoje mnenje spravila skupaj šele pod pritiskom javnega mnenja. Na sploh pa Italija ni odkrit ali zanesljiv partner. Doslej je po južni Evropi kršila že veliko sporazumov in meddr-tavnih pogodb. Med drugimi tistega z Avstro-Ogrsko o prijateljstvu in nenapadanju in je leta 1915 to svojo sporazumsko partnerico napadla v hrbet. To v sporazumu z zahodnimi državami Anglijo, Francijo in ZDA, ki so ji za nagrado obljubili slovensko ozemlje in to z rapalsko pogodbo tudi udeja-nih. Ne bi tega omenjal, če bi pri tem ne bil globoko in grobo prizadet naš narod slovenski. Ta čas pa je na vrsti osimski sporazum? Bi morda članstvo Slovenije v EU lahko bilo zagotovilo, da ne bo sosednja država nekega dne zasedla ozemlja do bivše rapalske meje? Kaj bi se zgodilo, Če bi do tega prišlo? Ostale članice EU bodo ravnale tako kot v primeru Cipra. To je interna zadeva Grkov m Turkov! Pa modre čelade na razmejitvi1 črti vse do odmaknjene^ časa, ko bo srž in jed*0^ dejanja pozabljena. Vstopi' ca za EU zna biti izredno draga. . Le čemu in zakaj na) Ol ' majhna in nebogljena Repav' lika Slovenija morala opravi' jati dejanja dobre volje, ne m tudi sosednji številnejši W gospodarsko močnejši sosed- Janez Lončar, st. Tržič, Za MoSenikom 21 Sporočilo vseM članom ZLRP Slovenije Slovenska ljudska stran** (SLS) je pobudnik aWL "novi certifikat", ki jo 7^L^ podpira. u Po naših informacijah PaL na velikem številu podpis"• mest prišlo do nepravilnoj Nekateri volivci so - nUS , \ da podpisujejo pobudo v resnici namenili svoj P° 0 za spremembo Zakona v denacionalizaciji. Tako r mnogih primerih prišlo škode na račun Slovenj ljudske stranke v akciji 1X0 . certifikat" in do škode ' račun Združenja lastni*" razlaščenega premoženja ■> venije z akcijo Konzo^ zavezancev za vračilo p° ^ Žavljenega premoženja, zbira podpise za spretnem Zakona o denacionalizacij ■ ZLRP Slovenije zato op^ zarja na možne zlorabe, grobo kršijo Zakon o rej endumu in ljudski iniciativ' nimajo z demokratično toženo voljo nobene zveze- -t ZLRP Slovenije prosi s;i številno članstvo m osi * državljane, ki bodo P°ayn(ij akcijo "novi certifikati . Tj bodo ob podpisovanju podpori skrajno previdni-Predsedstvo ZLRP Slovenije Predsednik: Franc Izgorfck #0° 064/22-11$! oktobra 1994 PISMA, ODMEVI, OGLASI 25. STRAN • GORENJSKI GLAS protestno i VašČanov Crngroba v zvezi ^.Predlagano lokacijo za f*Ponijo komunalnih odpad-^ Dobrava Prebivalci vasi Crngrob ^ostreje protestiramo proti ^tttu reševanja problema-l7e komunalnih odpadkov v l°čini Škofja Loka kot pote-|ja v zvezi z načrtovano r^Ponijo Dobrava v Crngro- "Argumenti, ki so podlaga ***ernu gnevu, so naslednji: L $ postopkom za oprede-'Ifev lokacije CERO, čeprav 'e nahaja ie v tretji fazi jemanja, in na območju vasi Crngrob, smo bili ganjeni naključno dne 10. \°ktobra 1994, L*- Po naši urgenci na KS ]?r« Loka - Podlubnik dne J/- oktobra 1994, kjer do i"e£« trenutka sploh niso d° polovica deponije so' v *.eJ krajevni skupnosti, tudi nas vaščane povabili a lovno predstavitev III. faze r0Mta lociranja CERO. mf Da je postopek tekel J"J° KS Stara Loka-Po-dokazuje tudi uvod-ohJist gradiva zborom U,lnske skupščine z dne 5. Vobra 1994, v katerem je naVldena kot prizadeta KS, k kateri bo leiala deponija °t>rava, le KS Sveti Duh. brn ^ ime deponije "Do-a?.Va" je najbri izrano zar-i* Ovajanja javnosti, saj vsi d ' okoliškin vasi Poz' p??0 Dobrave na Sorskem LQlu> Za omenjeno lokacijo Se uporabljajo izključno inena "Borovci"; "Smrečje" ved 7* Gmajni". Kako bi ?e''> da je to v Crngrobu? VQj Vso neresnost in ponize-vJLn odnos do prizadetih tal pOV Crngroba je poka-dsA yincencij Demšar, pre- lok■ . IS občine Sk°fia dal a' ki je v vabilu napove-dmaSv°i° prisotnost in pre-^nditev problematike, lil tr Se javne predstavitve njazf lociranja CERO ni (kt0 ■ Tudi S- Repicu, dir-kt Komunalnega podjet ^Po ° uPravlJalo~z bodočo s°deT^°' se m zdelo vredno Tore°Vati ^o predstavitvi, i^n ^re Za neko navidezno »or^JP^dstavitev brez odgodio m°ia ali kvazi demok~ 6. v v lb0r ze omenjenem gradivu tudi obč'nske skupščine je U. ?menJeno, da je poročilo fnn^nZe opredelilo izsledke Pljjj faa lJudi na osnovi jav-skUn2Zprav v vseh krajevnih brstih. Vaščanov Crngro-PriZOf1So najbolj neposredno M?\ni vabil, niti Kiat "levega mnen-cijQ, lo ie to Čista manipula- ftanhn FrnRr°b s svetovno 0tn hn ulturn'm spomenici* ar°čne cerkve iz 13. ten°obL,Ce!otno vasjo zašči-'° obm ?■ zat° posegov v °C£°$e ne sme biti. Za °jbjekta 'n 8radnJ° vsakega I iubli„Le .Potrebno soglasje S*o zavoda ier.'vo naravne in kulturne boH? e' v tem primeru pa m0 Cerkev z vsemi freskarni S?!?1*'1 uničevalnemu vpU-,j P'inov, ki bodo nasajali na oL0?*!1' ki je od cerkve aal)ena komaj 500 m. den Podr°čje, kjer bo predvi-Hk deP<"u/a, je bilo prisilno IjjJ^POeno za potrebe stre- j, fa'o driavna last, sedaj pa oj.0 eden glavnih adutov pri ^°6fVj za izhiro lokacije %*°menJena zemljišča je lc„*en zahtevek za vračilo, jj> Pomeni, da status zeml urejen. %** vas leii v neposredni ?■«/»•« ^Ponije, zato nor Zivlj zato nor v - -jenje v vasi ne bi 10. Če smo se morali sprijazniti s streliščem in streljanjem podnevi in ponoči, vključno z močnimi detonacijami, je to zadosti visok davek in prispevek, ki ga naša vas plačuje celotni druibi. 11. Ker je bila kmetom odvzeta zemlja za strelišče, so se nekateri usmerili v turizem, tako da danes od tega iivi 20 odstotkov vaščanov. 12. Dnevno obišče Crngrob tudi 10 avtobusov izletnikov, ki si ogledajo znamenito cerkev. 13. Dejstvo je, da deponija ne bi bila vizualno skrita, vsaj ne z razgledne točke ob cerkvi in nad cerkvijo, ki ju najbolj pogosto obiskujejo turisti. 14. Predvidena deponija je sredi naselij, saj jo z vseh strani obdaja šest vasi, pri čemer sega neposredno v Crngrob. 15. Deponija tudi ni v skladu z razvojem in družbenim planom občine Škofja Loka. 16. Zahtevamo, da o vsej problematiki deponije sprotno obveščate neposredno vse prizadete vasi: Crngrob, Dor-farje, Forme, Sv. Duh, Papirnica, Pevno. 17. Zahtevamo prisotnost dveh predstavnikov vasi Crngrob in predsednika KS Stara Loka - Podlubnik na zboru občinske skupščine, kjer bo obravnavano poročilo o izvedbi III. faze projekta študije. 18. Komunalno podjetje, ki upravlja z deponijo v Dragi, se ni v ničemer dokazalo, da je vredno zaupanja, ki ga zahteva skrbno in načrtno ravnanje z odpadki. 19. Zahtevamo, da se nam izroči vsa doslej izdelana dokumentacija za vse tri faze projekta za opredelitev lokacij CERO. 20. Zahtevamo, da se ta naš protest posreduje poslancem zborov skupščine. Zaradi povedanega odločno zavračamo kakršnekoli nadaljnje raziskave na področju predvidene deponije Dobrava, kakršnekoli pogovore in prepričevanja v zvezi Z načrtovano gradnjo, kakršenkoli sporazum, in zahtevamo, da zbori skupščine na svoji seji, v ponedeljek, 24. 10. 1994, sprejmejo sklep, da se na lokaciji Dobrava -Crngrob ne izvaja četrta faza postopka za iskanje lokacije CERO. Če ta zahteva ne bo realizirana, napovedujemo, da se bomo takoj, z vsemi, tudi nasilnimi sredstvi, uprli poseganju v naš prostor in ogroianju našega zdravja in naše eksistence. PRIPIS UREDNIŠTVA: Priložen je seznam 46 lastnoročnih podpisov Javni odstop iz Turističnega društva Brezje Kot krajani KS Brezje z vasjo Brezje, vsi skupaj ugotavljamo, da nimamo nič od TD Brezje. Kot nameček še smrad in onesnaženo okolico bazilike. Take in podobne izjave z očitki so bili že večkrat podani na sestankih s strani vaščanov Brezij. Kar pomeni, da je vrsta nepravil nosti: 1. Krajani in KS Brezje so ie večkrat dali pobudo in zahtevo po nujnih novih sanitarijah, ki so osnovni pogoj za kulturo in delo take organiza cije, a vse zaman, saj niti sami nimajo stranišča za svoje, delavce za parkiranje in prodajalce na stojnicah, kaj šele skrb za ubogega gosta in romarja, za katerega jim ni mar, ki mu ob prihodu na Brezje ne preostane drugega kot drenjanje v premajhnih cerkvenih straniščih in gostiš ču "Zvon". 2. T D Brezje dela po zakoreninjenem konceptu izpred 30 let, ki se ga driijo kot pijanec plota. Od ustanovitve do danes so še opustili dobro idejo o podelitvi priznanj za lepo urejeno okolico s stanovanjsko hišo. 3. TD Brezje je popolnoma gluho za sofinansiranje krajevnih programov, samoini-ciative pa tudi nimajo. Že več kot 2 leti KS Brezje ni dobila niti tolarja od TD Brezje, še več niti tolarja niso prispevali za vzdrievanje "Doma krajanov", v katerih imajo svoje prostore, zgrajen pa je bil s samoprispevkom. 4. TD Brezje je zelo ponosno glede urejanja prometnega reiima, pa temu še daleč ni tako, saj so pogoste krajanske pritožbe. Samovoljno so se odločili, da parkirnino pobirajo na cesti vpadnici za Brezje, pri čemer ovirajo promet, za kar nimajo niti soglasja od občinsKega upravnega organa ter s tem dušijo sosednje stanovalce z izpušnimi plini od čakajoče kolone avtomobilov. Ne nazadnje pa niso imeli toliko denarja, da bi plačali prometne znake, ki jih izključno potrebujejo za svojo uporabo. Ker je osnovno delo TD Brezje "parkiranje", tako tudi sami ugotavljajo, niti nimajo zanimanja za kaj drugega, zato bi bilo primerno preimenovanje društva v "komunal-no-redarsko službo Brezje". Iz teh nespodbitnih dejstev in ugotovitev lahko vsak normalni krajan pride do zaključka, da v takem "bogatem in uspešnem" društvu nima kaj početi. Pa brez zamere! Langus ing. Jakob Črnivec 6, Brezje Nagrade v Komendo, Škofjo Loko in na Jesenice Včeraj (četrtek) ob 8. uri je imela komisija bralcev Gorenjskega glasa, ki je tokrat opravila Žreb prispelih rešitev nagradne križanke, nekoliko manj dela, saj je bilo rešitev v bobnu 698. Dvočlanska komisija (Stane Logar in Drago Jeglič) ni našla nepravilnih rešitev - vendar pa kar na treh dopisnicah ni bilo naslova pošiljatelja! Pravilna rešitev križanke je bila VARNOSTNI PARTNER ZA ZAHTEVNEJŠI NAKUP - Express izdelava ključev Franc Radikovič Kranj. Prve tri nagrade, ki jih prispeva Pokrovitelj, prejmejo Tone PERNE, Mlaka 23/a, Komenda; Nadja AGON, Cesta revolucije 14, Jesenice in Jože BOGATAJ, Grenc 8/a, Škofja Loka. Tri nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev pa je žreb namenil Ivanu JELENU, Zoisova 32, Kranj; TjaŠi MEZGEC, T. DeŽmana 6, Kranj in M. LIKOZAR (imena ni bilo na dopisnici in upamo, da bo pismnonoŠa prinesel nagrado na pravi naslov ?!), Jake Platiše 17, Kranj. JAVNO DRAŽBO pisarniške opreme Naziv osnovnega sredstva Kom Izklicna cena 1. Računski stroji 72 500,00-1.500,00 2. Stroji za štetje bankovcev 38 35.000,00 3. Pisalni stroji 17 2.000,00 4. Telefaxi 2 15.000,00 5. Knjižni stroj Robotron 2 1.500,00 6. Magnetofon Uhcr 1 . 2.500,00 7. Plastifikator 2 1.500,00 8. Polica arhivska 2 800,00 9. Razhlajevalna naprava 1 5.000,00 10. Telefonska centrala 1 35.000,00 U. Stena garderobna 2 1.500,00 12. Teleprinter 1 1 2.000,00 13. Blagajniška miza 3 5.000,00 14. Delovni pult 1 6.000,00 15. Vrata 1 7.000,00 16. A lamina naprava 15.000,00 17. Informacijska tabla 1 2.500,00 18. Pisalna miza 1 3.500,00 19. Rolo omara 1 3.000,00 20. Stol 16 1.500,00 Javna dražba bo v torek, 25.10.1994 ob 12.00 uri v garaži na Prešernovi 6 (vhod zadaj). Ogled opreme je možen eno uro pred pričetkom javne dražbe. 1 Udeležijo se jo lahko pravne in fizične osebe. 1 Pred pričetkom morajo interesenti položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene v gotovini. ' Varščino bomo kupcu vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa po dražbi vrnili. * Oprema se prodaja po sistemu videno-kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali » Kupec mora opremo plačati in prevzeti takoj, sicer varščina zapade. • Prometni davek plača kupec. Gorenjska ^ Banka HOTEL mm m- BOR MESEC LOVSKE KUHINJE V GRAJSKI GOSTILNI do 14. novembra 1994 NUDIMO VAM: - divjačinski narezek - divjačinska obaro - gamsov golaž - medvedje medaljone - divjega prašiča - smin hitet - fazana, noja... POLEG TEGA ŠE: - kostanjeve jedi, gobe in izbrana vrhunska vina ŽIVILA Hotel Bor Grad Hrib Preddvor Vabljeni! Banka * posluhom Ahiša AVKCIJSKA objavlja TERJATVE, SPREJETE NA 5. AVKCIJO terjatev, ki bo 27.10.1994 ob 12. uri v dvorani Avkcijske hiše, Mali trg 6, Ljubljana; pritličje. DOLŽNIK ZNESEK /SIT/ (100 % vred.) 1. AGROSTROJ po., Ljubljana 15.974.210,50 2. AGROTEHNIKA d.o.o., Ljubljana 1.651.325,10 3. ALPLES-STROJEGRADNJA, Železniki 1.279.843,10 4 CIMOS, Koper 2.000.000,00 5. CIMOS, Koper 2.000.000,00 6. CIMOS, Koper 2.000.000,00 7. CIMOS, Koper 2.000.000,00 8. CIMOS, Koper 2.000.000,00 9. CIMOS, Koper 2.000.000,00 10. CIMOS, Koper 2.000.000,00 11. CIMOS, Koper 2.000.000,00 12. CIMOS, Koper 2.000.000,00 13. CIMOS, Koper 2.000.000,00 14. CIMOS, Koper 2.000.000,00 15. CIMOS, Koper 2.000.000,00 16. CIMOS, Koper 2.204.249,00 17. CIMOS, Koper * 7.926.451,30 * 18. GP (EUROBIT) d.o.o., Ajdovščina 1.465.633,60 19. GRADIŠ, GP, Maribor 57.000.000,00 20. IKOS, Kranj 18.197.365,60 21. KOVINARSKA Tov. ind. opr., Krško 4.284.128,40 22. LESTRO - LEDINEK d.d., Hoče 10.321.936,00 23. MEGGI TOURS d.o.o., Škofja Loka 18.876.451,00 24. METALNA - TAS d.o.o., Maribor 2.000.000,00 25. MTT. tov.tkan. Melje, Maribor 731.567,00 26. RATITOVEC p.o., Železniki 3.485.609,80 27. SGP KOGRAD GP, Slovenj Gradec 5.709.957,60 28. VEPLAS - Vel. plast., Velenje 3.000.000,00 * možen delni odplačni prevzem terjatev Vrednost terjatev se na avkciji niža do prodaje oz. umika (spodnja meja prodajalca). Vabimo vse kupce blaga ali storitev pri zgornjih podjetjih k nakupu terjatev po znižanih vrednostih, s katerimi imajo možnost kompenziranja svojih obveznosti. Kotizacijo 8000 SIT vplačate na ŽR št 50100601-202302 Avkcijska lnia Ljubljana Provizija Avkcijske hiše po prodani terjatvi na avkciji znaša 1 % nominalne vrednosti terjatve nad 1.000.000 SIT, 2 % od terjate- med 500.000 do 999.999 SIT in 3 % od terjatve do 499.999 SIT Dodatne informacije lahko dobite osebno aH po telefonu pn g. ljubu Rolihu. Avkcijska hiša Ljubljana, d.o.o., Mali trg 6/IV, teb 061/13-24-230, fax: 061/13-24-241. NOVA ŠTEVILKA REVIJE HOKEJ Na prodajnih mestih časopisov po Sloveniji in blagajnah hokejskih klubov je že mogoče dobiti oktobrsko številko revije HOKEJ, ki med drugim na 36 straneh (4 straneh več kot septembra) prinaša: - postave vseh naših klubov in njihova pričakovanja v državnem prvenstvu - koledarje vseh slovenskih državnih prvenstev - zapleti v NHL in drugi del zgodbe o Waynu Gretzkyju - dosedanji potek tekmovanj v Evropski ligi in Evropskih pokalih - oris sodniških znakov v hokeju na ledu Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE JESENICE Občinska volilna komisija občine JESENICE Na podlagi 117. in v skladu z 41. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list Republike Slovenije, štev. 72/93, 7/94 in 33/94) je Občinska volilna komisija občine JESENICE na svoji 1. seji dne 14. 10. 1994, sprejela ODLOK O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT V OBČINI JESENICE Splošne določbe 1. člen Ta odlok določa volilne enote za lokalne volitve v občinski svet občine Jesenice ter število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti. 2. člen VOLILNE ENOTE ZA OBČINSKI SVET OBČINE JESENICE Občinski svet občine Jesenice šteje 30 članov. Za volitve se določijo 4 volilne enote, in sicer 1. Volilna enota štev. 1 - zajema območje celotne krajevne skupnosti HRUŠICA, PLANINA POD GOLICO in STANETA BOKALA, v kateri se voli 7 članov občinskega sveta. 2. Volilna enota štev. 2 - zajema območje celotne krajevne skupnosti CIRILA TAVČARJA, MIRKA ROGU A PETKA, SAVA in PODMEZAKUA, v kateri se voli 11 članov občinskega sveta. 3. Volilna enota štev. 3 - zajema območje celotne krajevne skupnosti JAVORNIK - KOROŠKA BELA in BLEJSKA DOBRAVA, v kateri se voli 5 članov občinskega sveta. KONČNA DOLOČBA 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore Skupščine občine Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske štev. 15/89). Številka: 008-01/94 Datum: 14. 10. 1994 Predsednica Občinske volilne komisije JESENICE Maja KOSTANJŠEK, dipl. i ur., I. r. Praznujte z nami prvo leto delovanja Trgovskega centra DOM Naklo! Za vas smo pripravili POSEBNO PONUDBO po znižanih cenah, od 17. do 29. oktobra 1994! PRESENEČENJE Imate še račun z dneva otvoritve 23. oktobra 1993? V soboto, 22. oktobra, boste zanj na blagajni trgovskega centra dobili praktično darilo. Obiščite nas med tednom od 9. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. ^> MERKUR Kozmetični salon A.P. Beauty v Škofji Loki praznuje ENO LETO ZAUPANJA škofja Loka, 21. oktobra - Eno leto je minilo, odkar so poleg hotela Transturist v škofji Loki odprli kozmetični salon AR Beautv. V enem letu so dosegli veliko uspehov, opravili veliko masaž, nege obraza in telesa, savn, predvsem pa po besedah lastnice Asime Pešn-jardo ljudem pomagali do sprostitve in zadovoljstva, kar je tudi njihov glavni cilj. Tisti, ki so v salonu že bili, predvsem seveda ženske, pa tudi moški in precej mladine, se k njej radi vračajo. Lastnica bi se jim ob tej priložnosti za njihovo zaupanje iskreno zahvalila. In s čim se v kozmetičnem salonu A.P. Beautv ukvarjajo? Poleg prodaje na debelo oziroma opremljanja kozmetičnih salonov in tudi prodaje na drobno v salonu nudijo vsakovrstno nego kože, od obraza do vsega telesa. Pri negi kože na obrazu lastnica pravi, da je nadvse pomembno, da se stranki popolnoma posveti ter ji ne nudi samo masaže oziroma čišče- nja, pač pa se z njo o problemih na koži tudi pogovori in ji svetuje, kaj bi bilo za določen tip kože najbolje. Ker je kozmetika pravzaprav veja dermatologije, Asima Pešnjardo rada prisluhne in upošteva nasvete zdravnikov. Tako kožo na obrazu najprej testirajo, nato pa opravijo vse, kar je potrebno, da so rezultati vidni: masaža, odprava neestetskih pojavov na koži, zaviranje nastajanja gub in podobno. Svetujejo tudi, kako doma ravnati, da bomo svoji koži čimbolj pomagali, da bo postala lepa in gladka. Ko govorimo o negi telesa, ki jo v kozmetičnem salonu A.P. Beautv seveda tudi nudijo, tu mislimo predvsem na odpravo celulita, ki ga ima menda Že kar štiri petine žensk in pa zmanjšanje telesne teže oziroma odprava odvečnega maščob-nega tkiva. Lastnica salona pravi, da so učinki seveda vidni že po prvem obisku oziroma masaži s pomočjo modernih preparatov in apa-ratov, pomembno pa je, da stranka sodeluje tudi izven kozmetičnega salona, predvsem doma, kjer mora pazit' na prehrano in pa se čimveč gibati. V salonu opravljajo tudi tako imenovano biomasažo in pa zadnje čase "popularno masažo stopal, ki pomaga tudi pri raznih vrstah obolenj oziroma bolečin. V kozmetičnem salonu A. 1 Beautv stremijo k temu, da stranka iz salona po kakršnakoli negi ne odide zabuhla in rdeča v obraz, temveč sproščena in spočita. To dosežejo s tem, da se z vsakim posebej pogovorijo, svetujejo in se skupaj z nami borijo protj vsem nevšečnostim, zarad1 katerih smo se v kozmetičnem salonu A. P. Beautv v Škofji Loki pri hotelu Transturist oglasili. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, sobota od »■ do 12. ure. Tel.: 064/622-83» INSTRUMENTI d.o.o. Otoče 5a, 64244 Podnart SLOVENIJA T« nc (0641 TO 131 Telefa« (0641 70 45S Tol»» 37506 ISINO 60 član skupine Iskra SILAN, d.o.o., Ljubljana, Dalmatinova 10, na podlagi pogodbe o posredovanju z dne 1. 9. 1994 in pooblastila Instrumenti Otoče, d.o.o., Podnart, Otoče 5 a razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednje nepremičnine: 110 v 1. Del proizvodnega objekta v izmeri 701,50 m2 in prvo nadstropje upravne stavbe v izmen i j< ^ m2 na pare. št. 402/2, k.o. Zaloše. Izklicna cena za proizvodni objekt je 550 DEM/m2, za uPjLju del pa 850 DEM/m2, kar znaša skupaj 496.750 DEM, v tolarski protivrednosti po srednjem te Banke Slovenije na dan plačila. Nepremičnina se prodaja kot celota. Javna dražba bo v ponedeljek, 7.11.1994, ob 8.30 uri v prostorih Instrumenti Otoče, d.o.o., 5a, 64244 Podnart. 2. Dražitelj mora najmanj 6 dni pred dražbo vplačati varščino v višini 10 % izklicne ceneJ]^Q^f račun Iskra Instrumenti, d.o.o., Podnart št.: 51540-601-13154 ali sredstva deponirati na biay podjetja. 3. Varščino bomo uspešnemu dražitelju vračunali v kupnino, drugim pa vrnili v treh dneh obresti. Varščino, vplačano v gotovini, bomo vrnili takoj po končani dražbi. ^ 4. Pogodba se sklene v 3 dneh po zaključeni javni dražbi. Celotna kupnina mora biti plačana^ dneh od sklenitve pogodbe, sicer se vplačana varščina zadrži, morebitno že sklenjeno po9 pa bo prodajalec razori. 5. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Rep1^^ Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. Pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra, iz ka je razvidno, da ima podjetje sedež v R Sloveniji. 6. Prometni davek in druge stroške vezane na prenos nepremičnine krije kupec. 7. Nepremičnina se prodaja po načelu "videno-kupljeno". . ■ (061' Vse dodatne informacije so na voljo v podjetju SILAN, d.o.o., Ljubljana, Dalmatinova 10, te • 133-31-38, kjer se je mogoče dogovoriti tudi za ogled nepremičnin. N*. 21. oktobra 1994 GLASOV KAŽIPOT GORENJSKI GLAS • 27. STRAN • 11HALS, HALS, GORENJSKI GLAS KAM i\A KOSILO, VEČERJO ? [}JE GOSTINSKEGA | SPECIALITETE i MENU I CENA j ODPRTO ««■«■■11: || dom oče jedi, jedi po i naročilu, vsak dan kosila, ;||pim, domače pečenice z zeljem vsak dan 11-23 pet., sob. 11-01 torek zaprto GLASOV KAŽIPOT Ir koncerti Scertob 25-letnici I93iaJ-oka - Jutri, v soboto, ob podii.K v °S Ivana Groharja v ?5.ut u slavnostni koncert ob PejSn,ci vokalnega seksteta bo J!;a 2 Bukovice. Na prireditvi W -90st nastopil kvartet bratov W* • pevski nastop bo z ieQo vezala Neža Maurer. »»»»»»»»»»»»» Mozartov Requiem Domžale - V domžalski cerkvi bodo v nedeljo, 23. oktobra, ob 20. uri kot glasbeni dogodek leta izvedli Requiem VVolfganga Ama-deusa Mozarta. Izvajalci bodo Domžalski komorni zbor pod vodstvom Karla Leskovca, Komorni orkester RTV Slovenija Camera-ta Labacensis pod vodstvom Claudia Mansuttija in solisti: Irena Baar, sopran, Mirjam Kalin, alt, GORENJSKA OD TORKA DO PETKA ^M£<5 * gorenjskih cestah je 8 vJeL0" torka do danes opravila iUdiia avlomobilov in 4-krat Peljalj BPmoči. Najdlje so se GWr, leznike V1 • Gasilci v teh dneh k taterih w ime1' intervcnc, pri >tanisk reševali življenja. b'atem' o1 P°gasili kontejner na nihanj d iz ulice Janka Jd 4 Pa so stanovalci spor- Ver)etn3 V er,cm od stanovanj 5r'hiie° PuSča plin. G asilci so ^ ie i na P01110^ >n ugotovili, Slanovie nekdo z Jupolom belil N stan Je- V Radovljici so odpir-JU GraHV^nJe v četrtem nadstrop- 'igubii vikove 4- ker Je laslmk etikra, klJuč Na Jese nicah so ?°ci Popeljali zdravniške po-?Om ,e°nega v zdravstveni 'Heli D=Pai VO('° v Jeklarni 2 in ySk0 DKas.llsk° stražo med gleda-Cufar v Ttavo v Gledališču Tone J* dne, rtlču in Škofji Loki pa v £Ofe£vR.a,?llci niso »meli dela. Su5JS«Kl DOJENČKI -a'ec dojenčkov, ki so se v gorenjskih porodnišnicah rodili od torka do danes je prav gotovo korenjak, ki se je rodil v jeseniški porodnišnici in mu je tehtnica pokazala kar 5.010 g. Poleg njega so se rodili še trije dečki in 5 deklic. V kranjski porodnišnici pa se je rodilo 9 fantkov, izmed katerih je najtežji tehtal tudi kar precej, 4.250 g, in 4 deklice, najlažja manekenka je ob rojstvu tehtala 2.900 g. URGENCA - Zdravniki v jeseniški bolnišnici so od torka do danes na ginekologiji pomagali 23 bolnicam, na internem oddelku 49 bolnikom (oz. bolnicam), na pe-dialriji 18 otrokom in na kirurgiji kar 112 pomoči potrebnim ljudem. TURIZEM - Na Bledu je v teh dneh prenočevalo vsak dan prenočevalo od 400 do 500 ljudi, kar za ta čas, po besedah blejskih turističnih delavcev, ni zavidanja vredna številka. V Bohinju, kjer so odprti trije turistični objekti, pa imajo 15-odstotno zasedenost. Marjan Trček, tenor, Zoran Poto-čan, bas in Tone Potočnik, orgle. Koncert bodo dan prej, jutri, v soboto, ob 20. uri izvedli tudi v ljubljanski Frančiškanski cerkvi. »»»»»»»»»»»»» Šansoni Katje Levstik Bled - V hotelu Vila Bled bo danes, v petek, ob 20. uri dobrodelni koncert dramske igralke in šan-sonjerke Katje Levstik. Predstavila se bo s šansoni pesnika Toneta Pavčka in skladatelja Silvestra Štingla pod skupnim naslovom Lan. Izkupiček od koncerta bo Lions klub Bled namenil za dobrodelne akcije. ŽPZ Lipa v Radovljici Radovljica - Jutri, v soboto, bo ob 19. uri v Osnovni šoli A.T. Linharta slavnostni koncert ob 15-letnici Ženskega zbora Lipa. Zveza in Društvo upokojencev Radovljica bosta za člane in druge udeležence organizirala avtobusni prevoz. Iz Krnice bo avtobus odpeljal ob 18. uri, 20 minut kasneje se bo ustavil v Zasipu, ob 18.30 pa na Bledu pri Unionu. Drug bo ob 18. uri štartal iz Kamne Gorice in se nato ustavljal v Kropi, Podnartu in na Brezjah. Oba avtobusa bosta peljala nazaj 15 minut po zaključku jubilejne prireditve Prireditve Domžale - V prostorih Knjižnice Domžale bo danes, v petek, ob 19. uri Štefan Horvat vodil razgovor na temo inovatorstva, predstavil pa bo tudi svojo slikarsko pot. Prireditev organizira Debatni klub Govornik Domžale. **ALS, HALS, GORENJSKI GLAS 888» jesenski t^lOLA SEM ' 623-2SS, 620-211 ZVOČNE MEŠ. Akumulatorji TOPLA, VESNA za vse vrste vozil že od 3.480,00 SIT. Brezplačna menjava akumulatorja in kontrola hladilne tekočine. Razna motorna olja, antifrizi, traktorski sedeži samo 10.410,00 SIT. Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a, tel.: 331 730, odprto vsak dan od 7.00 do 18. 00 ure, sobota od 8. do 12. ure Organiziramo potapljaške tečaje. ADRIANA - DC, tel.: 064/326-711 Spoštovane stranke obveščamo, da bomo v decembru začeli s tečaji CPP tudi v DOPOLDANSKEM ČASU. za umivalnik 5.200 SIT, za bide 5.200 SIT, za kad 6.800 SIT z farancijo. ERMOTECNICA - TRBI2, tel.: 0039-428-2586 fesro™SAVNA od 9.500 do 12.000 SIT (mod. Intellitherm), mod. Emmeti 11.000 SIT, univerzalna kotlovna avtomatika 9.000 SIT. Vse z garancijo. TERMOTECNICA TRBIŽ, tel.: 0039-428-2586 (100 m od trga levo) Oljni gorilniki vrhunske kvalitete z garancijo mod. ECO 3 - 33.000 SIT, neto brez p. d. TERMOTECNICA - TRBIŽ, tel.: 0039-428-2586 Fitness, kardiofitness, savna fit bar. Savska c. 8, Kranj (pod Jelenovim klancem), tel.: 212-555 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI TEL.: 66-052 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 ZAMIK PLAČILA -ALI NA VEČ ČEKOV Jeans: Levi's 501, Sexes, Diesel, Joop... Pasovi: El campero, No limit, Mustand, Diesel... Majice: Gvmnasium, Gas... - z vezalko ali gumbi; termovelurji, flanela srajce, puloverji. QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) AVTOŠOLA B in B TEL.: 22-55-22 Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 24. oktobra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. OKVIRJANJE SLIK STUDIO RACE Umetniške slike, fotografije, posterji, plakati, diplome, medalje, gobelini, ogledala. VELIKA IZBIRA italijanskih letvic in karton paspartujev. Bled - Zasip, Sebenje 66, tel.: 77-040 ELEKTROINSTALA -TERSTVO mobitel: 0609 622-917 POROČNA OBLAČILA NAGROBNE SVEČE ABAKUS Kranj RAČUNALNIŠKA OPREMA OKTOBER - MESEC POSTELJNEGA PERILA LEKERO RAZSTAVNO -PRODAJNI SALON Tel.: 064/43-345 KJE KUPITI AKUMULATOR ZA VAŠE VOZILO? MODNA MOŠKA OBLAČILA KARNISE D ORNI K RIJ A izposojevalnica poročnih oblačil AVTOSERVIS SUZUKI MARTINOVO TUNIZIJA Regulacijska oprema za centralno ogrevanje * domači proizvajalci * garancija 24 mesecev Montaža in servis V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, vabila. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, tel.: 312-207 po izjemnih cenah v trgovini JEKLOTEHNA AGILE, Zg. Bitnje 1, tel.: 311-675 Računalniki 386, 486, Pentum, tiskalniki Epson, Hevvllet, Packard, Multimedia, servis rač. opreme. Abakus, tel.: 212-454, 211-282 Rjuhe, jogi rjuhe, prevleke za blazine, prevleke enojne in dvojne, otroška posteljnina. Vabi trgovina APEL (za hotelom Jelen) NAGRADNA AKCIJA - "Lesnin avtobus"! Ko boste kupili pri nas furnirane stenske, stropne ali talne obloge ter okna in notranja vrata že sodelujete v nagradnem žrebanju. Glavni dobitek ČEK za 200.000 SIT. Cene za obloge že od 1.596 SIT dalje. Poleg tega lahko izberete tudi keramične ploščice za kopalnico in kuhinjo, granitogres ploščice, kopalniško pohištvo, sanitarno keramiko ter vodovodne armature. Nudimo vam vse vrste senčil: rolete, žaluzije, lamelne zavese in polkna. Ugoden nakup vseh vrst akumulatorjev in hladilne tekočine. Akumulator vam tudi brezplačno zamenjamo. Servis akumulatorjev Vesna. KLASJE, d.o.o., Cesta na Klanec 9, Kranj, tel.: 064/331-375 Velika izbira moških suknjičev, hlač, srajc, kravat, jaken iz velurja, dežnih plaščev - po zelo ugodnih cenah. Blag. hiša Adamič, II. nadstropje. Vabljeni v trgovino MODEUM. Izdelujemo več vrst PLASTIČNIH KARNIS. Tel., fax: 421-060 Obiščite nas, da boste na vaš najsrečnejši dan v življenju najlepši. RIJA, Ul. bratov Praprotnik 14, Naklo, tel.: 48-737, od 16. do 19. ure Pooblaščeni avtoservis, originalni rezervni deli, kleparske in ličarske storitve. Miro Strugar, Jezerska c. 2, Kranj, tel.: 242-779 Dvodnevni izlet skozi Prekmurje na Blatno jezero, odh. 18. 11. Kompas Kranj (224-100), Kompas šk. Loka (620-960) Rimski in krščanski spomeniki, odh. 20. 11.Kompas Kranj (224-100), Kompas Šk. Loka (620-960) MUENCIIEN: SEJEM §e ne| rs PEKARNA iN SLAŠČICAH NA Škofja Loka. p.o. Kidričeva 63 PEKS, pekarna in slaščičarna, Škofja Loka, p.o. objavlja prosto delovno mesto KV SLAŠČIČARJA Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s poskusno dobo 2 mesecev. Pogoj: - končana IV. stopnja srednje živilske šole - smer slaščičar - zaželene so delovne izkušnje na ustreznih delih Pri izbiri imajo prednost kandidati, ki za prihod na delo niso vezani na javni prevoz. Interesenti naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo v osmih dneh po objavi v tajništvo podjetja PEKS, Kidričeva c. 53, 64220 škofja Loka. Prodam ekscenter prešo 30 ton, s pomično mizo. 0217-566 23704 Prodam nov boscher VRTALNI STROJ za 180 DEM. 0242-325 23713 Prodam rabijeno 210 litrsko HLADILNO SKRINJO. 085-321 23736 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3,5 KW. 0 802-582_23747 TRAKTOR FENDT W 24, po delih, poceni prodam. 057-937 23749 Prodam originalno nemško trajno-žarečo PEČ kuppersbusch, rabljeno dve sezoni. 0215-642 23757 Prodam starejši ŠIVALNI STROJ CHEPEL v omarici, skoraj nerabljen, cena 10.000 SIT. 0214-635 23766 Zobozdravstveni komplet KaVo 1040, malo rabljen, ugodno prodam. 0715-303 23769 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 5 KW in hladilnik Gorenje 170 I. 0311-346 23787 Ugodno prodam MOLZNI STROJ ali samo posodo. 0841-318 23793 Prodam BTV SAMSUNG 51 cm, star dve leti ter OKNI z žaluzijami 120x120 in 80x80. 0241 -046 23714 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW, rabljena eno sezono. Janežič, Koroška 2, Lesce 23718 Zamrzovalno SKRINJO 320 iit., staro 5 let, prodam za 15 000 SIT. 0216- 141 23721 Šivalni stroj Bagat starejši z omarico, prodam za 3000 SIT. 0216-141 Prodam polindustrijski PLETILNI STROJ za debele materiale, OVER-LOC šivalni stroj Brother 546 D in šivalni stroj Ruža step v kovčku. Ogled je možen v soboto in nedeljo na naslov: Pristov, Gradnikova 105, Radovljica (isospan) 23730 Ugodno prodam KULTIVATOR .. SROTAR za koruzo. 0061/841-318 23794 Prodam TRAKTOR TV 826, star dve leti, cena po dogovoru. 066-295 23808 Ugodno prodam oljni gorilec za večjo stanovanjsko HIŠO, rabljen eno sezono. 048-645 23509 Prodam SUŠILNI STROJ Gorenje SP 501 RT, nerabljen, za 40.000 SIT in PEČ ITPP Kuppersbusch, nerabljeno za 25.000 SIT. 0 733-497 23812 Prodam prevozni MOLZNI STROJ z novimi rezervnimi deli. 0 422-494 23831 Prodam dve PEČI na olje. 0310-688, zvečer 23s4o 3-stranski SKOBELNl STROJ za opaž prodam za 5800 DEM. 0738- 887 23867 Prodam JEKLENKI za avtogeno varjenje, plin-kisik. 0421-024 23869 Prodam VIDEO KAMERO Philips. 0861-096 23871 Ugodno prodam ŠTEDILNIK kup-persubsch, rabljen. 048-092 23872 Poceni prodam ŠTEDILNIK (4+2) in HLADILNIK. 0225-254 23875 Prodam CIRKULAR. Kokrica, Gol-niška 53 23902 Prodam ROVOKOPAČE CAT 428 I. 89, JCB 3 CXTI 88, 90, FAI SL, 70 B. 90, 1.72,74,79, BAGERJE RH 6 I 89, RH 9 I. 85, POCLAIN 90 I. 86, MH 41. 79. AvTOMEŠALEC s pumpo DAF 3600 turbo I. 91, AVTODVIGALO GROVVE I. 92, 27 ton, 40 m roka; STROJ za drobljenje kamenja firme Continental in mini BAGERJI. 0 in fax: 323-596 23904 V plzzeiijo in nočni bar "V GOZDU" v Čirče pri Kranju, kjer tudi hrano strežejo do 4. ure zjutraj! Ugodno prodam HLADILNIK Gorenje 120 I. 0325-939 23927 Transportni trak, sortirnik krompirja, valj in prekucnik zabojev, prodam. 0328-238 23928 Prodam rabljeno PEČ za centralno z bojlerjem za 300 DEM. 0802-035 23968 Prodam trajnožarečo PEČ. 0 45- 497 23999 SHYNTHESIZER Roland Juno 106, prodam za 600 DEM. Ilievski, Tomšičeva 23 Kranj 24006 Trgovina in gostinstvo ŽIVILA Kranj NAKUPOVALNI CENTER RADOVLJICA Vabimo vas na zabavno popoldne z velikim nagradnim žrebanjem ob zaključku akcije UGODNI JESENSKI NAKUPI Prireditev bo danes, v petek, 21.10.1994, od 9. do 20. ure pred NC Radovljica! Žrebanje z zabavnim programom se začne ob 16.30. 1. nagrada - PRALNI STROJ 2. nagrada - GORSKO KOLO 3. do 5. nagrada - GLASBENI STOLP in še vrsta lepih nagrad! Prireditev bo ob vsakem vremenu (v šotoru)! Va b I j e n i! Računovodske, administrativne in pravne storitve za podjetja in podjetnike posameznike -OPRAVLJAMO AŽURNO IN KVALITETNO. Informacije po tel. 631-462. BEMBCT Kidričeva 55, Škofja Loka. Prodam CISTERNO 1500 I. 0324- 457 23844 Prodam trajnožarečo PEČ EMO, ŠTEDILNIK na trdo gorivo in HLADILNIK. 0224-289 23847 Prodam HLADILNO OMARO 300 I, cena po dogovoru. 053-260, int. 551 (Blanka) 23854 Prodam KOSILNICO MOTO BENA- Sl. 0725-300 23856 Prodam novo PEČ za centralno STADLER 50 KL. 0738-922 23863 Panasonic Atestirane centrale, telefoni in telefaksi za prara poslovneže SERVIS Z ORIGIKALNIIJ DBJ POOKAftćCM ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON maoviNA - s previs Upravi M 064 222868 tuc 064 222 66/ LJUBLJANA. tet/fOK.; 061 159 0 232 KRANJ. tal/taK 064 777 ISO ČESTITKE VENCUU KOS - Podvrri 4, mnogo zdravja in družinske sreče želijo Fistrovi! 23707 GLASBILA Prodam HARMONIKO HOHNER ATLANTIC. 0715-608_23 709 HARMONIKO diatonično BSAS ali CFB malo rabljeno, prodam. 0214- 07 2 23908 GR. MATERIAL IZDELUJEMO in PRODAJAMO SUHE SMREKOVE OBLOGE raznih dolžin in širin, ladijski pod, klasični parket, hrast, bukev, jesen ter deske za prekrivanje s tegulo. 064-103 23125_ Špirovce, deske, punte in rante, prodam. 0328-218 236ie 100 m2 furnirane hrastove obloge prodam po 1200 SIT/m2. 0422-193 23681_ Prodam suhe SMREKOVE PLOHE. Arnež, Popovo 3, Tržič 23648 Prodam stara okna in vrata. 344 r218- 23675 Prodam rabliena GARAŽNA VRATA 220 x200, novi bide Gorenje. 046- 442 23701 Zelo poceni prodam večjo razstavljeno montažno barako, rabljen tervol, salonitke, pripadajoči cimper In iverke. 084-735, po 18. url 23741 Prodam dvoje novih sobnih VRAT s podboji, belo pleskane, Širine 70 cm in BOJLER Gorenje 50 I, nov, električni raditaor Emo 60x130. 043-043 23754 Prodam PEČ za etažno centralno in 5 KVV termoakumulacijsko. 0422- 848 23861 Prodam nova BALKONSKA VRATA Jelovica, 100 x 210 vezana in 600 kosov novih STREŠNIKOV Dravograd 0 47-673 237/6 Ugodno prodam nova POLKNA Jelovica. Za enokrilno okno (46x78 cm in 66x110), dvokrilno 120x120, trokrilno okno (ent> krilo 66x130). 0331-882 23778 Prodam MEŠALEC za beton 17000 SIT in KOLO PONY za 15000 SIT. 0720-026 23795 BAKRENE PLOŠČE 2x1 m za žlebove, prodam. 0631-684 23877 Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak in rabljen ŠTEDILNIK (2+2). 052-032 23914 Prodam vratna KRILA s podboji, prane betonske plošče. 0213-963 Prodam 30 m3 suhih SMREKOVIH DESK, debeline 48 mm in 5 m3, debeline 24 mm. 0 43-505 23774 IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno instruira MATEMATIKO in FIZIKO. 0311-471 23300 Kvalitetno instruiram nemščino za osnovne in srednje šole. 083-325 Instruiram matematiko in kemijsko računstvo za srednjo in osnovno ŠOlO. 0631-245 23732 KUPIM Odkupujemo vse STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinske predmete, nudimo zelo kvalitetne restavratorske usluge. 053-401 RIBJA RESTAURACIJA TABOR Podbrezje 246, tcl.064/70-462 Kupim molzni stroj ALFA LAVAL ali VESTFALiJA. 0738-054 gg Kupim kamnite in lesene dele od starinske hiše. O 622-135 «g LESPROMET odkupuje les na panju, za takojšne plačilo. 0 621-779 P° 15. uri ___ Kupim sadje za namakanje. 031u"! 160__*jg Kupim salonitne plošče. 0422-5# 23897______ Kupim dobro ohranjeno Z 750 m 850. O422-006___2^ Odkupujemo hlodovino bukve, i^' vorja, jesena, češnje in oreha, ff64" 313 239» Kupim PEČ na olje. 0 45-532 zvečer ^ LOKALI ODDAM PROSTOR 100 rn| v Tupaličah, primeren za skladišč^ 045-488____gj! V najem oddam utečene prodaj^* prostore v centru Kranja. 0 221-o 23688__ V Stražišču oddam STANOVANJ primerno za obrt, skladišče pisarno. Q311-726 J*Z, Iščemo gostinski lokal v naje^ 0214-747 _ Ponudba: Oddamo del poslovneg prostora cca 30 m2, na Vrečkov (Planina), za dopolnilno frizer?l dejavnost: kozmetika, pedikura. gerija. Brivsko frizersko P0"'^ Kranj, Tomšičeva 3, 0221-155J2> ---fl2" V Radovljici kupim prostor cca , m2 za Disarno. 00609/616-15'-, 19. do 21. ure ^ Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 21005 Odkupujemo vseh vrst hlodovino, celulozni i&s ter bukova in kostanjeva drva. 0620-749 in 621-849, dopoldan 21920 Kupujemo HLODOVINO smreke, bukev, |esen, hrast, oreh, češnja. 064-103 23124 V najem oddam „li POSLOVNO SKLADIŠCN« PROSTOR ok. 250 m2, tudi delno ogrevano. iPrimerentuaiza proizvodne! namene, i iTel: 064/78-314 _J I-,-,-h-—.-.- -""~~~5tljv^ Najamemo več poslovnih ProS!^f^g v Kranju za različne dejavnosti in Planini večji prostor za živilsko trg. vino. Mike & Co, d.o.o. Tržič 0 2^ 544 2 e RTC KRVAVEC, d.o.o. Kranj, Bleivveisova c. 2 tel.: 064/222-579 fax: 064/221-829 objavlja prosta delovna mesta 1. 2 VZDRŽEVALCA STROJNIH NAPRAV 2 VZDRŽEVALCA ELEKTRIČNIH NAPRA^ 1 VZDRŽEVALCA GRADBENIH OBJEKTOV Pogoji: srednja izobrazba ustrezne smeri, eno ali več let delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo VEČ PRODAJALCEV VOZOVNIC VEČ ŽIČNIČARSKIH STREŽNIKOV VEČ REDARJEV VEČ DELAVCEV ZA POMOČ NA SMUČIŠČU Pogoji: osnovnošolska izobrazba eno ali več let delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo za žič. strežnika in redarja zaželen strokovni izpit 3. VEČ VOZNIKOV TEPTALNIH STROJ& Pogoji: osnovnošolska izobrazba, .. izpit C kategorije ali izpit za težko gradbeno mehanizacijo eno ali več let delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo 4. ADMINISTRATOR - INFORMATOR Pogoji: srednješolska izobrazba, eno ali več let delovnih izkušenj, zaželeno znanje svetovnega jezika, 3-mesečno poskusno delo grjfl Za vsa objavljena delovna mesta bomo delovno raJegtri* sklenili za določen čas zimske sezone. Za najbol) delavce obstaja možnost zaposlitve za nedoločen čas. ^ Ker so vsa delovna mesta na območju smučišč Krvav0 zaželena možnost osebnega prevoza na delo. . na Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 gornji naslov. SKB BANKA D.D. Za potrebe poslovanja novoustanovljene agencije v Kranjski Gori in poslovno že utečene agencije Bled (za določen čas 6 mesecev) vabimo k sodelovanju mlajše sodelavce, ki imajo veselje opravljati bančne posle, neposredno vezane na stike s strankami REFERENT BLAGAJNIK 2- V upravi PE Gorenjska objavljamo delovno mesto POSLOVNEGA SVETOVALCA za zbiranje in plasma sredstev pravnih oseb na območju Škofje Loke Od kandidatov pričakujemo: Pod 1.: * srednješolsko izobrazbo (ekonomsko, komercialno a'i gimnazijo) " sproščenost v komuniciranju s strankami " spretnost in natančnost pri rokovanju z denarjem Pod 2.: " Vi. stopnjo izobrazbe, ekonomske smeri " najmanj dve leti bančnih izkušenj na področju poslovanja s pravnimi osebami Prijavo z dokazili pošljite v 8 (osmih) dneh po objavi na naslov: rKp banka, d.d., Kadrovska služba, Slovenska c. 55, 61000 Ljubljana. Vsa dodatna pojasnila dobite po tel.: 061/313-165. PRIDELKI f'adst •Loki' SP- tr9 29 Prodamo v '• Orn v f ^ve Pisarni s predprostor-dišrw .upni izmeri 43 m2 in skla-Porin'Pr°stor 54 m2 ter vzhodni del ^strešja v izmeri 320 m2 in rnj |! del podstrešja v izmeri 79 Prr>.» eresenti si lahko ogledajo R2» 25-10.1994 ob 14. uri. Cen®. Ponudbe z navedbo nakupne do 3D'n P°9ojev plačila sprejemamo 55? k • • lnforrnaciie P° O620-*kofi , etiisko gozdarska zadruga -^^Loka. 23969 v&UDBA TEDNA: nudimo najem okniP'.Sarniških prostorov v Kranju in C'' K3 KERN Kranj, d.o.o. Ko-*fN 6, letnik 1987, za .320 23879 S^42jjSSUKI gsx 40° E «n BT 50 ja^^^"^. popoldan_23885 r!l?J-0 'n OTROŠKO KOLO Jam 045-498 STILA B?lr^an0^ nakuPovalni jizleti v Italijo 0rt°9uaro " Udine. ^S?LV"Lnakupovatni izleti ^O- »49-442 na 23229 5anski d0m na vodicah na di .10 do 1 Vi^elin h prt vsak Pe'ek. soboto "^JtNi! novega leta. VUUDNO Kf^^"-*._____23391 nJlMErfa 1 ■ november, lahko ^"■•PmSL30' PO m tudi B5HTS« IN ARANŽMAJI! N°VAK' Prebačevo 31. Nakupovalni dan Palmanova-Porto-gruaro-Gorica, 3. novembra. Lena Žiri, 0691-624 23911 Naročnike malih oglasov v Gorenjskem glasu obveščamo, da male oglase oddane po telefonu, zaračunavamo po ceniku oglasnih storitev. Kuponov, ki jih pošiljate šele po predhodnem telefonskem naročilu objave, ne upoštevamo. Brezplačno objavo malega oglasa do 10 besed zagotavljamo z originalnim kuponom iz Gorenjskega glasa (objavimo ga vsak prvi torek v mesecu). Se priporočamo! Malooglasna služba Gorenjskega glasa OBLAČILA Zelo ugodno prodam PLAŠČ zimski št. 40. »682-720 23868 PAVLINA - najnovejša izposojevalnica poročnih oblačil za moške in ženske z najnovejšimi modeli vam odpira svoja vrata na Rožni ul. 3 v Ljubljani (pri Gostilni Amerikanec). Vsak dan od 9.30 do 12.30 in 15.30 do 18.30, sobota od 10. do 12. ure. Telefon: 061/12-53-101. DO KONCA DECEMBRA VELIKI OTVORITVENI POPUSTI! Rjav semiš PLAŠČ podložen z ovčko št. 40 poceni prodam. 0883-091 23903 Prodam novo GORENJSKO NARODNO NOŠO št. 52, čevlji 43. 0 324-585 23952 OTR. OPREMA Prodam otroški VOZIČEK. 0332-' 69 6 23674 Prodam italijanski otroški kombiniran VOZIČEK v pastelnih barvah, zelo lepo ohranjen in nerabljene plenice ter previjalne hlačke. 0217-28923781 Prodam HOJICO, avtosedež, ter nov babv ton, tetra plenice. O623-078 23884 Otroško POSTELJICO z JOGIJEM, dobro ohranjeno, ugodno prodam. 0326-857 23910 Prodam skoraj nove različne otroške VOZIČKE. Partizanska 49, Šenčur 23955 Prodam nov OTROŠKI POGRAD za 18.000 SIT. 0 218-929 23991 OSTALO Novo kuhinjsko 12 delno rostrei posodo, ugodno prodam. 0241-265 23702_ LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, ©061/611-078 23735 Oddam dve starejši, dobro ohranjeni Zimnici, m 214-805_23810 Prodam nekaj leg in klešče za ostrešje. O 45-147 23830 Prodam SUHA BUKOVA DRVA. 0421 076 239S3 JABOLKA za ozimnico, poceni v Selški dolini. 064-307_23174 Naprodaj imamo več sort ZELJA, primernega za svežo uporabo, ribanje in sarme. Kupcem nudimo ob sredah in ob sobotah brezplačno STROJNO RIBANJE. Žabnica 39, 0311-767 23280 REPO in drobni KROMPIR, prodam. Čirče 29, Kranj 23515 Prodamo ZELJE v glavah, ki ga tudi NARIBAMO. "Matijovc" Jeglič, Pod-brezje 192, Duplje, 070-202 23522 Suho letošnjo KORUZO v zrnju, prodam. 049-529 23664 Prodam mešan HLEVSKI GNOJ. 065-428 23671 Prodam ZELJE v glavah. Skokova 8, Stražišče 23694 Prodam velikocvetne MAČEHE. Cena samo 50 SIT/kom. 045-532 23698_ Zelo poceni prodam cvetoče velikocvetne (hibridne) MAČEHE, vseh barv. 045-532 23699 Sadike črnega ribeza, kosmulj in vrtnih jagod, poceni prodam. 045- 532 23700 ZELJE v glavah prodam. 23710 1733-116 Prodam neškropljena JABOLKA mešana, več vrst. 0736-619, Sr. Dobrava 14 pri Kropi 23711 Prodam večjo količino KRMILNEGA KROMPIRJA. Pipanova 44, Šenčur 23724_ Prodam varaždinsko ZELJE v glavah. 049-324 ali 49-203 23728 Ugodna prodaja okrasnega grmičevja in vrtnic. Tel.:311-755 JABOLKA domača, nežkropljena po 45 SIT, prodam. 0061/627-05723768 Prodam neškropljena JABOLKA, več vrst in bukove BUTARE. 045-504 23785_ Prodam ZELJE v glavah in rdeč KORENČEK, škofjeloška 33, Kranj 23786 Jedilni in krmilni KROMPIR prodam. 0 41-567 23817 Prodam krmilni KROMPIR. Velesovo 23 a, 0 422-012 23816 Prodam neškropljena JABOLKA -voščenke, cena 30 SIT. 057-824 23835 Prodam PROSO. Sr. vas 132, Šenčur, 041-812 23891 Prodam PROSENO KAŠO. Sr. vas 132, Šenčur, 041-812 23892 Prodam trda mešana DRVA in domača neškropljena jabolka, ugodno. 0738-063 23896 Prodam ZELJE v glavah. Hafner, Žabnica 21, 0311-609 23557 Prodam ZELJE v glavah in JABOLKA za ozimnico. Jerala, Pod-brezje 218, 070-204 23900 Prodam ASPARAGUSE. 0323-411 23913 Bel jedilni KROMPIR sorte cenebek in rdečo sorto desiree, prodam. Strahinj 10, Naklo, 048-525 23917 Prodam ZELJE v glavah. Zg. Bela, 045-552 23918 Prodam odpadni KROMPIR alster, primeren za seme, kaliber 30-40 mm. Kristane, Sr. vas 45, Šenčur 23919 Prodam domača neškorpljena JABOLKA po 40 SIT, voščenke, kosma-či, carevič, ontario. 046-022 23934 Prodam krmilno PESO. Naklo, Grogova 2, 047-872 23971 Prodam jedilni KROMPIR po 18 SIT/ kg in krmilni po 8 SIT/kg. 070-164 23573_ Prodam ZELJE v glavah, po 20 SIT/ kg. 0 401-214 23988 Prodam hlevski GNOJ. 0 46-212 23996_ Prodam HLEVSKI GNOJ. Visoko 31 24019 POSESTI Prodam 860 m2 veliko PARCELO za postavitev brunarice pri Golniku. 0325-543 23668 Najamem ograjeno zemljišče ob kranjskih vpadnicah, vsaj 1000 m2. 0325-543 23669 Oddam v najem starejšo HIŠO v okolici Kranja, primerno za obrt. 0421-233 23687 STANOVANJSKO HIŠO 5x7, primerno za vikend v Poljanski dolini. 0691-676 23767 Prodam 3 ha GOZD-TRAVNIK. 045-542 23866 Prodam GARAŽO na Jesenicah in zadnji odbijač za OPEL KADETT. 0871-334 23886 V Škofji Loki kupim starejšo HIŠO ali pol hiše z vrtom. 0621-225, zvečer 23893 Kupim starejšo HIŠO na prometni lokaciji. 00609/616-157, od 19. do 21. Ure 23939 Na prometni lokaciji kupimo zazidljivi PARCELI: Kranj cca 40.000 m2, Radovljica cca 10.000 m2. POSING, 0 061/126-20-13,9-18. ure 23951 VRTIČKARJI! Sončne njivske površine v Šk. Loki nad Plevno oddam v najem za vrtičke. 0631-994 23963 PONUDBA TEDNA: prodamo hišo v izgradnji v Stražišču in 500 m2 sveta, v račun vzamemo tudi stanovanje. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 23981 PONUDBA TEDNA: prodamo 2/3 delež stare stanovanjske hiše in Barcele v izmeri 950 m2 za 60.000 EM. K3 KERN Kranj, d.o.o., KO-menskega 7. 0 221-353 23982 PONUDBA TEDNA: za 80.000 DEM prodamo nov bivalni vikend na Javorniškem rovtu. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmensekega 7. 0 221-353 Obstaja kraj, kjer se čas ne samo ustavi, ampak teče nazaj Kjer si skrb vzame dolg dopust ^ Kjer Fantazija in roalnost sodelujeta v sožitju Kjer fantazija in realnost sodelujeta v sožitju CM o o o n CN o ~D 06 "§ C O "O CL o o E o (KtrChemo trgovsko in proizvodno trgovsko in proizvodno podietje d d. LJUBLJANA MAiSTROVA 10 Chemo Ljubljana poslovalnica Kranj najame ali odkupi prostore za trgovino v izmeri ok. 200 m2 in skladišče v izmeri ok. 200 m2. Bagoj je, da so prostori v pritličju, možnost dostave s tovornim avtom in parkirni prostor. Zaželena lokacija v širšem središču Kranja, ponudbe pošljite na naslov CHEMO Kranj, Slovenjski trg 4. INFORMACIJE PO TELEFONU:213-473 ali 211-587, g. Jalen. PONUDA TEDNA: prodamo 2 parceli na Cerkljanski dobravi, skupaj 1.220 m2 in parcelo 670 m2 v Zg. Bitnjah, K3 KERN Kranj.d.o.o., KOmenskega 7. 0 221-353_23986 Pri LESCAH oddamo novejšo opremljeno hišo 120 m2, v KRANJU in na JEZERSKEM polovico hiše. APRON 0 331 -292, 331 -366 24011 PRODAMO polovico hiše v ŠENČURJU in KRANJU, starejšo v centru TRŽIČA in v ŠENČURJU, III. gr. faza v STRAŽIŠČU in BITNJAH, 5. gr. fazo v JAVORJIH nad ŠK. LOKO in druge. APRON 0 331-292 24016 Na Gorenjskem kupimo hiše z zemljiščem, različnih cenovnih razredov, od novogradenj do starejših hiš. APRON, Likozarjeva 1 a, Kranj, 0 331-292, 331-366_24017 PRIREDITVE Glasbo za ohceti in silvestrovanje nudi trio Bonsaj. 0 421-498 23088 TRIO JURČEK vam igra na ohcetih in zabavah. 0 65-459 23443 2IVI1A IN ^T^r vabita odrasle če ste sami, v dvoje, družbi v Restavracijo PARK • sobotni ples ob živi glasbi • plesni tečaji ob četrtkih In nedeljah 1900 In 20.30 • plesna rekreacija zs plesalce ob nedeljah 18.00-19.30 • sodobna gostinska ponudbs Del restavracije prenovljen za ples l Restavracijo PAR K STEP by STEP TEL.: 214 441 M w ■ 327308 Prodam suha kostanjeva DRVA in smrekove plohe. 052-116 23743 Prodam suha bukova in mešana DRVA. 0211-306_23814 Prodam suha trda DRVA. Suha 26, Kranj 23899 Suha DRVA in ŽGANJE, prodam. 0713-298 23926 STAN. OPREMA Uaodnoprodam KAVČ, kuhinjske ELEMENTE in OMARO za predsobo. 0211-409 23517 Prodam enoposteljno GARNITURO MEIRNO EXTRAFEIN 100 % volna-Nemčija. 0224-383 23750 KAVČ raztegljiv, kotni, malo rabljen, ugodno prodma. 0061/841-513 23764 Ugodno prodam rabljen JOGI 160x200cm. 057-384 23784 Prodam dnevno OMARO in kotno SEDEŽNO GARNITURO. 0 76-060 Prodam OTROŠKE POGRADE in MIZO za dnevno sobo. 0 217-605 23820 Prodam DIVAN (zofo). 0323-559 23880_ Zelo ugodno prodam raztegljiv fotelj. 0211-373_23962 Ugodno prodam novejšo SPALNICO. 0 061/627-071 23992 Ugodno prodam raztegljivo SEDEŽNO GARNITURO, a 841-475 ŠPORT Novo MIZO za namizni tenis, ugodno rodam. 0332-464 23771 Prodam JADRALNO PADALO Edel Racer 27 m2, s sedežem in nahrbtnikom. Cena po dogovoru. 048-065, LOVrO 23797 Malokalibarsko PUŠKO Monte Carlo prodam. 0876-158 23798 Prodam moške DRSALKE znamke Boats ŠT. 41. 0738-847 23836 DRUŽABNI PLESNI VEČERI, sobota 22.10.1994, v dvorani KS Stražišče! VABLJENI! 23532 URŠKA je več kot plesna šola, po Gorenjskem vpisujemo nove plesalce. 041-581 23571 URŠKA plesna šola v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in na Jesenicah. 041-581 23572 TRIO ali DUO igra za ohceti, v lokalih, po želji pa tudi sam s harmoniko. 070-015 23716 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKATE vrednosti 850.000 SIT za 400.000 SIT. 0631- 25 5 23649 PODJETNIKI! Nudimo direktni uvoz darilnega programa - različni cenovni razredi! 0311-078, popoldan 23720 Nujno prodam CERTIFIKAT v vred-nosti mu.OOO SIT. 0 310-512 23819 POZNANSTVA Kaj ne iščete tudi vi življenjskega partnerja? Oglasite se AFRODITI 324-258 na Planini 3! 23647 Ali ne iščete življenjskega partnerja tudi vi? Pokličite AFRODITO 324-258 in se obenem prijavite za veselo martinovanje! 23370 Vem, da nekje živiš osamljeno dekle, lažja invalidka in si želiš družbe z laiiim invalidom (29 let), šifra: PRIJATELJA 24020 RAZNO PRODAM Prodam HRASTOVA DRVA, razža-gam in dostavim. Sr. vas 112, Šenčur 23652 Nerjaveče korito - pralni stroj Cany, stresno kritino folc in špičak, prodam. 0242-433 23658 Poceni prodam velike smrekove in bukove BUTARE. 045-532 23597 SMUČANJE V SMUČARSKEM RAJU GERLITZEN ■ samo 40 km od meje z 12 žičnicami (od 500 - 1911m) UDOBNA POČITNIŠKA STANOVANJA al)tteri)of DRUŽINA R + R EBNER A - 9543 ARRIACH, BERG OB ARRIACH 5 tel. 0043 - 427 - 8160 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! STORITVE Izvajamo gradbena, zidarska, fasa-derska dela, hitro in ugodno. 0 218-074 ali 0609/623-869 21890 Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi...? Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem dpmu! 046-369 22069 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, rolete in lamelne zavese. 0 in fax 061/342-464 ali 061/342-703 stanovanje 22463 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvali in izvedbah. Naročila na 0213-218 22508 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, HLADILNIKI - popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0 325-815 22766 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. 0329-886 22939 Pooblaščeni servis Gorenje in Samsung, popravila na domu. 0331-184, od 9. do 16. ure 23249 Satelitske antene, elektronika cena z montažo od 450 DEM dalje. 0331-184, od 9. do 16. ure 23250 Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Tudi vse vrste fasade. Tlakujem dvorišča. 00609/ 622-946 23394 ŠIVAM po meri. ŠIVILJSTVO MUBI, Kopališka 4, Kranj, 0214-838 23504 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a, 0326-426 23554 VODOVODNE INŠTALACIJE na novi hiši, kot tudi razna drobna popravila, čiščenje bojlerjev in odtokov, vam naredimo z obrtniško kvaliteto in za solidno ceno. 0218-427 23594 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. 0 215-211 23689 Prevzamem vsa zidarsko-fasaders-ka dela. 0 78-947 po 19. uri 23691 Podjetniki - nudimo strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjig. 0216-706 23314 POGREBNE STORITVE OVO RJE, d.o.o. V zalogi imamo okrasni pesek za grobove in po ugodni ceni več vrst sveč. DVORJE 13, 64207 CERKLJE 064/421-424 LA 0609/614-528 Izdelujem snegolovilce za vse vrste streh. 0324-468 23712 Kovinske zaščitne mreže za okna, stopniščne ograje....izdelujemo. 082-104 23726 Munchen - prevozi org. skupin 7 oseb. Prijave in inf. 082-104 23727 Prodaja in montaža Elradovih antenskih sistemov. Kvaliteta! 051- 746 23737 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gbrenje na vašem domu. 0331-199 23751 Ugodno ! Vgradnja teleteksta Gorenje v vaš televizor. 0331-199 23752 Rotetarstvo NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0621-443 po 19. uri 23800 Strojno izdelujem ESTRIHE (podne). 078-798, po 18. uri 23642 Nudimo vam čiščenje tekstilnih, steklenih, keramičnih, PVC površin, zaves, parketa....METOD,d.o.o., 0326-325 23843 oum ©oiRULCi regulacijska oprema, montaia, meritve, servis ELlEH Kranj d.o.o 43 408 331 482 Nudim PREVOZE do 16 oseb. 0064/65-461 23858 AVTOVLEKA NON STOP! AVTOK-LEPARSTVO JOŽE JAKŠA. ORE-HOVUE 15 A KRANJ, 0064/241- 168 23888 Popravilo gospodinjskih aparatov, previtje elektromotorjev, rotorjev ročnega orodja. Bremec. 047-49023894 SERVIS popravila orodja Hilti. Bosch, Iskra, Blac Decker, Makita. Bremec, 047-490 23895 TV ANTENE, montaža popravilo, dograditev A KANALA, M MTV kanala. 0310-223 23921 DOBAVA IN MONTAŽA ALU ŽALU-ZIJ. ROLET IN LAMELNIH ZAVES. Kvalitetno in poceni. LEKERO 043- 34 5 23974 POZDRAVIM Z BIOENERGIJO. 0 51-52 1 24018 STANOVANJA V Radovljici kupim 2,5 sobno ali 3-sobno stanovanje. 0712-054 23833 GARSONJERO v Ljubljani zamenjam za 2,5 sobno STANOVANJE v Radovljici z mojom doplačilom. 0061/ 159-20-67 ali 064/712-054 23634 Oddam lepo sobo intelektualcu ali pošteni ženski (komfori). Kranj, 0211-882 23678 Mlada družina potrebuje STANOVANJE, pomagamo tudi starejšim. 047 246 23715 Najamem STANOVANJE na Jesenicah ali v Radovljici. 078-755 23731 Kupim 3-sobno STANOVANJE v bližini nebotičnika ali gasilcev. Šifra: SLOVENKA 23803 Enosobno STANOVANJE v škofji Loki - Frankovo naselje, prodam 0 632 978 23816 Mamica najame 1-sobno stanovanje: Lesce. Radovljica, Bled. 07:5 608. popoldan ?38«6 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom 71 m2 na Planini II v Kranju. 0 327-545 23947 Prodam GARSONJERI: Šorlijeva ul., 32m2, za 36500 DEM, in na Planini/ 29 m2, za 37500 DEM. POSING, 0061/126-23-29, 9-18. ure 23948 Na Planini II. prodamo enosobno stanovanje, predelano v 1,5 sobno, 50 m2, komfortno, za 62000 DEM, na Planini II. 2-sobno STANOVANJE, 65 m2, komfortno, za 73000 DEM, na Planini I. prodamo 3-sobno STANOVANJE, 78 m2, 2. nad. opremljena kuhinja, komfortno, za 85000 DEM. POSING, 0061/126-23-29, 9-18. Ure 23949 V Kranju ali bližnji okolici kupimo ali najamemo garsonjero , eno ali dvosobno stanovanje oz. trisobno stanovanje. POSING, 0061/126-20-13, 9-18. ure 23950 Oddam opremljeno ogrevano SOBO lahko s telefonom. 0216-208 23958 PONUDBA TEDNA: v ponudbi imamo trenutno več menjav večjih stanovanj za manjše ali obratno, menjamo tudi s stanovanji v Škofji Loki ali Ljubljani. K3 KERN Kranj, d.o.o , Komenskega 7. 0 221-353 23979 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo garsonjero 24 ali 29 m2 v šorlijevem naselju v Kranju ali 17 m2 v Tržiču. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 23990 Prodamo enosobno in trosobno STANOVANJE na Deteljici pri Tržiču In 2-sobno ter 2.5-sobno v Kranju. Mike & Co. d.o.o. Tržič 0 216-544 24002 Kupim dvo ali trosobno STANOVANJE v Kranju ter najememo več manjših stanovanj. MIKE & CO d.o.o. Tržič 0 216-544 240O4 Prodam 2.5-sobno STANOVANJE na Planini I in III. MIKE & CO D.O.O Tržič 0 216-544 24005 V KRANJU kupimo enosobno in trisobno stanovanje, v RADOVLJICI dvosobno in trisobno stanovanje. APRON. 0 331-292, 331-366 24009 KRANJ Planina: prodamo 2+2 sobno stan. 88.6 m2 in 98 m2, tri-sobno 84 m2 ter pri VODOVODNEM ST.: trisobno 71 m2 In 74 m2, z etažno CK. APRON 0 331-292, 331-366 24010 NAJAMEMO STANOVANJA IN HIŠE NA GORENJSKEM. PRIPRAVIMO POGODBO, PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON 0 331-292. 331- 366 24012 VARSTVO Iščemo VARUŠKO za 2,5 let staro Eunčko, na domu na Primskovem. obro plačilo zagotovljeno. 00609/ 610-275 23670 Iščemo varstvo za 1 -letnega otroka. 0329-067 23681 VOZILA DELI Trgovina z novimi in rabljenimi AVTODELI: Zastava, Renault, Golf. AVTOKLEPARSTVO KRNIĆAR Milan, Dvoje 83, Cerldje, 0064/422-221 21380 AVTOODPAD - odkup, Jugo, Lada, Škoda, tudi novi deli. Muhovec, d.o.o., Radovljica, 0715-601 22711 CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rezervni deli z montažo ali brez. 0692-194 22902 Prodam prikolico za osebni avto in avto dele za Z 101. 0 58-436 23451 Prodam VLEČNO KLJUKO za Z 101 in FIČOTA, ugodno. Šuceva 9, Primskovo Kranj 23684 Prodam mašino za FORD CAPRI 1 6 in aluminijasta platišča z gumami. 0329-001 23790 niF" TV - video - AUDIO CD niOiMeon marantz SONY JMw KEF 7JBL jama MINI STOLP: PIONEER 2x50 W 103.990 SIT PIONEER 2x70 W 131.190 SIT GORENJE 51 TTX 45.990 SIT S0NY E-180 630 SIT S0NY UX-60 260 SIT NOVADFMO SOHA Z. A PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV, HI - Fl KOMPONENT IN SOURBOUNO SISTEMA. ODPRTO OO »h DO 12 h IN OD 15.h DO 19.h OB SOBOTAH OD 9 h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kran| tel.: 222-055 STUDIO Prešernove brigade 6/4 Đ326-683 V STUDIU VAM NUDIMO: • NEGO OBRAZA • ZDRAVLJENJE IN ODPRAVLJANJE AKEN • ODPRAVO CELUUT1SA • DEP1LACIJ0 Z IGLO INPINCETO • LIMFNO DRENAŽO • SOLARIJ KU BREZPLA N ZA ČNI SOLARIJ (OB NEGI) Prodam GOLF, letnik 1986 in OPEL CORSO, letnik 1986. Sekne, Voglje na vasi 15 23792 Ugodno prodam JUGO AMERIKA 55, lentik 1989. 047-663 23796 Prodam KOMBI VW, letnik 1978, registriran do jul. 95, kason, zastava 101, letnik 1984, reg. do septembra 95, R 4 TL, letnik 1984, reg. do aprila 95. 0725-173 23802 Prodam FORD MUSTANG, letnik 1980, reg. do 8/95 ali menjam za motor. 0332-375, 332-506 23804 Prodam osebni avto SEAT TOLEDO 1.9 TD in biljard mizo št. 9. 059-159 23805 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1988, reg. do 10/1995. 0 401-260 23815 Prodam VW HROŠČ 1200 letnik 1977, sive barve, šibedah, reg. do 4/1995, za 1.500 DEM. O 328-642 Prodam HYUNDAI 1.5 GLS, letnik 1990/91, z dodatno opremo, cena po dogovoru. 0 242-735 23823 Prodam YUGO 55 KORAL letnik 1989, 54.000 km, reg. do 18.10.1995, pomična streha, cena 4.400 DEM. Kordež, Lancovo 90, Radovljica 23825 Prodam YUGO 45 A letnik 1987. lepo ohranjen, meksiko modra barva. Bubulj, Tomšičeva 18, Kranj 23826 AUDI TD letnik 1989/90, reg. do 6/ 1995, prodam. 0 632-924 23827 Prodam GOLF diesel. letnik 1988, rdeče barve, samo resni kupci. Pejašinovič, Golnik 35 23828 AUDI 100 2.0 E, letnik 1985, reg. do 29.3.95, odlično ohranjen, prodam. Cena 10.800 DEM. 0736-686 23838 Prodam ZIMSKI GUMI na platiščih, dim. 145x13. 046-771, popoldan 23857 Po delih prodam 126 P, letnik 1982 in Z 101. 053-176 23876 VOZILA PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. 0217-528 ali zvečer po 20. uri na 0325-659 21944 Prodaja novih vozil: DAEVVOO IN MITSUBISHI.ter vseh modelov rabljenih vozil Fiat. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 23185 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981 23186 Enodnevni nakupovalni izleti v Italijo Palmanova-Portoguaro-Udine. B 49-442 23226 Enodnevni nakupovalni izleti na Madžarsko. 049-442 23228 Prodam R 5 GTL. I. 1985, reg. do maja. Burnič, Huje 1, Kranj 23489 R 4, letnik 1979, prodam, neregistriran, Mezini, Starovaška 24, Žiri, 0691-085 23651 Prodam TAVRIA letnik 1992, ohranjeno, brezhibno, na novo registrirano, cena 5500 DEM. 0620-188, nedelja 23662 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, bele barve, dobro ohranjen. 051-621 23663 Kupim JUGO 45 55 KORAL, star do pet let, pogoj prva barva in registriran. 0325-543 23665 Prodam FIAT TIPO 1.4, letnik 12/90. zelo lepo ohranjen. 0325-543 23666 Prodam LADO SAMAR, 5 vrat, letnik 1989, reg., do 9/95. 0681-074 23672 Prodam FORD 1.6. letnik 1976, reg. 8/95 ali menjam za govedo. 0422- 60 6 23679 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1988 garažiran, odlično ohranjen. 0325-401 23680 Zastavo 101, letnik 1985, 101000 km, dobro ohranjeno prodam 0715-861 dopoldan, 78-020 popoldan, pO 15. uri 23886 Prodam Z 128, letnik 1984. 0631- 62 8 23686 Prodam LADA SAMARA letnik 1988 0 41-705 23693 Prodam JUGO 55, letnik 1988, za 270.000 SIT 0736-410 23708 MERCEDES 190 D, letnik 1987, ugodno prodam. 084-216 23719 Z 101 1.1 GX, letnik 1988, reg 2.2.95 in Z 650 P, letnik 1985, reg 26 2 95. 0714-311 23739 Prodam PEUGEOT 405. letnik 1990, registriran 7/95, možna menjava za cenejši avlo 0224-254 23742 Prodam OPEL KADETT C, letnik 1977. Potočnik Ruda, Hotemaže, 043 393 23744 Prodam VVARTBURGA KARAVAN, letnik 1988 karamboliran 0 736-395 23745 R 18, letnik 1985. temno moder, pravkar registriran prodam za 4700 DEM 0324 852 23746 Prodam PEUGEOT 405 GL, letnik 1992, za 18000 DEM. 077-41023725 Prodam LADO SAMARO, letnik 1990. 0682-745_23729 R 4 GTU, letnik 83/84, reg. do 2/95, beli, prodam za 1500 DEM. Kos, Revolucije 2 b, Jesenice 23738 Prodam NISSAN SUNNY 1,5, letnik 1986, reg. do 95, cena po dogovoru. 0403-196, po 14. uri 23898 Prodam OPEL ASCONA COUPE 1,8 I, letnik 1986. 0324-457 23641 Prodam LADO SAMARO 1300, 5 v. letnik 1993, reg. do septembra 95. Cena 9300 DEM. 045-052 23851 GANTAR 64202 NAKLO, Bratov Praprotnk 10 Telefon/ta 064/47-035 KONSIGNACIJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI Prodam LADO 1500, letnik 1981, prvi lastnik. 0211-706 23874 Prodam neregistrirano Z 101, starejši letnik. 0323-559 23881 Prodam ohranjeno ŠKODO FAVORIT 136 LS.. letnik 1991. 051-092 23882 SUZUKI VITARA JLX. letnik 1991, metalna barva, dodatna oprema, cena 21000 DEM. 0718-081 23884 Prodam Z 101 GT 55. letnik 1984 0324 072_23M7 Prodam GOLF diesel. letnik 1986, registracija do 8/95. 0224-177, popoldan 23748 Prodam FIČKOTA, reg. do 11.2.95, 400 DEM. 0332-721 239oe VW JETTA letnik 1981, 120.000 km, prodam za 4100 DEM 077-538 23920 I Prodam R 11 D SPRING. letnik 1988, PEUGEOT 405. letnik 1989 in ŠKODO FAVORIT, letnik 1991 0217-528 23922 Prodam FORD ORION, letnik 1987, 95000 km, ali menjam za manjši avto. 0723-552 23853 Prodam KADETT LIMUZINA 1.3 S. letnik 1988, reg. 25.9.95, dobro ohranjen. 0332-289 23856 RENAULT 4 GTL, bele barve, letnik 86/87, dodatna oprem, prodam. 078-341 23860 Z 101, letnik 1989, reg. do 17.10 95, dobro ohranjen, prodam za 1450 DEM. 0224-357 23862 Prodam AUDI 90 TURBO diesel, letnik 1989, metalno zelene barve, 97000 km. 0332-247, ogled v petek ves dan 23905 Prodam 112 A letnik 1981, reg. 1982, reg. do 5/95. Košir, Kovor 74, Tržič, 057-921_23750 Prodam Z 101, letnik 1987, reg. do 1/95. Orehovlje 14, Kranj 23753 Prodam Z 101, letnik 1983, reg. do julija 95. 041-708_23755 GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohranjen, reg. 2.9.95 0325-617 23756_ Prodam Zastavo 101, letnik 1979, cena 1000 DEM. Marjanac, J. Gab-rovška 21, Kranj_23756 Prodam JUGO 45, lentik 1985, lepo ohranjen, reg. do 8/95. 041-708 23759 _ Ugodno prodam OPEL VECTRA 16 I, letnik 1990, odlično ohranjen. 0218-360 _ 23761 SUBARU, letnik 1987, za 5500 DEM, NISSAN SUNNY, letnik 1986 m JUGO 55, letnik 1988, prodam. 0331-214, 323-298 23'62 Odkup - prodaja in prepis vozil nudi MEPAX,d.oo, 0331-214 ali 323- 29 8 23763 GOLF, letnik 1981, prodam po delih. 0311-198 23770 GOLF J, letnik 1978, reg do 9 4 95, prodam za 1500 DEM 044 056 23773_ Prodam LADA SAMARA, letnik GOLF. JXD, letnik 11/89, bele barve, 1988, reg do 7/95 0 329 414 23791 3 v, 112000 km. prodam 0881 137 Auto - Kroiner Vdlkermarkterstr 184 tel.:0043-463-38330 Prodam Z 750 in UNO 45 ali menjam. 0326-741 23923 Prodam AUDI 90 2.3 E, letnik 1989. 048-241 23925 NISSAN PRIMERA 2.0 SLX, letnik 1991, 5 vrat, 56000 km, vse elek oprema, prodam 0328-286 23929 GOLF JXD, letnik 1989, VW GOLF GL turbo diesel intercooler, letnik 1990, R 19 GTS, letnik 1989, prodam. Odkup, prodama in prepisi vozil. MINEX TRADF.d o o , 0212- 073 23930 Prodam FORD ESCORT. letnik 1982 0801 565 23932 AVTOODPAD, VULKANIZERSTVO SUŠNIK - proda Peugot 404, letnik 1974, kleparsko in ličarsko obnovljen, reg. 3/95, R 4 GTL. letnik 1985, reg. do oktober 95, FIČO letnik 84 850 cm3, reg. do 12/94, VW HROŠČ letnik 1965, reg. do 12/94. 053-298 23935 _ ■' Prodam avto ALFA ROMEO 1.5, letnik 1990/oktober, novi model. 057-063 ali 50-028_»936 Prodam PEUGEOT 504 GL, letnik 1979, reg. do 7/95. Cena po dogo-voru. 0325-846_2393» Prodam GOLF, letnik 1981, cena 3000 DEM. Q312-255_ 23940 Prodam OPEL KADETT 1.6 LS, letnik 92. 0312-255_239^ Prodam AUDI 80 1.6, letnik 1989, cena 18000 DEM. 0312-255 239*2 Odkup, prodaja in prepis VOZIL. 0312-255 23943 R 5 CAMPUS, letnik 1990, bele barve, 5 v, 5 p, reg. celo leto, cena 9300 DEM. 0710-090_2395« Prodam BMW 318 I, bele barve, letnik 1983, model 84, 114000 km- 052-084__23957 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. 0325-834_23959 AUDI 100 predzadnji model. reg. do 5/95, nujno prodam za samo 950° DEM. Slibar, Zgoša 15, Begunje2398» Prodam ŠKODO FORMAN GL* letnik 1993, reg. do 30.4.95, 18900 km, prvi lastnik, 12500 DEM. 08*' 418 23»*7 KATRCO, staro 8 let prodam za 1000 DEM. 0215-042_»972 MAZDA KOMBI E 2000 letnik 1987. 63.000 km. zelo dobro ohranjen, prodam za 12.500 DEM. 0 326-929 zvečer___ Ugodno prodam osebni avto PAS' SAT letnik 1975, ogled v popoldanskem času. 2mavc. Lancovo 86. Radovljica___2^ VOLVO 850 karavan, klima + oprema, prvi lastnik, letnik 7/1993' 88.000 km, ugodno prodam. 0 43' 233 Prusnik__»Jj Prodam R 5 CAMPUS letnik 1993 in PZ letnik 1978. 0 217-528 2^ YUGO 45 A letnik 1986, reg. do 6/ 1995, prodam. 0 326-142 2399? FIAT 126 letnik 1988, 40.000 km. proda prvi lastnik. 0 331-173 239^ OPEL KADETT 1.3 LS limuzina, bele barve, 66.000 km, zaradi odhoda * tujino ugodno prodam. 0 216-12* Prodam dobro ohranjeno LAD^J SAMARO, letnik 1992. « 78-337 »' 76-309_ Prodam GOLF letnik 1978 in Z 1^1 letnik 1984. 0 325-175 POOBLAŠČENI PRODAJALEC U VOZILA Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43:144 ZAPOSLITVE Za promocijo šolskih pripomočk0^ zaposlimo redno ali honorarno J*J zastopnikov. Informacije vsak Pe po 18. un 0213-340 Iščemo dve PRODAJALKI s trgoYsg ko šolo ali izkušnjami. Pisne pon^ pošljite na naslov: Trgovina Zap' jivček, Delavska c. 19, Kranj PIZZERIJA MARJETKA v Žab"«* zaposli dekle za strežbo 0311'0 22460_____--- S posebnim načinom o^8"!2'^!* prodaje tujega jezika za Predšo^o0v-šolske' otroke, dosegamo naop> j prečne rezultate in dosežke (nalmflte 1600 DEM mesečno), v kar se im^j možnost prepričati. Delo poteka ^ tednom. 0 325-728 delo Iščem zidarsko in fasaderskoi - (f1 Imam skupino, delam kvalitetnu ^ poceni. 0 401-316 Zaposlimo PRIPRAVNICO trg0^ ali honorarno PRODAJALKO fi za določen čas 049-316, po 23505 ......» ----- Nudim vam delo, ki vas bo bog ^ nagradilo. 0871-185 Iščemo dekle s končano trgovsko ali komercialno šolo. , Zaželene izkušnje pri prodaji- Pogoji: vozniški izpit. Informacije po tel.: 214 -198, od 8. do 13 ure . Redno zaposlimo AvTOUCARJA ter delavca za Mučitev avtoličarske stroke, za , nedoločen čas. AVrOSERVIS KERŽAN, •__TtL.: 45 - 043 BOŽIČNE JASLICE lahko izdelate Kupite modele. «242-331 Področje Gorenjske redno zaporo komercialne zastopnike. Najina Provizija in tedensko izplačilo. *7J>j22 23570 Ljubljana redno ali honorarno ^Posli zastopnike za zastopanje ,^'^Jopedij in slovarjev. OD ^r-°00 SIT, možnost napredovanja. '51-297, po 20. uri ali osebno v S^°vnih prostorih v Kranju, Kidriče- ■KO za eno do dve uri na dan potrebujem - center mesta Loka. »621-679, dopoldan Za specialni otroški program redno ali Worarno zaposlimo potnika (-co) ali ^jo skupine. Nudimo samostojno delo in visok zaslužek. INFORMACIJE 5064/620- Nudimo vam poslovno ^SS?*8 na P0*0^ marketinga aovjiur16 občine Jesenice R»-v^8- »81-733 Ra 23861 "ašo pomočjo bi lahko prišli do tJ?2*- Možna pa je tudi redna tM^ftev v DZS. Pokličite v petek «^^do 18 .ure « 52-123 23690 delate, bi radi imeli denar? ^J30, od 16. ure dalje 23705 vam nudi odličen zasiu-avirno uvajanje >n redno Q 59-041 23708 ?9p0si?^asna dela v gostinstvu ^^°dekleali fanta. «214-369 Str^hlUHARJA in NATAKARICO za v FH^P0511"10- Osebne informaciji Dare ali «221-051 ^lf??posltmo NATAKARICO in »741-708 23799 *} v sSi^Poslim DEKLE z izkušnja S^p^Ma52-055_zmot ^5^ja' tesarja in gradbenega ^^iaposlim. «241-795 --- l»f*~-—.ZlT***""- 1-fHO 23813 t^ernj—I-- J ia rv?8*0- ,anko tL,di upokojen-PoinoAPomožna dela v šivalnici in ^TfflCA 9°spodinjstvu. Šifra: --_23824 ^fe* NATAKARICO. Gostilna '^i^ianska c. 16. Kranj 23837 fcSjS maHši ~. z izkušnjami na i?)0^t*;UnMF 50 K* dobi redno «5^* Pokličite zvečer »325- f^***-»~^__ 23860 rtk^ču^U0 ^Poslimo delavca v 58* \nJH Dri dostavi blaga. Pre-^orncT.kandidati z vozniškim S naslov ^^P0^6 p'3ne ponudbe Koptov. TR^NCA. Savska c. 34. *«fw?lrno VODOINSTALATERJA z izkušnjami. «738-969 Žj*«Hn TRGOVKO. Šifra TRGOV- —«^^^ 23937 d^on vestno dekle za 286 ar°9eriji v Radovljici. «715- 23944 čilski8!1'11 »ropatično prodajalko v Ito?* ^Sovini v Škofji Loki. «620- 23946 ^S'^o kuhinjsko pomočnico. *>*i"38 23976 'S^TT*—;------ SkS S?-«. W bi mi enkrat ali 5*novL!?d6n8ko Počistila in oprala 5^*^» 311-182 po 19. uri Nfcn ni zaposlimo starejšo KU-1 NkaHuL^ 4 ure- 'anko upokojenka >2*N.» 725-050 24001 iil*tri£.dBloin ,eP zaslužek osebam Sl^ozom in voljo do dela z informaciie v n«tok In 10 » 53-415 Prodam dve leti staro TELICO simenatalko ali menjam za kravo simentalko s teletom. «061/651- 625 23676 Zamenjam TELIČKO simentalko za bikca simentalca. »70-028 23696 Kupim brejo JUNICO ali kravo. »736-690 23717 Prodam TELETA čmobelega, težkega okrog 130 kg in nekaj ZEMLJE za rože ali grobove. »242-829 23723 BOACON - stuctorja s terarijem in barvaste KANARČKE prodam. »692-006 23734 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. »733-041 23740 Prodam 2 TELICI simentalki v A Kontroli. » 725-042 23775 MEGAMILK Ponedeljek ob 12. uri 236« Prodam 3 tedne staro TELIČKO SIMENTALKO in drobni KROMPIR. » 631-581 petek in 24007 a BIKCA 'odnart I^Sfte cl*okrvne PUDUE ^09» bafv«. »tare 7 tednov. 2s777 Oddam 4 mesece starega KUZKA, primeren za hišnega čuvaja. 8242- 325 23782 Prodam črno belega BIKCA, starega 10 dni. Rupa 9, «211-094 23783 Kupim mlado KRAVO simentalko. Strahinj 18, «48-517 238oi Prodam KOKOŠI JARKICE, stare 22 tednov. Strahinj 64, Naklo 23806 Prodam BIKCA SIMENTALCA. « 76-442 23829 Prodam ZAJCE, nemški lisec. Ga siiska 7, Šenčur 23832 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. »421-056 23656 * Prodam KRAVO simentalko s teletom, drugo tele in nova garažna vrata. »422-569 23845 Mlado KRAVO brejo nad 8 mesecev, kupim. »802-726 23852 Prodam BROJLERJE za nadaljno rejo ali zakol. »422-027 23873 Prodam TELETA, TELICO in 7 let staro KOBILO, vajeno kmečkih del. »77-168 23883 Črnobela TELETA bikce, prodam. Frelih Ivanka, Brezje 21 23890 PRAŠIČE za rejo ali zakol, prodam. Prešeren Anton, Gorica 17, Radovljica, »714-376 23901 Prodam PSE NOVOFUNDLANDCE brez rodovnika, cena 100 DEM. »312-405 23907 Prodam eno leto stare KOKOŠI. Ažman, Suha 5, Kranj 23912 Prodam PRAŠIČKE težke okrog 20 kg in domača JABOLKA. «57-280 23916 Prodam dve leti staro belo KOZO. «632-666_23984 Oddam mladega PSIČKA. «422- 156 23931 Prodam krmilno PESO in PUJSKE. «49-252 23964 Prodam 5 mesecev stare JARKICE in ZAJCE. Fujan, H rase 5, Smlednik, «061/627-029 23964 TELIČKA simentalca najraje nekaj dni starega, kupim. «401-064 23965 Prodam breje tefice ali menjam za jalovo goved. Vtrmaše 42, Škofja Loka 23970 Prodam PIŠČANCE pitane z doma 60 krmo. «51-059 23975 Prodam BIKCA SIMENTALCA. Česnjevek 8, Cerklje 23995 KO UGASNE ŽIVLJENJE AKRIS, d.o.o. Gorenjska pogrebna družba TEL064/733-765 in 328-373 POKLIČITE NAS IN Ml VAM UREDIMO VSE POTREBNO NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU ALI OSEBNO 24 UR NA DAN OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla IRENA LAIBACHER iz Tržiča, Deteljica 5, delavka Tovarne obutve Peko Tržič Pogreb pokojnice je bil v sredo, 19. oktobra 1994, v družinskem krogu na pokopališču v Tržiču. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ V SPOMIN Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili nekdaj, ko tebe smo imeli mi, a zdaj te od nikoder ni. Deseto leto v grobu spiš, a v naših srcih še liviš. m 23. oktobra mineva deset let, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož in očka FRANC KERT iz Či irc Vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob grobu, iskrena hvala. Žena Anica, sin Uroš in hčerka Neža Čirče, 23. oktobra 1994 Staremu očetu MARTINU v slovo Hvala ti za vse! Vnuki in vnukinje: Borut, Nadja, Sebastjan, Lidija, Nina, Mojca, Maja, Samo ZAHVALA Ob smrti drage tete MARIJE ŠOLAR iz Krope se iskreno zahvaljujemo dr. Vladu Jerekoviču iz internega oddelka bolnišnice Jesenice za zdravljenje, gospodu župniku za lep pogrebni obred in nagovor, pevcem za petje, gospodu Stanku Čavsu za ves trud in njenim sosedom iz Krope za nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. SORODNIKI Kropa, 15. oktobra 1994 ZAHVALA K večnemu počitku smo v 90. letu njene starosti položili našo ljubečo in drago mamo, staro mamo, prababico, sestro in teto FRANČIŠKO NOVAK roj. Kaplenik Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v bolezni in starosti obiskovali in ji v njenem življenju kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se zlasti sosedom, pa tudi sorodnikom, znancem, prijateljem in našim sodelavcem v Elektro Gorenjski in Vrtnariji Brdo za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter darila za svete maše. Hvala župnikoma g. Stanetu Gradišku in g Francu Godcu za opravljeno mašo zadušnico in lep pogrebni obred, ter pevcem in organistu Tomažu Močniku, ki so s pesmijo in glasbo obdali njeno pot v večnost. Hvala g. Jeriču za opravljene pogrebne storitve in vsem številnim, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Hvala vam za vsak-lep spomin, ki ga ohranjate na našo mamo. VSI NJENI Cerklje, oktober 1994 ZAHVALA In zdaj te je gospod poklical k sebi, spočije mirno naj telo, mir in vse dobro, voščilo naše tebi Ob boleči izgubi naše ljube mame iz Potarjev JOŽEFE GODNOV roj. Megiič, p.d. Jureževe se vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujemo. Žalujoči hčerke Mici, Barbi, Cilka, sinovi Jože, Tone in Ivan z družinami Naklo, Studeno, Avstrija, Tržič na Jasi, Potarje, 14. oktobra 1994 ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica FRANCIJA POVŠNARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Alpetoura Kranj, Iskre EMECO, Save Kranj, KGZ Škofja Loka, Živila Britof in Iskratela Kranj za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Zahvalo smo dolžni Društvu invalidov Kranj, praporonoši, govorniku, pevcem ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Cilka, sin Igor, hči Darja, mama, ata, sestre in brat z družinami ter ostalo sorodstvo Dvorje, Kokra, Kranj, oktober 1994 ZAHVALA Tišina, tišina jesenska, tišina. Ostala je z nami samo bolečina, ostale so z nami besede slovesa, kot listje rumeno, ki pada z drevesa. (Gradnik) Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari ata, stric, nečak, boter MARTIN HAKLIN Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, njegovim in našim sodelavcem, sošolcem in razredničarki iz 3. d Srednje šole trgovske usmeritve Kranj, sosedom s hriba, vaščanom Golnika, Goric, Visokega, Kranja, Lesc, Zapuž, Križ in Škofje Loke za izrečena sožalja, cvetje ter nesebično pomoč. G. Maliju in g. TauČarju se zahvaljujemo za poslovilne besede; g. Jeriču, gasilcem, pevcem, g. župniku iz Goric in g. župniku iz Trstenika za poslovilni obred in mašo. vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Cilka s hčerko Andrejo, sinovi Ernest, Rafko in Martin z družinami, hčerka Mira z družino, in ostalo sorodstvo Golnik, Visoko, Murska Sobota, Žižki, 19. oktobra 1994 Ponovno sojenje mladoletniku Vztrajanje pri zavodskem ukrepu Kranj, 19. oktobra - Senat za mladoletnike na temeljnem sodišču v Kranju je v sredo ponovno izrekel zavodski vzgojni ukrep za 16-letnega Škofjeločana, ki je ob prvomajskem kresovan-ju na loškem gradu umoril vrstnico. Sodba je bila izrečena že poleti, višje sodišče v Ljubljani pa je sklep razveljavilo in prvostopenjskemu sodišču v Kranju odredilo, da znova preveri stopnjo mla-doletnikove krivde. Sodišče je torej vse dokaze ponovno pretehtalo in vztraja pri prvotno izrečeni kazni, torej zavodskem vzgojnem ukrepu, ki lahko traja do tri leta. Primožu K. podaljšan pripor Senat kranjskega sodišča je Primožu K., osumljenemu umora svoje žene Mateje, ki je 4. avgusta zvečer utonila v Blejskem jezeru, podaljšal pripor. Zagovornica Primoža K. se je na ta sklep pritožila na višje sodišče v Ljubljani, kakšna bo odločitev, še ni znano. Preiskava o skrivnostni smrti Mateje K., ki jo vodi sodnik Marjan Pogačnik, še traja. Vse priče še niso bile zaslišane, predvsem to pa je kranjski senat tudi vodilo k podaljšanju pripora. Eden od razlogov za podaljšanje je tudi vznemirjanje javnosti, saj je domnevni umor na Gorenjskem močno odjeknil. Primož K. naj bi v preiskavi umor priznal, kasneje pa ga preklical. • H. J. Cestni rekorderji Kranj, 21. oktobra - Septembra je policijski radar meril hitrost na 69 različnih mestih po Gorenjski, med njimi na 41 v bližini šol. Prometni policisti so kljub 10-odstotni "toleranci" zapisali 962 prekoračiteljev dovoljene hitrosti. Proti devetnajstim najbolj divjim voznikom bodo napisali predloge sodnikom za prekrške, kazen je plačalo 421 voznikov, 496 pa so policisti izročili položnice. Septembrski rekorder v cestni vožnji je voznik, ki je 7. septembra na magistralni cesti v Bistrici pri Tržiču, kjer je omejitev hitrosti 70 kilometrov na uro, zdrvel mimo radarja s 134 kilometri na uro. 16. septembra je radar v Srednji vasi v Poljanski dolini ujel voznika, ki je kljub omejitvi 60 kilometrov na uro hitel s 117, drugi pa s 108 kilometri na uro. Štirinajst voznikov, ki so prepoznali policijski avto z radarjem, se je "zasedi" izognilo. Ker pa policisti vse kršitve fotografirajo, so voznikom položnice poslali na domove. • H. J. GLASOV KAŽIPOT Zamenjava v vodstvu UKS Kranj, 21. oktobra - Vodstvo oddelka za gospodarski kriminal v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj je pred kratkim prevzela Brigita Džamastagič. Na tem mestu je zamenjala Pava Ivankoviča, ki je napredoval v urad kriminalistične službe pri ministrstvu za notranje zadeve. Izleti Na Madžarsko... Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane in njihove sorodnike na nakupovalni izlet na Madžarsko. Odhod bo 3. novembra ob 4. uri. Izlet bo ponovljen 17. novembra, ko bo odhod prav tako ob 4. uri. 12. novembra pa lahko z Društvom upokojencev Cerklje odidete na martino-vanje in sicer ob 15.30 uri. Za prijave in vse dodatne informacije pokličite po tel. 422-241. Sladkorni bolniki na martinovanje Društvo sladkornih bolnikov iz Kranja vabi v soboto, 12. novembra, na enodnevni izlet z martinovanjem na Dolenjsko. Ogledali si bodo Muljavo in Kostanjevico, martinovali pa bodo v Šentjerneju. Prijave sprejemajo v diabetični ambulanti kranjskega zdravstvenega doma ob torkih, četrtkih in petkih dopoldne. Odhod na Dolenjsko je ob 7. uri zjutraj izpred hotela Crema. Martinovanje v Pomurju Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na izlet - martinovanje v Pomurje. Za člane iz Nakla bo izlet organiziran 7. novembra, iz Podbrezij 9. novembra in iz Dupelj 16. novembra. Odhod avtobusov bo ob 7. uri z običajnih zbirnih mest. Prijave zbirajo poverjeniki društva. Na Nanos! Žirovnica - Planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na izlet na Nanos (1262 m). Izlet bo v torek, 25. oktobra, odhod pa ob 6. uri z avtobusom z Brega in z vseh avtobusnih postaj do Rodin. Prijavite se lahko v soboto ali ponedeljek do 18. ure pri Miji Rajgelj, tel.: 802-193. Na Mežaklo Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira izlet ljubiteljev planin na Mežaklo, ki bo v četrtek, 27. oktobra, z odhodom ob 6.10 uri z rednim avtobusom z avtobusne postaje v Kranju. Hoje bo za okrog 5 ur. Vodnika priporočata primerno planinsko opremo, palice ter malico in pijačo. Gledališče Razstave Ponovitev Doma Bernarde Alba Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo v ponedeljek, 24. oktobra, ob 19.30 uprizorili dramo F.G. Lorca Dom Bernarde Alba v režiji Bojana Jablanovca - za abonma dijaški I. in izven. Ponovitev črne komedije Jesenice - V Gledališču Toneta Cufarja bodo jutri, v soboto, ob 19.30 ponovili črno komedijo Jeana Clauda Da-nauda Žensko ročno delo v Mavrični akord Tržič - V Optiki Debeljak bo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev razstave Mavrični akord akad. slikarke Anke Hribar-Košmerl iz Ljubljane. Na otvoritvi bodo peli Kamniški koledniki. Razstava fotografij Mengeš - V galeriji Mež-narija bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo barvnih fotografij članov Fotografskega društva Radovljica. Razstava bo na ogled do konca meseca. Prireditve Predavanje o Jamajki Škofja Loka - V klubu hotela Transturist bo danes, v petek, ob 20. uri Igor Fabjan ob diapozitivih predstavil popotovanje po Jamajki. Za predavanje, ki ga organizira Foto kino klub Anton Aibe ni vstopnine. Vsak teden srečna družina s hišno številko Odločala hitrost Tokrat je bil naslov, skrit na straneh naše tedenske priloge, Gradnikova 65, Radovljica. To je stanovanjski blok z nekaj več kot 30 stanovanji, nam je povedala gospa Milka Pogačnik, ki stanuje v enem od njih. Poklicala nas je v torek že okrog 7. ure zjutraj in nam vesela sporočila svoj ime in priimek. Iz bloka nas je klicalo še precej stanovalcev, vendar, kot smo ie večkrat povedali, kadar na istem naslovu stanuje več družin, odloča hitrost. Tisti, ki pokliče prej, malo razočara ostale in dobi nagrado. Prav hitrost in pa seveda nekoliko sreče je gospe Milki prinesla nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Gospa je dosedaj Gorenjski glas kupovala redno vsak torek in petek zjutraj v trgovini, prav ob tej sreči, ki jo je doletela iz strani našega časopisa, pa se je odloČila, da se bo na Gorenjski glas naroČila. Mi ji zatrjujemo, da se je pravilno odločila, kajti od sedaj naprej bo pri plačilu prihranila 20 odstotkov, kolikor je Gorenjski glas cenejši za naše naročnike. Poleg tega ji bomo, kot naročnici, večkrat na njeno ieljo (kupon) objavili mali oglas brezplačno, naših izletov se bo lahko udeleževala po nižji ceni, deležna pa tudi številnih drugih akcij, ki jih občasno pripravljamo za naše naročnike. Gospe Milki čestitamo in ji želimo še veliko veselja skupaj z njeno 16-mesečno vnučko Katjo, ki je med našim pogovorom vse bolj odločno zahtevala bahičino pozornost. • L. Čolnar KRIMINAL režiji Bojana Maroševiča. Igrajo: Slava Maroševič, Metka Dolmin in Alenka Bole Vrabec. Lutkovna matineja Kranj - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bodo v jutrišnji sobotni matineji uprizorili predstavo Lutkovnega fanatičnega teama LUFT Medeni mesec. Zaželela sta si moped Škofja Loka - Škofjeloški policisti so 16-letna fanta iz okolice Škofje Loke ovadili zaradi kraje mopeda tomos APN 4. Mopedov te vrste vsako leto po Gorenjski kar nekaj zmanjka, letos so dobivali noge predvsem v kranjski občini. Ločana sta moped ukradla že maja v Praprot-nem v Selški dolini, ga razstavila in poskušala prodati. Zbrojevka v vrečki Radovljica - Tukajšnji policisti so obravnavali kaznivo dejanje kršitev nedotakljivosti stanovanja. Pri preiskavi hiše na Bledu so na podstrešju našli črno polivinilasto vrečko, v njej pa pištolo, češko zbrojevko, s sedemnajstimi naboji kalibra 9 mm. Lastnika, 43-letnega H. M. iz Radovljice, bodo ovadili, zaradi posesti orožja pa predlagali še v postopek sodniku za prekrške. Spomin na fronto Kranjska Gora - Policisti so opravili hišno preiskavo pri 26-letnem J. A., ki začasno stanuje v Kranjski Gori, doma pa je 1 Malega Lošinja. V Kranjskogorskem stanovanju so dobili ročno bombo M 75 in vojaški nož s kovinsko nožnico. J. A. je policistom pojasnil, da je bil lani na hrvaški fronti in je orožje paC prinesel s seboj. • H. J. ti o <% t» (» d o o <% «.* t» t* «.» fi _ POLICIJA fgšfe 1 mm NE <&l NA SLABbjt Megla, dež, ledjf zimsko opremo? i na cesto, vozi^ (AJTE IZKUŠNJO! peg... Ali imate j/že res morate taSjno previdno. ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! J r idili, zaradi posesti ■■■■■■■■■■■■■iMBMMBHBBBMBi^^^^ >MERKUR Roko dam kljuki kadar vstopam, isto napravim kadar izstopam-P,- To kljukovanje opravim stokrat na dan, y le kakovostna kljuka to zmore vsak dan! V prodajalni MERKUR na Koroški cesti 1 v Kranju, tel. 221 225, od 17. do 29. oktobra, pri nakupu kljuk za sobna, vhodna in garažna vrata. Pestra izbira klasičnih in modernih kljuk priznanih proizvajalci MAN DELU, PREMAR, LINEA, ŽECE- Popust velja pri takojšnjem plačilu ter pri plačilu s potrošniškim posojilom! Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8% ceneje!