Razprava (1.01)
UDK 22=03:801.313
Jože Krašovec
Prepisovanje ali prevajanje lastnih imen v prevodih Svetega pisma
Že prvi prevajalci Svetega pisma so bili prepričani, da je treba domala za vse jezikovne prvine izvirnika najti ustrezen izraz v ciljnem jeziku. Znane izjeme so bila lastna imena in hebrejska občna imena, za katere niso mogli najti ustreznih prevodnih rešitev (amen, ephod, gehenna, hallelujah, mana, pesah, sabat itn.). Prevajalci Svetega pisma so se od začetka odločali, da transliterirajo skoraj vsa lastna imena; le tu in tam so jih prevedli skladno z njihovim etimoloških pomenom ali kulturnimi dejavniki. Iz posebnih razlogov so hebrejsko ime za Boga, yhwh (Jahve), nadomestili s splošno oznako GOSPOD. Metoda zgodnjih prevajalcev je postala nepisan zakon za poznejše prevajalce Svetega pisma.
Toda praksa transliteriranja namesto prevajanja lastnih imen v zgodnjih in poznejših prevodih Svetega pisma se ni dosledno izvajala. Določeno ime je včasih v eni prevodni enoti transliterirano, v drugi prevedeno brez upoštevanja kakega pravila ali sistema. Oblike svetopisemskih imen v različnih prevodih skozi zgodovino bolj ali manj zrcalijo osebne razloge prevajalcev za pisanje lastnih imen ali njihovo odvisnost od prejšnjih prevodov.
Svetopisemska lastna imena so transliterirana po ustreznih pravilih ciljnih jezikov in kulturnih izročil. Na splošno velja, da je večina prevajanja fonetična, odvisno od prevajalčevega poznavanja izvirnega jezika in njegove uporabe osnovnega besedila (Vorlage). Prevajalci prevajalskih veščin niso uporabljali dosledno v smislu modernih znanstvenih pravil za prevajanje. Razlike med zgradbo izvirnega jezika in različnimi oblikami imen v izvirniku ali v prejšnjih prevodih razložijo, zakaj so oblike svetopisemskih imen dosledno zapisane le v primerih, ko določena črka abecede ne dopušča več kot eno možnost: v primerih, ko je možnosti več, se prevodne oblike lahko menjavajo. Precej imen ima različne oblike iste transliteracije.1
1 V zvezi z bibliografijo gl. zlasti H. Thackeray, A Grammar of the Old Testament in Greek, Cambridge University Press, Cambridge 1909; ponatis G. Olms, Hildesheim et
Ta predstavitev obravnava nekaj znanih nazivov, določitev in imen, zapisanih v prepisnih in prevodnih oblikah: tetragram yhwh (Jahve), ki pomeni osebno ime Boga Izraela; imeni ali označbi podzemlja Abadon (Job 26,6; 28,22; 31,12; Ps 88,12; Prg 15,11; 27,20; Raz 9,11) in Šeol (1 Mz 37,35; Ps 6,5; Job 26,6; Prg 15,11; 27,20 itn.); označbi za velikane Ne-filim (1 Mz 6:4; 4 Mz 13:33) in Refaim (1 Mz 14:5 itn.); imeni ali označbi pošastnih bitij Behemot (Job 40,15) in Leviatan (Iz 27,1; Ps 74,14; 104,26; Job 3,8; 40,25); simbolna imena Ozejevih otrok v Oz 1: Jezreel (Oz 1,4), (Lo-) Ruhama (Oz 1,6) in (Lo-) Ami (Oz 1,9); ime drugega Izaijevega sina Maher-šalal-haš-baz (Iz 8,1.3), ki ima presenetljiv simboličen pomen v kontekstu Izaijeve napovedi uničenja Damaska in Samarije; imeni ljudstev Filistejci (1 Mz 10,14; 2 Mz 13,17 itn.) in Gojim (1 Mz 14,1.9); deželi Aram Naharajim (1 Mz 24,10) in Padan Aram (1 Mz 25,20); toponima More (1 Mz 12,6; 5 Mz 11,30; Sod 7,1) in Morija (1 Mz 22,2; 2 Krn 3,1); votlina Mahpela (1 Mz 23,9.17.19; 25,9; 49:30; 50,13); dolina Šefela (5 Mz 1,7; Joz 9,1; 10,40; 11,2.16; 12,8; 15,33; Sod 1,9 itn.). Poleg teh primerov alternativne prakse v zapisovanju imen velja posvetiti pozornost načinu transliteracije gore Harmagedon (Raz 16,16), ki je omenjena kot prizorišče poslednje Božje sodbe
1. Nadomestila za osebno Božje ime yhwh (Jahve) ali prepis imena
V hebrejskem Svetem pismu specifično osebno Božje ime sestavlja zveza štirih soglasnikov, tetragram yhwh, najdemo ga na 6007 mestih. Skoraj gotovo je, da so ime na začetku izgovarjali kot Jahve. Že v zgodnjem obdobju judovstva se je zgodilo, da se je tetragram yhwh zdel preveč sveto ime, da bi ga smeli izgovarjati. V sinagogah so v tem simbolnem imenu že zgodaj začeli brati besedo 'ädönäy 'Gospod'. Ko so ma-soreti k soglasnikom hebrejskega besedila dodali samoglasniška znamenja, so pod tetragram yhwh napisali samoglasnike, ki nakazujejo, da je namesto tega treba brati hebrejsko besedo 'ädönäy 'Gospod' ali 'elöhim 'Bog'.
Pregled prevodov Svetega pisma skozi vso zgodovino kaže, da je prevajalce v iskanju primerne rešitve za tetragram yhwh po eni strani
al. 1987; G. Lisowsky, Die Transkription der hebräischen Eigennamen des Pentateuch in der Septuaginta (disertacija), Basel 1940; M. Harl et al., La Bible d'Alexandrie: LXX, Cerf, Paris 1986-; B. Zadok, The Pre-Hellenistic-Israelite Anthroponomy and Prosopo-graphy, OLA 28, Peeters, Leuven 1988; J. W. Wevers, Notes on the Greek Text of Genesis - Deuteronomy, SBL.SCSt 35, 30, 44, 46, 39, Scholars Press, Atlanta, Ga. 1993-1998; M. M. Jinbachian, Les techniques de traduction dans la Genèse en Armenien classique, Lis-bonne 1998; E. Tov, The Greek and Hebrew Bible: Collected Essays on the Septuagint, VT.S 57, E. J. Brill, Leiden / Boston / Köln 1999; T. Ilan, Lexicon of Jewish Names in Late Antiquity. Part I: Palestine 330 BCE-200CE, TSAJ 91, Mohr Siebeck, Tübingen 2002.
zavezovalo judovsko izročilo posebnega spoštovanja do tega Božjega imena, po drugi strani pa so morali preseči omejene izrazne možnosti, ko se yhwh pojavlja v besednih zvezah, ki so sestavljene iz več Božjih imen, včasih pa podaljšane še s kakšnim nazivom. Podobno velja za nenavadna imena, ki imajo simbolen pomen v razmerju do ustvarjenih reči; tudi takšna imena so postavljala prevajalce pred dilemo, ali naj jih navajajo v prepisu ali v prevodu. Prevajalci LXX so za Božje ime uvedli besedo Kyrios 'Gospod', prevajalci starolatinskih prevodov (VL) in Vulgate pa latinsko besedo Dominus 'Gospod'. V poznem srednjem veku so začeli uporabljati obliko Jehova, ki je kombinacija soglasnikov Božjega imena in samoglasnikov, ki so jih masoreti dodali kot nadomestilo za Adonaj.
Judovska praksa, da se izognejo izgovorjavi tetragrama yhwh, in metoda prevajalcev v grščino in latinščino sta močno vplivali na odločitev poznejših krščanskih prevajalcev Svetega pisma. Ime Jahve so sicer v vseh stoletjih veliko uporabljali v verski in teološki literaturi, toda prevajalci Svetega pisma so ga navadno nadomeščali z besedo Gospod, v kombinaciji z drugimi Božjimi imeni in nazivi pa tudi z besedo Bog, zelo pogosto zapisano v kapitelkah GOSPOD/BOG. To velja za večino renesančnih in sodobnih standardnih prevodov. Toliko bolj presenečajo nekateri prevodi, ki Božje ime posredujejo v različnih oblikah prepisa: Jehovah (ASV, D BY), Jehova (ELO), Yahvé (FBJ), Jehovà (R60), Jehovah (RVA), Éternel (DRB), Eterno (LND).
2. Nadomestila ali transliteracija v sestavljenih zvezah Božjih imen in nazivov
Hebrejsko Sveto pismo vsebuje nekaj besednih zvez, ki jih sestavljajo dvojna imena ali nazivi Boga, včasih podaljšana še s kakšnim nazivom. Ustaljena praksa nadomeščanja tetragrama yhwh z besedo Gospod ali Bog in druge okoliščine prevajalce silijo, da v takšnih sestavljenih besednih zvezah iščejo rešitve, ki bolj ali manj spreminjajo črko izvirnika.
Prvi primer, ki ga velja omeniti, je besedna zveza 'ädönäy yhwh sdbä'öt (Iz 3,15; 10,23.24; 22,12 itn.). Beseda 'ädönäy je najbolj normalna hebrejska oznaka za Gospoda, tetragram yhwh se večinoma nadomešča z besedo GOSPOD/Gospod, besedo v množini s dbä'öt po večini prevajajo z besedo 'vojske', včasih pa jo navajajo v prepisu. Način prevajanja celotne besedne zveze in pravopisna oblika jasno kažeta stopnjo izvirnosti oziroma odvisnosti med prevodi: ydä 'elöhim sdbä'öt 'GOSPOD Bog nad vojskami'(Tglz); Kyros sabaoth (LXX); Kyrios ho Theos tön dinàme0n (MGK); Dominus Deus exercituum (Vulg); Lord, euen the Lord of hoasts (Iz 3,15), the Lord God of hostes (Iz 10,24), the
Lord God of hosts (Iz 22,12) (GNV); the Lord GOD of hosts (KJV, NKJ, RSV, NRS); the Lord, Jehovah of hosts (ASV, DBY); the Lord Yahweh Sabaoth (NJB); the Lord, the LORD Almighty (NIB, NIV, NLT); der Herr HERR Zebaoth (LUB); Gott, der Herr der Heere (EIN); le Seigneur, l'Éternel des armées (DRB, LSG, NEG), le Seigneur, le Dieu de l'univers (BFC), Yahvé Sabaot (FBJ); le Seigneur Yah-vé Sabaot (FBJ), le Seigneur DIEU, le tout-puissant (TOB); il Signore, il Signor degli eserciti (DIO), il Signore, l'Eterno degli eserciti (LND); il Signore, il SIGNORE degli eserciti (NRV), el Senor, Jehovà de los ejér-citos (R60); el Senor Jehovah de los Ejércitos (RVA); el Senor, DIOS de los ejércitos (LBA); o Senhor DEUS dos Exércitos (ACF, BRP); o SENHOR, o Deus dos Exércitos (ARC); o Senhor, o SENHOR dos Exércitos (ARA); Pàn, Hospodin zàstup' (BKR); Pan, Bóg Zastèpów (BTP); Herra, Herra Sebaot (FIN); Uram, Seregeknek Ura (HUN) itn. Nekatere izmed teh prevodnih rešitev so sprejeli v poznejših prevodih. DAL je od LUB prevzel kombinacijo prevoda in transliteracije: Go-spud GOSPUD Zebaoth; poznejši slovenski prevodi imajo vse besede prevedene: Gospód Bóg vojsknih trüm (JAP), Gospod Bog vojskinih trum (WOL), Gospod, Bog nad vojskami (SSP).
Druga vrsta sestavljenih Božjih imen sta besedni zvezi: 'el 'elohè yisrä'el (Gen 33:20) in hä'ädön yhwh 'elohè yisrä'el (2 Mz 34,23). V 1 Mz 33,20 se izraz pojavlja na koncu pripovedi o Abrahamovem potovanju v Sihem. Tam je »za sto cekinov kupil kos polja in si tam razpel šotor. Tam je postavil tudi oltar in ga imenoval El, Izraelov Bog (wayyiqrä' lö el 'elohè yisrä'el).« Kot ime izraz lahko razlagamo kot 'El je Izraelov Bog' ali 'El, Izraelov Bog'. TgO se izogne poimenovanju oltarja in stavek prevaja: »Tam je postavil oltar in je na njem molil pred Bogom, Izraelovim Bogom.« Drugi targumi imajo podobno parafrazo, s katero pozornost skrenejo na Abrahamovo molitev pred Bogom, Izraelovim Bogom. Tudi TgN delno spreminja sestavljeno Božje ime: yyy 'lh' dysr'l 'Jahve, Izraelov Bog'. LXX se izogne poimenovanju oltarja po Bogu s tem, ko prevajalec ne upošteva zaimka lö in izpusti eno od dveh imen za Boga. Grški prevod se glasi kai epe-kalésato tòn Theòn Israél 'in klical je Izraelovega Boga'. Vulgata ima prevod: Et erecto ibi altari invocabit super illud Fortissimum Deum Is-rahel. Med renesančnimi prevodi GNV in LUB sledita Vulgati. GNV Božje ime, po katerem je bil imenovan oltar, takole prevaja: ... and called it, The mightie God of Israel; LUB ima: ... und rieff an den Namen des starcken Gottes Israel. DAL sledi prevodu LUB: ... inu je klizal na ime tiga mozhniga Israeloviga Boga. BKR ima prevod: Buh silny, Buh Israelsky. Očitno je, da so na LUB vplivala druga mesta, ki imajo besedno zvezo: »klical je GOSPODOVO ime« (1 Mz 4,26; 12,8; 13,4; 21,33; 26,25). Večina renesančnih in poznejših prevodov transliterira
celotno sestavljeno ime: Elelohe-Israel (KJV); Elelohe-israel (RSV); El Elohe Israel (NIV) itn. Nekateri transliterirajo samo prvo besedo za Boga: El, the God of Israel (BBE, NAB); El, Dieu d'Israel (FBJ, TOB); El, Izraelov Bog (SSP) itn. Tisti, ki ime prevajajo v celoti in ustrezno, imajo obliko: Gott, der Gott Israels (ELO, ELB, EIN); Deus, o Deus de Israel (ACF, BRP, ARC, ARA); Boga, Boga Izraela (BTp) itn. Prevod BUR ima obliko: Gottheit Gott Jifsraels.
Prevodi besedne zveze hä'ädön yhwh 'elöhe yisrä'el (2 Mz 34,23) razodevajo več različic: ribbon 'älmä' yeyä 'elähä yisrä'el 'Gospoda ve-soljstva, Gospod Bog Izraela' (TgO; prim. TgPsJ); TgN ima na sredini dodan tetragram; Kyrios toü Theoü Israel (LXX); Kyrios, Kyrios toü Theoü toü Israel (MGK); Dominus Dei Israhel (Vulg); the Lord Iehouah God of Israel (GNV); the Lord GOD, the God of Israel (KJV); the Lord Jehovah, the God of Israel (DBY, ASV); the LORD God, the God of Israel (RSV, NRS); the Sovereign LORD, the God of Israel (NIV, NIB, NLT, TNK); Lord Yahweh, God of Israel (NJB); der Herrscher, der HERR und Gott Israels (LUB, LUO); der Herrscher, der HERR, der Gott Israels (LUT, SCH); der Herr, der Gott Israels (EIN); der Herr HERR, der Gott Israels (ELB); le Seigneur, l'Eternel, (le) Dieu d'Israel (DRB, LSG, NEG); le Seigneur Yahvé, Dieu d'Israel (FBJ); le Maitre, le SEIGNEUR, Dieu d'Israel (TOB); Il Signore, l'Eterno Signore Iddio d'Israel (DIO); il Signore, l'Eterno, il DIO d'Israele (LND); il Signore, DIO, che è il Dio d'Israele (NRV); il Signore, Dio d'Israele (IEP); el Senoreador Jehova, Dios de Israel (SRV); el Jehova el Senor, Dios de Israel (R60); el Jehova, el Senor, Dios de Israel (R95), el DIOS; el Senor, Dios de Israel (LBA); o Senhor DEUS, o Deus de Israel (ACF, BRP); o Senhor JEOVA, Deus de Israel (ARC); Panovnik Hospodin, Boh Izraelsky (BKR); Pan, Bog Izraela (BTp); GOSPUD, inu Bog Israelski (DAL), vsigamogozhhni Gospód Israelski Bog (JAP), vsegamogočni Gospod Bog Izraelov (WOL), Gospod Bog, Izraelov Bog (SSP) itn. Drugi prevodi v različne jezike sledijo temu ali onemu vzorcu.
Zanimiva je dalje besedna zveza, ki Božje ime yhwh povezuje v dveh različicah: yäh yhwh (Iz 12,2; 26,4) in yäh yäh (Iz 38,11). Majhna razlika v obliki je razlog za precejšnje razlike v prevajanju prve in druge različice. Oblika v Iz 12,2 in 26,4 je v prevodih dobila takšne oblike: spremenjena v eno besedo GOSPOD (TgIz); Kyrios (LXX); Kyrios ho Theós (MGK); Dominus Deus (Vulg); Lord God (GNV); LORD JEHOVAH (KJV); Jah, Jehovah (DBY); Jehovah, even Jehovah (ASV); YAH, the LORD (NKJ); LORD GOD (RSV, NRS, ESV, NLT); the LORD, the LORD (nIv); Yahweh (NJB); Yah the LORD (TNK); Gott der HERR (LUB, LUO, LUT); Jah, Jehova (ELO); oh ER, ER (BUR v 12,2); Er, oh ER (BUR v 26,4); Jah, der HERR (ELB); der HERR, der HERR (SCH); Seigneur (BLS v 12,2); le Seig-
neur notre Dieu (BLS v 26,4); Jah, Jéhovah (DRB); l'Éternel, l'Éternel (LSG, NEG); Yahvé (FBJ); le SEIGNEUR (TOB); il Signore Iddio (DIO); l'Eterno, sì, l'Eterno (LND); il SIGNORE, il SIGNORE (NRV); JAH Jehovà (SRV, R60); Jah, Jehovà (R95); Jehovah (RVA); el SENOR DIOS (LBA); o SENHOR DEUS (ACF, BRP); o SENHOR Deus (ARA); o SENHOR JEOVÀ (ARC); Buh Hospodin (BKR); Hospodin, jen Hospodin (CEP); GOSPUD Bug (DAL); Gospód (Bog) (JAP); Gospod (Bog) (WOL); GOSPOD BOG (SSP) itn.
Besedna zveza yah yäh (Iz 38,11) je v prevodih pogosto dobila drugačne oblike: ena beseda GOSPOD (Tglz); ho Theós (LXX); ho Kyri-os, ho Kyrios (MGK); Dominus Dominus (Vulg); the Lord, euen the Lord (GNV); the LORD, even the LORD (KJV); Jah, Jah (DBY); Jehovah, even Jehovah (ASV); the LORD, even the LORD (JPS); YAH, The LORD (NKJ); the LORD (RSV, NRS); the LORD, the LORD (NAS, NIV, NIB); Yahweh (NJB); LORD GOD (NLt); Yah, Yah (tNK); der Herr, ja, der Herr (LUB, LUO); der HERR (LUT); Jehova, Jehova (ELO); Jah, Jah (ELB); der HERR, der HERR (sCH); le Seigneur mon Dieu (BLS); Jah, Jah (DRB); l'Éternel, L'Éternel (LSG, NEG); Yahvé (FBJ); le SEIGNEUR (TOB); il Signore, il Signore (DIO); l'Eterno, sì, l'Eterno (LND); il SIGNORE, il SIGNORE (NRV); à JAH, à JAH (SRV); a Jah, a Jah (R95); al SENOR, al SE-NOR (LBA); Jehova (RVA); ao SENOHOR, o SENHOR (ACF, BRP); ao SENHOR (ARC); o SENHOR (ARA); Hospodin, Hospodin (BKR, CEP); GOSPUD, ja GOSPUD (DAL); Gospód Bog (JAP); Gospod Bog (WOL); GOSPOD BOG (SSP) itn.
3. Transliteracija ali prevod imen, ki označujejo podzemlje
V hebrejščini obstajata dve imeni, ki označujeta domeno smrti. V nekaterih prevodih sta navedeni v prepisu kot lastni imeni kraja brez vrnitve, v nekaterih drugih sta prevedeni kot splošni oznaki tega območja: 'äbaddön in šd'ol. Jasno je, da je prva beseda izvedena iz glagola 'äbad 'uničiti', toda etimologije in izvora druge besede strokovnjakom še ni uspelo zadovoljivo razložiti. Povezave obeh besed z domeno smrti potrjuje njuna raba v paralelizmu v zaporedju Seol // Abadon (Job 26,6; Prg 15,11; 27,20). V Prg 15,11 npr. beremo izjavo: »Šeol in Abadon sta GOSPODU pred očmi, koliko bolj srca človeških otrok.« Prevodi v različne jezike jasno kažejo, kako so prevajalci razumeli pomen obeh imen in vlogo paralelizma, ki je osnovna oblika hebrejskega pesništva. V TrPrg sta obe besedi ohranjeni v transliteraciji, toda v LXX in MGK sta obe besedi prevedeni: hàdes kaì apöleia 'pekel in uničenje'; Vulgata ima prevod iste vrste: infernus et perditio. Skoraj vsi renesančni prevajalci so se odločili za prevod, nekateri so besedi navedli
v prepisu: hell and destruction (GNV, KJV); Helle und Verderbnis (LUB); l'inferno, e'l luogo della perditione (DIO); peklo i zatraceni (BKR); pakal inu pogublenje (DAL) itn. Nekateri poznejši prevodi so dosledni glede prevoda ali prepisa obeh imen; drugi imajo eno ime v prevodu, drugo v prepisu: Sheol and Abaddon (ASV, RSV, NRS, NAS, TNK, ESV); Hell and Destruction (NKJ); hell and destruction (DRA, WEB, LXE, RWB); Sheol and destruction (DBY); the nether-world and Destruction (JPS); the underworld and destruction (BBE); the nether world and the abyss (NAB); Sheol and Perdition (NJB); the depths of Death and Destruction (NLT); Death and Destruction (NIB); Hölle und Abgrund (LUO); Unterwelt und Abgrund (LUT); Scheol und Abgrund (ELO, ELB); Totenreich und Abgrund (SCH); Totenreich und Unterwelt (EIN); l'enfer et la perdition (BLS); le shéol et l'abime (DRB); le séjour des morts et l'abime (LSG, NEG); le Séjour des morts et l'Abime (TOB); Shéol et Perdition (FBJ); Sceol e Abaddon (LND); lo Sceol e Abaddon (LND); il soggiorno dei morti e l'abisso (NRV); inferi e abisso (IEP); Pèkèl, inu pogublénje (JAP); pekel in pogubljenje (WOL); podzemlje in brezno (SSP) itn.
Ta pregled prevodnih rešitev je omejen na Prg 15,11; primerjalna predstavitev vseh mest bi seznam precej povečala, kajti številni prevodi niso dosledni v prevajanju iste besede izvirnika. Domnevamo, da sta za nedoslednost dva razloga: namerno prizadevanje za variacije ali pomanjkljivo preverjanje. Nedoslednost je običajen pojav v skupinskih prevajalskih delih. Ime Abadon je deležno posebne pozornosti v Raz 9,1, ki simbolno opisuje naravo vladarja uničujočih kobilic: »Za kralja nad sabo so imele angela brezna: po hebrejsko mu je ime Abadon, po grško pa Apolion.« Slovnični obliki imena v hebrejščini in grščini sta različni, ker je pomen poimenovanja gore v enem in drugem jeziku različen: hebrejska oblika 'äbaddön je glagolski samostalnik iz osnove korena 'abad 'uničiti' in torej pomeni 'uničenje'; v sobesedilu posebej označuje kraj obsodbe in kazni. Grška oblika apollyön pa je deležnik, ki pomeni 'uničevalec' in ima torej vlogo glose svetopisemskega pisca za opis angelove uničujoče narave. Skoraj vsi prevodi skozi vso zgodovino ime angela navajajo v prepisu tako, kot je navedeno v hebrejščini in grščini; edina izjema, ki jo je mogoče zaslediti, je italijanski prevod IEP: »Avevano come re l'angelo dell'Abisso, il cui nome in ebraico si chiama Distruzione e in greco Sterminatore.«
V knjigi Razodetja je ime angela uničevalca izrecno poudarjeno v hebrejščini in grščini, zato se na obeh omenjenih mestih zdi samoumevno, da prevajalec imena ne prevaja, temveč ga zapiše v izvirni obliki. Tu je svoboda prevajalca veliko bolj omejena kakor na mestih hebrejskega Svetega pisma, na katerih imata imeni oziroma oznaki Abadon in Šeol bolj splošen pomen.
4. Velikani Nefilim in Refaim
V 1 Mz 6,4 pisec poroča: »Tiste dni in tudi pozneje - ko so hodili Božji sinovi k človeškim hčeram, ki so jim rodile otroke - so bili na zemlji Nefilim (hannapllim). To so bili junaki (haggibbörim ), sloveči možje iz davnine.« Aramejsko izročilo interpretacije ni enotno: TgO in TgN oba hebrejska izraza prevajata z isto besedo gibbärayyä'(h) 'mogočniki, velikani, bojevniki', TgPsJ pa besedo hannapllim povezuje z glagolom näpal 'pasti' in z njim označuje angele, ki so padli z neba. Skladno z izročilom poimenovanja posameznikov, ki v Svetem pismu nimajo imena, TgPsJ v padlih angelih vidi Samhazaja in Azaela, ki sta bila med voditelji padlih angelov (prim. 1 Henoh 6,3.7; 8,1; 9,6.7; 10,8.11; gl. tudi babilonski Talmud, Joma 67b). LXX izraz hanndpllim prevaja z besedo gigantes, ki se v 4 Mz 13,33 uporablja za isto oznako, v 1 Mz 6,4 pa za oznako haggibbörim. Akvila besedo hannapllim prevaja s trpnim deležnikom epipiptontes 'padli', besedo haggibbörim pa s pridevnikom dynatoi 'mogočniki'. Simah za obe oznaki velikanskih stvaritev uporablja isti izraz hoi biaioi 'nasilniki'. LXX je očitno vplivala na poznejše prevode. Vulgata prvi izraz prevaja z besedo gi-gantes, drugo z besedo potentes. Med poznejšimi prevodi ima večji del oba izraza v prevodu, precejšnje število pa prvi izraz navaja v prepisu.
Hebrejska množinska oblika rapä'im, ki je izvedena iz glagola räpä' / räpäh 'zdraviti, olajšati', v hebrejskem Svetem pismu označuje dve vrsti bitij in dolino: mrtve v podzemlju; skupino ali narod velikanov ali bojevnikov; dolino Refaim. Oznaka mrtvih je izpričana v Ugaritu (Ras Šamra), Feniciji in v starozaveznih besedilih. Posebno ponazorilno mesto za ta pomen je Ps 88,11, na katerem psalmist sprašuje Boga: Boš mar delal čudeže za mrtve (hmetim)? bodo mar vstale sence ('Im-rspä'im), da bi te slavile?
Ta prevod (prim. NRS, DBY, JPS, RSV, BBE, TNK, ELO, EIN itn.) zrcali sodobno eksegezo, ki temelji na pesniški zgradbi besedila in razvidnosti iz primerjave. Kolikšno vlogo sta pri tem imeli judovsko in krščansko izročilo? Parafraza TgPsJ sopomenki navaja v prevodu: metayyä' 'mrtvi' // gusmayyä' 'trupla.' LXX vzpostavlja paralelizem tois nekrois // e iatroi 'mrtvim // bodo mar zdravniki'; Vulgata sledi LXX in vzporedni besedi prevaja: mortuis // aut medici. Številni poznejši prevodi imajo paralelizem iste besede: dead // the dead (GNV, KJV, NKJ, NIV, NLT, R60, R95, ACF, ARC, DAL itn.). LUB ponavlja pomen prvega izraza: unter den Todten // werden die Verstorbene (prim. LUT); nekateri drugi imajo: the dead //physicians (DRA, LXE); des morts // les médecins (BLS). Najdemo pa tudi paralelizem the dead // the departed spirits (NAU). BUR uvajata paralelizem an den Toten // Gespenster.
V Iz 26,14 (prim. v. 19) se pojavlja isti paralelizem dveh sopomenk: Mrtvi (mettm) ne bodo oživeli, sence (rspä'tm) ne bodo vstale ...
Izročilo prevajanja je precej podobno: TgIz uvaja paralelizem mettn 'mrtvi' // gdbärehön 'njihovi mogočniki'; LXX ima spet paralelizem nekroi // iatroi (prim. LXE), toda Vulgata ima morientes // gigantes (prim. DRA). Drugi poznejši prevodi niso sledili niti LXX niti Vulgati; paralelizem v rabi je bolj ali manj isti kot v Ps 88:11. Prevod Vulgate zrcali drugi pomen besede rapä'tm, izpričan v 1 Mz 14,5; 15:20; 5 Mz 2,10.20; 3,11.13; Joz 2,4; 13,12; 17,15). V 1 Mz 14,5-6 pripovedovalec poroča o ljudstvih, ki so v Palestini bivala pred Izraelom: »Štirinajsto leto so prišli Kedorlaomer in kralji, ki so bili z njim. Premagali so Rafa-jevce pri Ašterotu Karnajimu, Zuzejce pri Hamu, Emejce v Kirjata-jimski dolini in Horejce na njihovem pogorju Seir ter prišli do El Parana na robu puščave.« Po pričevanju 5 Mz 2,11 so nekoč živeli v Moabu Emim, visoki kot Anakim: »Kakor Anakovci so tudi ti veljali za Rafa-jevce, Moabci pa so jih imenovali Emejce.« Po pričevanju 5 Mz 2,20 so Amonci Rafajevce imenovali Zamzumejce. Jozuetova knjiga omenja izročilo, da je Og, bašanski kralj, bil »izmed ostanka Rafajevcev, ki je prebival v Aštarotu in Edreju« (12,4; prim. 5 Mz 3,11; Joz 13,12).
Izraelsko ljudsko izročilo, ki Rafajevcem pripisuje velikansko postavo, se močno odraža v zgodnjih prevodih Svetega pisma. Aramej-sko izročilo je dosledno v prevajanju izraza rapä'tm z besedo gib-bärayyä' 'mogočniki, velikani, bojevniki' na vseh mestih. Po drugi strani LXX in Vulgata nista dosledni. V LXX najdemo v 1 Mz 14,5; Joz 12,4; 13,12 prevod gigantes, v 1 Mz 15,20; 5 Mz 2,11.20; 3,11.13 trans-literacijo Raphain. Vulgata ima v 5 Mz 2,11.20; 3,11.13 prevod gigantes, v 1 Mz 14,5; 15,20; Joz 12,4; 13,12; 17,15 transliteracijo Ra-faim. Podobna je nedoslednost v poznejših prevodih: v 1 Mz 14,5 ima velika večina transliteracijo izraza rapä'tm. Le nekaj prevodov ima prevod: the giants (LXE); die Ri(e)sen (LUB, LUO); i giganti (LND); gjigantet (ALB). V 1 Mz 15,20 imajo vsi razen LUB transliteracijo. V 5 Mz 2,11 ima velika večino transliteracijo, toda besedna zveza »so veljali za Rafajevce« je nekatere prevajalce zavedla, da so izraz prevedli z besedo 'velikani' (prim. LUB, BLS). V 5 Mz 2,20; 3,11.13; Joz 12,4; 13,12; 17,15 prav tako daleč prevladuje transliteracija, toda nekateri prevajalci so se odločili za prevod 'velikani'. To velja za renesančne prevode, kot so GNV, KJV, LUB. Posebno pozornost zasluži BUR, ker ima v 1 Mz 14,5 in 15,20 transliteracijo Refaer, na vseh drugih mestih pa je izraz preveden z besedo Gespenstische. V zvezi s tistimi, ki izraz transliterirajo, velja omeniti, da ga številni pišejo z malo začetnico, ker s tem nakazujejo, da ga razumejo kot oznako in ne kot ime ljudstva.
Poimenovanje široke doline blizu Jeruzalema po Rafajevcih (Joz 15,8; 18,16; 2 Sam 5,18.22; 23,13; Iz 17,5; 1 Krn 11,15; 14,9) je tudi povezano s presenečenji. TgJ ima na vseh mestih stalno besedno zvezo mešar gibbärayyä' 'dolina velikanov / mogočnikov / bojevnikov'; LXX ima več različic: ek mérous ges Rhaphain 'na strani dežele Rafajevcev' (Joz 15,8); transliteracijo celotne besedne zveze: Emekraphain (Joz 18,16); prevod celotne ali večine besedne zveze: eis tèn koilàda tön titàn0n 'v dolino titanov' (2 Sam 5,18); en te koilàdi tön titàn0n 'v dolini titanov' (2 Sam 5,22); en te koilàdi tön Rhaphaeim 'v dolini Rafajevcev' (2 Sam 23,13); en te koilàdi tön gigànt0n 'v dolini velikanov' (1 Krn 11,15; 14,9); en phàraggi stereä 'v bogati dolini' (Iz 17,5). Vulgata ima: vallis Rafaim (Joz 15,8; 18,16); in valle Rephaim (2 Sam 5,18.22; 1 Krn 11,15; 14,19; Iz 17,5); in valle Gigantum (2 Sam 23,13). Poznejši evropski prevodi izraz iemeq rapä'im skoraj vsi dosledno prevajajo z besedno zvezo 'dolina Rafajevcev'. Toliko zanimivejše so zelo redke izjeme: the valley of the gi(y)ants samo v Joz 15,8; 18,16, drugod the valley of Rephaim (GNV, KJV, BLS, WEB, RWB); the valley of the giants v 2 Sam 23,13 (DRA); valle de los gigantes v Joz 15,8 (SRV); la campina de los gigantes v Joz 18,16 (SRV); valle dei giganti v Joz 18,16; 2 Sam 23,13 (LND); das Tal (des Tals) der Gespenstischen v Joz 15,8; 18:16; der (im) Gespenstergrund (BUR).
5. Pošastni živali Behemot in Leviatan
Sobesedilo in vzporedna mesta ne dopuščajo gotovosti glede vprašanja, kakšne pošastne živali označujeta imeni Behemot (Job 40,15) in Leviatan (Iz 27,1; Ps 74,14; 104,26; Job 3,8; 40,25). Prvo ime je omenjeno v kontekstu Božjega pouka, da je Bog prevelik, da bi ga lahko doumel Job ali katero drugo človeško bitje: »Poglej Behemota, ki sem ga naredil kakor tebe, hrani se s travo kakor govedo.« Prevodi ponujajo pestro podobo predstav: TgJob bere ime pošasti kot množino besede bdhemäh 'zver' in jo prevaja množinsko z besedo bd'irayyä' 'živali, ki se pasejo, govedo'; v LXX je ime prevedeno množinsko theria 'divje zveri'; Akvila in Teodotion ga prevajata množinsko z besedo kténe 'črede, zveri'; Vulgata ime navaja v prepisu: Behemoth. Večina poznejših prevodov sledi izvirniku in Vulgati, nekaj pa je omembe vrednih izjem: Great Beast (BBE); mighty hippopotamus (NLT); Flußpferd (SCH); das Urtier (BUR); Nilpferd (EIN); l'hippopotame (LSG, BFC, NEG); le Bestial (TOB); l'ippopotamo (NRV); hipopótamo (ARA); Reuzendier (LEI); nijlpaard (NBG); Nilhesten (D31).
Ime Leviatan se v Svetem pismu omenja v različnih vlogah: V apokaliptični napovedi poslednje sodbe v Iz 27,1 se ime navaja kot simbol za Tir; Bog bo »kaznoval Leviatana, kačo, ki pobegne, Leviatana, zvi-
to kačo«; v Ps 74:14 psalmist izpoveduje, da je Bog storil odrešenjska dejanja na zemlji s tem, da je zdrobil »glave Leviatanu«; v Ps 104:26 se Leviatan omenja kot eno izmed številnih Božjih del v kraljestvu morja; v Job 3:8 Job preklinja noč svojega rojstva in pravi »Naj jo izvržejo preklinjevalci dneva, ki so zmožni izzvati Leviatana!«; v Job 40:25 Job dobi opozorilo, kakor velike so bitja, ki jih je ustvaril Bog: »Moreš s trnkom izvleči Leviatana, mu z vrvjo ukrotiti jezik?« Ara-mejski prevajalci so besedilo bistveno spremenili: v TgIz se napoved kazni nad Leviatanom (Tirom) v Iz 27,1 navezuje na rimsko moč na morju; Bog bo »kaznoval kralja, ki se povišuje kot faraon, prvi kralj, in kralja, ki se povzdiguje kot Senaherib, drugi kralj«; ime Leviatan je popolnoma izginilo; v Ps 74,14 TgPs hebrejsko besedno zvezo räšè liw-yätän 'glave Leviatana' spreminja v reše gibbäre par'öh 'glave faraonovih junakov'; v prevodu Ps 104,26 je ime liwyätän ostalo, toda v Job 3,8 TgJob celotni stavek spreminja: »Številni preroki jo preklinjajo, ko preklinjajo dan kaznovanja, pripravljeni, ko so poklicani, da zadonijo svojo žalostinko«; v Job 40,25 je targumist precej natančen in ohranja tudi ime liwyätän.
Nesemitski prevodi so tudi raznoliki v načinu prevajanja: v LXX je ime Leviatan prevedeno na vseh mestih z besedo dräkön; Vulgata po LXX ima prevod dracon v Ps 74,14; 104,26, na drugih mestih pa je ime navedeno v prepisu Leviathan. Velika večina poznejših prevodov je ime prevzela v prepisu; izjeme so omejene skoraj le na Ps 104,26 in Job 40,25: crocodile (NLT), great beast (BBE), dragon (DRA), Walfische (LUO), große Fische (LUT), der Drache, das Krokodil (ZBI v Jobu), das Krokodil (SCH, EIN v Job 40,25); crocodile (LSG, NEG), dragon (BFC), le Tortueux (TOB v Job), coccodrillo (NRV), crocodilo (ARA), krokodyl (BTP), krokodil (NBG), Krokodillen (D31). Omeniti velja, da nekateri skupinski prevodi niso dosledni, ko ime bodisi navajajo v prepisu bodisi ga prevajajo. TOB ga npr. v Iz 27,1; Ps 74,14; 104,26 podaja v prepisu, v Job 3,8; 40:25 pa v prevodu; EIN ga ima v prevodu le v Job 40,25.
6. Transliteracija ali prevod simbolnih imen Ozejevih otrok
V prvem odlomku Ozejeve avtobiografije najdemo Božji poziv preroku glede rojstva njegovih treh otrok. Ko je njegova nezvesta žena Gomera rodila sina, mu je Gospod rekel (Oz 1,4): »Daj mu ime Jezreel (yizrd'el), kajti le še malo in kaznoval bom kri Jezreelovo na hiši Jehujevi ... « Ko je rodila hčer, mu je Gospod rekel (Oz 1,6): »Daj ji ime Lo Ruhama (lö' ruhämäh), kajti ne bom več usmiljen z Izraelo-vo hišo, da bi jih še prenašal in jim prizanašal.« Ko mu je rodila drugega sina, mu je Bog zapovedal (Oz 1,8): »Daj mu ime Lo Ami (lö'
'ammì), kajti vi niste moje ljudstvo in jaz ne bom vaš.« Udarna moč poimenovanja Ozejevih otrok je njihov simbolni pomen v razmerju do izraelskega ljudstva; sodba zavrženja je poudarjena na dva načina: prvič, s hebrejsko črko in stilizacijo imen; drugič, s takojšnjo razlago imen v vzročni skladenjski obliki. Zato se zdi smiselno, če prevajalci imen ne prevajajo, temveč ju navedejo v obliki prepisa.
Etimološki pomen drugega in tretjega poimenovanja je očiten, toda prvo poimenovanje spominja na tako imenovano ljudsko etimologijo. Ime yizrd'el dobesedno pomeni 'Naj Bog seje'; zahodno kanaanska različica je yizra'-'el 'Naj El seje'. Etimološki pomen imena, znanega kot ime mesta in doline Jezreel, je pozitiven. Toda Dolina Jezreel je bila prizorišče številnih hudodelstev in grozodejstev, ki so jih počeli izraelski kralji; ti spomina vredni dogodki so razlog za poimenovanje Ozejevega sina po tem kraju. Skrivnost otrokovega imena je v njegovi dvoumnosti. Ker je ime Jezreel že obstajalo kot krajevno ime, ni bilo nobenega resnega razloga, da bi ga prevajali. LXX in Vulgata ga transliterirata: Iezraél (LXX), Hiezrahel (Vulg). Toda kljub notranji zvezi med poimenovanjem in razlago imen LXX in Vulgata drugo in tretje ime navajata v prevodu: Ouk-eleeméne, Ou-laós-mou (LXX); Absque misericordia, Non pupulus meus (Vulg). V TgOz je razmerje nasprotno: prevajalec je ohranil izvirne semitske besede drugega in tretjega imena, a razlaga dobeseden pomen imena Jezreel kot namig na razkropitev (dobesedno 'sejanje') Izraela v izgnanstvu po Božji odločitvi. Parafraza se glasi: »In Gospod mu je dejal: >Daj jim ime Razkropljeni (mabadrayyä'), kajti še malo časa, pa bom maščeval kri malikovalcev, ki ga je Jehu prelil v Jezreelu, ko jih je usmrtil, ker so častili Baala ...«
Poznejši prevodi pričajo, da je dilema, ali imeni navesti v prepisu ali ju prevesti, vse prevajalce resno obremenjevala. Večina renesančnih prevodov je v tem primeru bolj antična, kakor so antični prevodi, saj vsi simbolni imeni Ozejevih otrok navajajo v prepisu. LUB ima translite-racijo v čudni pravopisni obliki: LoRyhamo, LoAmmi. DAL priča za popolno odvisnost od LUB, kajti v njej je prevzet tudi Lutrov vprašljivi način pisanja. Med sodobnimi prevodi nekateri sledijo antičnemu, drugi renesančnemu izročilu. Nekateri sodobni katoliški in ekumenski prevodi so prevzeli metodo prepisa, npr. BJ, TOB, EIN. Poseben pojav je transliteracija z dodanim prevodom: Lorucama, c'est-à-dire Sans-misé-ricorde; Loammi, c'est-à-dire Non-mon-peuple (BLS); Jesreel, »Den-Gott-sät«; Lo-ruchama, »»Ihr-wird-Erbarmen-nicht«; Lo-ammi, »»Nicht-mein-Volk« (BUR); Lo Rouhama, Non-Matriciée; Lo 'Ami, Mon-Non-Peuple (CHO). Nekateri prevajalci so podali samo prevod imen: Not pitied, Not my people (RSV); Without mercy, Not my people (DRA); No Mercy, Not My People (ESV); »»Non-amata«, »Non-popolo-mio«
(IEP); Bres milosti, Ne moje ludstvu (JAP); Brez-milosti, Ne-moje-ljud-stvo (WOL); Nepomiloščena, Ne-moje-ljudstvo (SSP) itn.
Poglavje 2 razodeva popolno obnovo Božje naklonjenosti, zato so imena spremenjena. V Oz 2,3 Bog zapoveduje: »Recite ('imsrü) svojemu bratu: Ami ('ammt), in svoji sestri: Ruhamah (ruhämäh).« Mno-žinska oblika nagovora nakazuje, da je popolnoma novo ime dano celotnemu narodu. TgOz bistveno prireja Božjo zapoved preimenovanja Ozejevih otrok: »Preroki! Recite svojim bratom: Ami ('ammt), vrnite se k moji postavi, pa bom usmiljen do vaših skupnosti.« LXX in Vulgata prevajata obe imeni: laós mou, eleeméne (LXX); Populus meus, Misericordiam (Vulg). Večina poznejših prevajalcev ime podaja v prepisu, toda precejšnje število prevodov na različne načine prevaja ali kombinira transliteracijo in prevod imen: mein Volck, Sie sey in gnaden (LUB); (Ammi) ony ±o moj folk, ona je v'miloiti (DAL); O lide muj, O milosrdenstvi došlà (BKR); Vous ètes mon people, Vous avez regu miséricorde (BLS); dat zij mijn volk, dat zij in genade is (LUV); »My People«, »Lovingly Accepted!« (TNK); »Ammi, mon people«, »Rouhama, Bien-aimée« (TOB); Ammi (Mein Volk), Ruhama (Erbarmen) (EIN); Mein Volk!, Dir wird Erbarmen! (BUR); »Ami, mon peuple!«, »Rouhama, matriciée« (CHO) itn.
7. Simbolno ime drugega Izaijevega sina
Udarna vloga poimenovanja Ozejevih otrok spominja na poimenovanje Izaijevega drugega sina v Iz 8,1-3; toda pomembna razlika je ta, da simbolni pomen poimenovanja Izaijevega sina ne oznanja obsodbe za Izrael, temveč za Sirijo in Efrajim. Tema besedila je pričakovanje, da bo Asirija oplenila Damask in Samarijo, preden bo Izaijev sin star približno leto dni. Ta tema vključuje še drugo razliko med pomenom imen Ozejevih dveh otrok in Izaijevega sina: obsodba Izraela ni dokončna (prim. Oz 2-14), obsodba Sirije in Efrajima pa je dokončna in nepovratna. V Izaijevi knjigi je obsodba potrjena s tem, da se besede zapišejo na tablo, in z rojstvom otroka, ki dobi ime po Božji odločitvi: GOSPOD mi je rekel: »Vzemi si večjo ploščico in napiši nanjo s človeško pisavo glede Maher Šalal Haš Baz.« Vzel sem zanesljivi priči, duhovnika Urijaja in Jeberehjajevega sina Zeharjaja. Potem sem šel k prerokinji in ta je spočela in rodila sina. Tedaj mi je GOSPOD rekel: »Daj mu ime Maher Šalal Haš Baz, kajti še preden bo deček znal klicati 'Moj oče' in 'Moja mati', bodo bogastvo Damaska in plen Samarije nesli pred asirskim kraljem.« Prerok izrecno pojasnjuje daljnosežnost teh besed, ko pravi (Iz 8,18): »Glejte, jaz in otroci, ki jih je dal GOSPOD, smo za znamenje in prerokbo v Izraelu, od GOSPODA nad vojskami, ki prebiva na gori Sion.«
Ime (te)maher säläl häs baz, ki pomeni znamenje, je sestavljeno iz dveh sopomenskih samostalnikov säläl // baz, iz glagolskega pridevnika maher in iz deležnika häs; dobesedni prevod je torej 'the spoil speeds, the prey hastes - plen drvi, rop hiti', kot RSV in NRS pravilno navajata v opombi. V prvi omembi imena (Iz 8,1) pred dobesedno različico besede stoji lamed inscriptionis, ki v bistvu pomeni znamenje narekova-ja.2 Prevajalci LXX, ki so se odločili za prevod imena, so v črki lamed videli opisno vlogo in so besedno zvezo takole prevedli: toü oxé0s pronomèn poièsai skylön 'glede hitrega ropanja, da se nabere plen'. Presenetljivo je, da ista hebrejska formulacija imena v drugi omembi imena (Iz 8,3) v LXX ni enako prevedena; prevod se glasi: kàleson tò ónoma autoü taché0s skyleuson oxé0s pronómeuson 'Njegovo ime imenuj Urno pleni, hitro ropaj'. Tudi Vulgata navaja ime v prevodu, in sicer na obeh mestih različno: Velociter spolia detrahe Cito praedare; Adcelera spolia detrahere Festina preaedari.
Renesančni in poznejši prevodi so različni glede načina prevajanja in zapisovanja imena v prepisu. GNV in DIO v vrstici 1 navajata ime v prevodu, v vrstici 3 v prepisu: Make speede to the spoyle: haste to the praye // Mahershalalhash-baz (GNV); Egli s'affretterà di spogliare, egli solleciterà di predare II Maher salal, Has baz (DIO); nekateri imajo isto prevodno formulacijo v obeh vrsticah: Raubebald, Eilebeute (LUB); Eilebeute-Raubebald! (BUR); Hàtez-vous de prendre les dépouilles, prenez vite le butin (BLS); K rychlé koristi pospichà loupežnik (BKR); Plejni bèrsu, inu rupaj hitru (DAL). JAP ima na obeh mestih delno različno formulacijo: Pobéri bersh rope, ropaj hitru // Hiti rope pobrati, ropaj hitru. Majhna razlika obstaja tudi v WOL: Hitro vzemi plen, hitro ropaj // Hitro vzemi plen, in hitro ropaj. Številni prevodi ime na obeh mestih navajajo v prepisu: Mahershalalhashbaz (KJV, RSV); Maher-Shalal-Hash-Baz (NKJ, NIV, NIB); Maher-shalal-hash-baz (DBY, BBE, WEB, NAS, NAB, NRS) itn. Nekateri drugi navajajo ime v prepisu, a dodajajo prevod: Lemahèr shalal hash baz, »Vite au butin, presse, pille« (CHO) itn. Pregled drugih prevodov kaže podobno sliko različnih prevodnih in prepisovalskih metod ter ustreznih pravopisnih oblik.
8. Etimološki prevod lastnih imen Pilistejci in Gojim
Ljudstvo Filistejci (heb. pdlištim) je prvič omenjeno v 1 Mz 10,14. LXX do konca Knjige sodnikov ime tega ljudstva navaja v prepisu Phylistieim, toda od te knjige dalje je to ime skoraj vedno prevedeno z izrazom allóphyloi 'tisti, ki so iz drugega plemena; tujci'. Drugi prevodi,
2
Gl. E. Kautzsch in A. E. Cowley, Gesenius' Hebrew Grammar (15. izd.), Clarendon Press, Oxford 1980, par. 119 k.
tudi targumi, ime dosledno navajajo v prepisu. Dvojna praksa v zapisovanju tega imena med številnimi drugimi jezikovnimi in literarnimi kazalci potrjuje domnevo, da je LXX delo različnih avtorjev, ki so živeli v različnih obdobjih zadnjih treh stoletij pred Kristusom.
Lastno ime Goiim se pojavlja v 1 Mz 14,1.9 in Joz 12,23 v besedni zvezi melek-göyim. Fraza sama po sebi navdihuje domnevo, da ima nedoločen pomen 'kralj ljudstev', toda sobesedilo vsiljuje sklep, da je beseda Gojim lastno ime ljudstva ali kraja. Targumi hebrejsko besedo razlagajo kot množinski samostalnik v pomenu 'ljudstva, narodi'; LXX ima v 1 Mz 14,1.9 etimološki prevod basileus (basilé0s) ethnön, v Joz 12,23 pa prepis (basiléa) Göim; Simah je ime spremenil v Pamphylias; Vulgata ima na vseh mestih prevod rex (regem) Gentium (gentium). Srednjeveški, renesančni in poznejši prevodi večinoma ne sledijo ara-mejskemu, grškemu in latinskemu vzorcu, temveč besedo göyim navajajo v prepisu kot lastno ime. Toliko bolj preseneča, da najvplivnejši renesančni prevodi besedo prevajajo kot splošni samostalnik, vendar jim ni sledilo veliko poznejših prevodov: the nations (GNV, KJV, DBY, NKJ, DRA, WEB, RWB); die Heiden (LUB, LUO); die Völker (LUT); les (N)nations (BLS, DRB); i nazioni (DIO, LND) itn. Prevod BUR ni dosleden: v 1 Mz 14,1.9 besedo navaja v prepisu Gojim, v Joz 12,23 v prevodu das Stämmegemisch.
9. Etimološki prevod lastnih imen Aram Naharajim in Padan Aram
Hebrejsko sestavljeno krajevno ime 'äram nahärayim 'Aram dveh rek' je v 1 Mz 24,10 označeno kot 'Nahorjevo mesto'; pojavlja se v 1 Mz 24,10; 5 Mz 23,5; Sod 3,8; Ps 60,2; 1 Krn 19,6. Krajevno ime Padan Aram 'pot/ravnina Arama' je verjetno oznaka dežele; pojavlja se v 1 Mz 25,20; 28,2.5.6.7; 31,18; 33,18; 35,9.26; 46,15. V odnosu do teh imen prevajalci razodevajo prizadevanje po razlagi skladno z domnevnim etimoloških pomenom. TgO in TgPsJ imata na vseh mestih kombinacijo transliteracije in razlage dvojnega hebrejskega imena Aram Naharajim: 'äram di'al parät 'Aram, ki je ob Evfratu.' TgN v 5 Mz 23,4 podaja celotno obliko hebrejskega dvojnega imena, toda v 1 Mz 24,10 dobesedno prevaja samo drugo besedo Naharajim. Po drugi strani vsi targumi na vseh mestih navajajajo celotno obliko hebrejske oblike sestavljenega imena Padan Aram; TgN izjemoma v 1 Mz 25,20 obdrži besedo Paddan. LXX za obe hebrejski imeni uvaja oznako Mesopotamia '(dežela) med rekama'. V 1 Mz 24,10 in 5 Mz 23,5 grški prevajalec opušča prvo besedo sestavljenega hebrejskega imena 'äram nahärayim, drugo besedo, ki pomeni 'dve reki', pa razlaga kot deželo med Evfratom in Tigrisom. V Sod 3,8 ime prevaja z besedno zvezo Syrias potamön 'Sirija rek'; v Ps 60,2 je ime prevedeno z besedno zvezo Meso-
potamian Syrias; v 1 Krn 19,6 najdemo isto oznako v nasprotnem vrstnem redu: Syrias Mesopotamias. Hebrejsko sestavljeno krajevno ime paddan 'äram je v LXX prevedeno z eno besedo Mesopotamia v 1 Mz 25,20; 28,2. 5; 31,18; drugod je prevedeno s sestavljenko Mesopotamia(n, s) (tès) Syrias. Vulgata ima za prvo ime na vseh mestih prevod z eno besedo Mesopotamia, v Ps 60,2 ima sestavljeno ime Syriam Meso-potamiam. Drugo ime je v 1 Mz 25,5; 31,18 prevedeno z eno besedo (in) Mesopotamiam; v 1 Mz 28,2.5.6; 33,18; 35,9.26; 46,16 s sestavljenko in (de) Mesopotamiam Syriae; v 1 Mz 28,7 z eno besedo in Syriam.
V	srednjeveških, renesančnih in poznejših prevodih ime Aram Naha-rajim le manjši del navaja v prepisu; večina prevajalcev prevzema grško prevodno obliko Mesopotamia, ki jo je uvedla LXX, zelo redki pa ime prevajajo v svoj lastni jezik: l'Aram-des-deux-Fleuves (TOB); paese (Paese) dei due fiumi (IEP); do aramského Dvojričt (CEP); še manj je takšnih, ki kombinirajo prevod in transliteracijo: Haute-Mésopotamie (BFC); Siria mesopotamica (RVA); Stroomland-Aram (LEI); in (nach, von) Aram (dem) Zwiestromland (BUR). V Ps 60,2 in 1 Krn 19,6 je prevodna oblika LXX Mesopotamian Syrias in Vulgate Syriam Mesopotamiam očitno številne prevajalce spodbudila k podobnim kombinacijam: Syrians of Mesopotamia (DBY); Mesopotamia of Syria (DRA); mit den Syrer zu Mesopotamia (LUB); mit den Aramäern von Mesopotamien (LUT); mit den Syrern von Mesopotamien (ELO, ELB, SCH); mit den Aramäern Mesopotamiens (EIN); mit dem (beim) Aramäer des Zwi-estromlandes (BUR); aux Syriens de Mésopotamie (LSG, NEG); les Araméens de Mésopotamie (TOB); ai Siri di Mesopotamia (NRV); els arameus de Naharaim (BCI); stemi Syrerji v' Mesopotamij (DAL); de Syriers van Mesopotamie (LUV); de Arameeèrs van Mesopotamie (NBG); de Syriers van Mesopotamie (SVV). V 1 Krn 19,6 najdemo tudi neobičajne prevode: from the Aramaeans of Upper Mesopotamia (NJB); des Syriens de Haute-Mésopotamie (BFC); od Aramejcu z Dvojričt (CEP). Hebrejsko sestavljeno ime paddan 'äräm je skoraj v vseh prevodih prevedeno. Zelo redki prevajalci uporabljajo grško prevodno obliko Mesopotamia (LUB, DAL, N30, N38, NBK, NBN, FIN), nekateri drugi pa uporabljajo mešane prevodne oblike v njihovem lastnem jeziku: Haute-Mésopotamie (BFC); la plaine d'Aram (TOB); Padan Syrské (BKR); z Rovin aramskyh (CEP); die Aramäerflur (BUR na vseh mestih).
10. Etimološki prevod lastnih imen More in Morija
V	1 Mz 12,6 je govor o Abrahamovem potovanju »do kraja Sihem, do Morejevega hrasta (elon möreh)«. V 5 Mz 11,30 pisec opisuje, kje ležita gori Gerizim in Ebal: »Ali nista onstran Jordana, za potjo proti sončnemu zahodu v deželi Kanaancev, ki prebivajo v Arabi nasproti
Gilgalu pri Morejevih hrastih ('esel 'elöne möreh)?« V Sod 7,1 pripovedovalec pravi: »Jerubaal, to je Gideon, in vse ljudstvo z njim so se zgodaj zjutraj odpravili in se utaborili pri studencu Harod. Midjanski tabor pa je bil na severni strani ob griču Moreju ( miggib'at hammöreh), v ravnini.« Čeprav nimamo na voljo nobenih drugih podatkov glede kraja More, lahko domnevamo, da vsa tri mesta omenjajo isti kraj. Omeniti velja, da je hebr. beseda 'elön(e) v 1 Mz 12,6 v ednini, v 5 Mz 11,30 pa v množini.
Razlaga, ki jo najdemo v starih in sodobnih prevodih Svetega pisma, ni enotna. Aramejski prevodi Peteroknjižja 'elön(e) dosledno prevajajo z besedo mešar; prevajalci so morda želeli Abrahama obvarovati pred sumom, da je gojil čaščenje dreves. TgO ima v 1 Mz 12,6 in 5 Mz 11,30 besedno zvezo mešar möreh 'ravnina More'; verjetno se zdi, da prevod izpodbija samarijansko verovanje v svetost nekega lokalnega drevesa. LXX prevaja vrsto drevesa, v 1 Mz 12,6 in 5 Mz 11,30 edninsko, a ime kraja razlaga skladno z domnevnim etimološkim pomenom: epi tèn drün tèn hypselén 'ob visokem hrastu' (1 Mz 12,6) in pleston dryòs tes hypseles 'pri visokem hrastu' (5 Mz 11,30); mogoče je, da prevod v 5 Mz 11,30 temelji na besedilu 1 Mz 12,6. Ta razlaga krajevnega imena verjetno ime povezuje s korenom rwm 'biti visok' z domnevo, da sta prvi in tretji soglasnik zamenjana. Ohranjeni Simahov prevod v 1 Mz 12,6 ima besedno zvezo tes dryòs Mambre 'ob Mambre-jevem hrastu'; Vulgata ima v 1 Mz 12,6 besedno zvezo ad convallem Inlustrem, v 5 Mz 11,30 iuxta vallem tendentem et intrantem procul. Večina poznejših prevajalcev ima v 1 Mz 12,6 in 5 Mz 11,30 oak/terebinth/tree of Moreh, nekateri imajo the plain of Moreh, toda najdemo tudi prevod po Vulgati: the noble vale (DRA); die Steineiche des Rechtsweisers (BUR); la vallèe illustre (BLS v 1 Mz 12,6), près d'une vallèe qui s'étend et s'avance bien loin (BLS v 5 Mz 11,30) une colline fort élevée (BLS v Sod 7,1).
Besedna zveza miggib'at hammöreh v Sod 7,1 je v prevodih dobila več različnih oblik. TgSod ima razlagalni prevod: gd'atä' ddmistakyä' lamešarđ 'hrib, ki je obrnjen proti ravnini'; LXX ima transliteracijo obeh besed: apò Gabaàth Hamora; LXXO ima apò Gabaathamorai. V rokopisih najdemo številne različice: Amòr (kod. 19, 108, SirHeks); apò toü bömoü toü Abòr, ali Abörai, Aborè, Amörai, Amorè (kod. II, 54, 75, 76 itn.); apò toü bounnoü toü Amorraiou (kod. 58 v besedilu); toü hypseloü (na robu) itn. V nekaterih rokopisih se obe besedi pojavljata v različicah: gaath, gaböath, gabaad, gabaön, gaatham; amora, amore, amorai, tou amore, tou abörai, tou aborai, tou aböre, tou abore, amör, abör, tou abör, möra, tou möre, amorrai, amorraiön, tou amorraiou, borra, möraith, tou hypselou, amörai. Vulgata besedno zvezo prevaja v celoti: collis Excelsi. V poznejših prevodih prevladuje kombi-
nacija prevoda in transliteracije: the hill of Moreh; dem Hügel Moreh itn. Zelo redko sta prevedena oba izraza: vom Hügel des Weisenden (BUR); Hrib te Strashe (DAL). Po drugi strani imajo nekateri prevodi transliteracijo obeh izrazov: Gabaathamorai (LXE); Gibeath-ham-moreh (NAB); Gibeath-moreh (TNK); Gib'at-Gammorev (UKR).
Krajevno ime Morija se v hebrejskem Svetem pismu pojavlja z majhno pravopisno razliko samo v elohističnem viru v 1 Mz 22,2 in 2 Krn 3,1. V 1 Mz 22,2 je govor o Božji zapovedi Abrahamu: »Vzemi svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Morija (wdlek-bkä 'el-'eres hammöriyyäh)! Tam ga daruj v žgalno daritev na gori, ki ti jo bom pokazal!« Vsako hribovito območje, ki je bilo povezano z izročilom o človekovem darovanju, bi zadostilo pogojem tega poročila. Toda 2 Krn 3,1 omenja goro Morija, na kateri se je Bog prikazal Davidu in na kateri stoji tempelj v Jeruzalemu: »Salomon je začel zidati GOSPODOVO hišo v Jeruzalemu na gori Morija (bdhar hammöriyyäh), ki jo je izbral že njegov oče David - na kraju, ki ga je pripravil David - na mlatišču Jebusejca Aravna.« Različni rabinski viri pričajo, da je postopno povezovanje Abrahamovega videnja 'v deželi Morija' in templja 'na gori Morija' zatrlo izvirno ime gore Abrahamove preizkušnje. Mogoče je celo, da je bilo v poznejši fazi redakcije ime Morija vrinjeno v 1 Mz 22,2 iz 2 Krn 3,1.
Starejše recenzije in prevodi 1 Mz 22,2 ponujajo različne razlage: eis tèn gen tèn hypselén 'v visoko deželo' (LXX); eis tèn gen tèn ka-taphane 'v očitno, jasno vidno deželo' (Akvila); eis tèn gen tes optasias 'v deželo prikazanja' (Simah); in terram Visionis 'v deželo Videnja' (Vulg). Prevod v LXX verjetno temelji na istem ozadju razumevanja kot razlaga toponima More v 1 Mz 12,6 in 5 Mz 11,30; grški in latinski prevod pa verjetno temeljita na istem izročilu kot samarijanski prevod. Sirski prevod ima namesto toponima Morija ime ljudstva Amorejci. Vsi targumi goro Morija istovetijo z goro v Jeruzalemu, na kateri je bil zgrajen tempelj, kajti njihov prevod Božje zapovedi Abrahamu v 1 Mz 22,2 prevajajo takole: läk b'ar'ä' pülhänä' 'pojdi v deželo bogoslužja'. Ta anahronistična zamenjava lastnega imena s splošnim samostalnikom posebno jasno izpričuje, kako močna je bila zgodnja judovska postavka, da je bila 'dežela Morija', na kateri je Abraham zvezal Izaka, gora Morija v Jeruzalemu. Takšna razlaga predpostavlja, da je bila gora Morija v Jeruzalemu bogoslužno središče že v dobi očakov. Samarijanski hebrejski Pentatevh ima obliko 'eres hammörä'äh 'dežela videnja'; ta oblika predpostavlja koren rä'äh 'videti'. Omeniti velja, da Samarijani goro Abrahamove preizkušnje povezujejo z goro Garizim. Ker v prevodih 1 Mz 22,2 prevladuje prevodna interpretacija, je presenetljivo, da stari prevodi v 2 Krn 3,1 ime Morija navajajo v prepisu: Amorfa (LXX), Moria (Vulg). Enako presenetljivo je, da sko-
raj vsi poznejši prevodi to ime na obeh mestih pišejo v prepisu; edina izjema v dosegljivih prevodih je DRA, ki ima prevod the land of vision samo v 1 Mz 22,2.
11. Etimološki prevod lastnega imena Mahpela
Ime Mahpela najdemo samo v Prvi Mojzesovi knjigi, v pripovedih duhovniškega vira (P): 23:9, 17, 19; 25:9; 49:30; 50:13. V 1 Mz 23,8-9 je rečeno, da je Abraham vprašal Hitite, ljudstvo dežele: »Če vam je prav, da spravim pokojnico od doma in jo pokopljem, me poslušajte in rotite Coharjevega sina Efrona, naj mi da votlino Mahpelo (md'ärat hammakpeläh), ki jo ima na koncu svojega polja. Za polno vrednost srebra naj mi jo da sredi med vami za grobišče.« Na drugih mestih je razmerje med besedama makpeläh in sädeh različno opisano in v razširjenih besednih zvezah, kot je na primer šddeh 'eprön 'ašer ba-mmakpeläh 'Efronovo polje, ki v Mahpeli' (1 Mz 23,17); 'el-md'ärat šddeh hammakpeläh 'v votlini na polju Mahpeli' (1 Mz 23,19; 50,13); bammd'äräh 'ašer bišdeh hammakpeläh 'v votlini, ki je na polju Mahpeli' (1 Mz 49,30). Lahko je ugotoviti, da je oblika besede makpeläh izpeljanka v vzročnem deležniku (tip maqtil) iz korena kpl 'podvojiti', toda besedne zveze in sobesedilo navedenih mest jasno kažejo, da se beseda hammakpeläh uporablja kot krajevno ime.
Stari prevodi se kljub temu oklepajo etimološkega pomena besede. V LXX je besedna zveza na vseh mestih prevedena z različicami: to spélaion to diploün 'dvojna jama'; Vulgata ima prevod spelunca duplex. TgO in TgJ samostalnik hammakpeläh tudi povezujeta z glagolom kpl in imata na vseh mestih formulacijo md'ärat kape(e)ltä' 'dvojna jama'; TgN besedno zvezo podobno prevaja z md'ärat kdpeläh. Skupno judovsko izročilo etimološke razlage votline je izrecno razloženo v Babilonskem talmudu, v traktatu Erubin 53a: »Rab in Samuel različno razlagata njen pomen. Eden trdi, da se jama sestoji iz dveh sob ena v drugi; drugi trdi, da se sestoji iz spodnje in gornje sobe. Po mnenju tistega, ki trdi, da so bele sobe ena nad drugo, je izraz mahpelah zelo upravičen, toda po mnenju tistega, ki trdi, da se sestoji iz dveh sob ena v drugi, kaj bi lahko bil pomen besede mahpelah? - Da je imela več dvojic.« Rashi sprejema to razlago o dveh možnih pomenih besede mkplh.
Kljub vztrajanju starih prevajalcev, da krajevno ime Mahpela odraža pomen korena tega izraza, srednjeveški, renesančni in sodobni pravajalci v besedni zvezi 'votlina (polje) Mahpela' ime kraja skoraj enodušno navajajo v prepisu. Izjema je omejena na zelo dobeseden ameriški prevod Vulgate iz leta 1899, na LUB in na Lutrove posnemovalce: the double cave (DRA); die zwifache H(h)ö(h)le (LUB, LUO); la caverne (antre) double (BLS); dvojna I(j)ama (DAL, JAP, WOF);
dubbele spelunk (LUV). Način zapisovanja tega in številnih drugih imen jasno dokazuje, da se LUB veliko bolj naslanja na Vulgato, kakor raziskovalci Lutra navadno priznavajo.
12. Etimološki prevod lastnega imena Šefela
V hebrejskem Svetem pismu se beseda sapeläh, ženska samostalni-ška oblika, izvedena iz redne pridevniške oblike säpel 'nizek', pojavlja dvajsetkrat v sobesedilu, ki nakazuje, da se izraz uporablja kot ime ali oznaka ozemlja: 5 Mz 1,7; Joz 9,1; 10,40; 11,2.16 (dvakrat); 12,8; 15,33; Sod 1,9; 1 Kr 10,27; Jer 17,26; 32,44; 33,13; Abd 19; Zah 7,7; 1 Krn 27,28; 2 Krn 1,15; 9,27; 26,10; 28,18. Pomenski obseg te besede je torej 'nizka dežela, nižji predel, nižina' in spominja na akadsko obliko šapiltu(m), ki pomeni 'nižji, notranji del'. V tem pomenu jo zasledimo tudi v Prvi knjigi Makabejcev v grških oblikah: Sephelà (12,38); pró-söpon toü pediou 'nasproti ravnini' (13,13). Ta zemljepisni izraz se vedno nanaša na ozemlje med filistejsko ravnino in južnim hribovitim predelom Svete dežele. Narava besedil, v katerih se pojavlja, kaže, da pri razlaganju pomena tega izraza v danem besedilu moramo upoštevati ne le zemljepisne, temveč tudi literarne in retorične danosti. Izrazit retorični značaj večine omenjenih mest preprečuje gotovost v odločanju med opcijama lastnega imena in splošne zemljepisne oznake.
Večina besedil sodi v devteronomistični okvir Pete Mojzesove knjige, Jozueta, Sodnikov, Jeremija in Kroniških knjig. V teh knjigah se izraz Šefela pojavlja v podobnih zgradbah stalnih zvez. Splošni zemljepisni opis povzema izjave o Božji zapovedi ali obljubi, da bo Obljubljena dežela dana Izraelu, ali opisuje koalicijo ljudstev proti Izraelcem. Zemljepisni izrazi pogosto nakazujejo načelne zemljepisne delitve Obljubljene dežele. V 5 Mz 1,7 piše, kako se Mojzes navezuje na določitev meja skladno z Božjo zapovedjo, ki mu je bila dana na gori Horeb: »Obrnite se in se odpravite in pojdite k pogorju Morejcev in k vsem njihovim sosedom v Arabi, na gorovju, V Šefeli, v Negebu in ob morski obali (bä'äräbäh übähär übassapeläh üban-negeb übahöp hayyäm), v deželo Kanaancev in k Libanonu do velike reke, reke Evfrat.« Zemljepisni opis v Joz 9,1 vključuje samo južni predel dežele, ko omenja kralje, ki so se sešli »na pogorju ali na ravnini (bähär übassapeläh), in po vsem obrežju Velikega morja tja proti Libanonu« zbrani, da bi se bojevali proti Jozuetu in Izraelu. V 10,40 pripovedovalec povzema izid bitke: »Tako je Jozue udaril vso deželo, pogorje, Negeb, Šefelo in pobočja (hähär wahannegeb waha-ssapeläh wahä'äsedöt) in vse njihove kralje.« Podoben je splošen zemljepisni opis dežel, na katerih so bivali nasprotniki Izraela, v Joz 11,13.16-17 in 12,8. V Sod 1,9 pa beremo, da so se Judovi sinovi bojevali s
»Kanaanci, ki so prebivali na pogorju, v Negebu in Šefeli (hähär wahannegeb wdhaššdpel0h)«<
V Jer 17,24-26 je zapisana pogojna obljuba, da bodo ljudje »prihajali iz Judovih mest, iz jeruzalemske okolice, iz Benjaminove dežele, iz Šefele, s hribovitega sveta in iz Negeba ^min-haššapeteh ümin-hähär ümin-hannegeb) ter prinašali žgalne, klavne, jedilne daritve in kadilo ter prinašali zahvalne daritve v GOSPODOVO hišo.« Bolj ali manj isto geografsko razmerje z določeno spremembo besednega reda je uporabljeno kot izraz obljube obnove Izraela v Jer 32,44; 33,13. Abdijev opis Izraelovega končnega zmagoslavja povezuje območji Negeba in Šefele (v. 19); v Zah 7,7 se ista povezava pojavlja v Zaharijevi obsodbi hinavskega posta. V 2 Krn 28,18 je ta dvojica v rabi v nasprotnem vrstnem redu: »Tudi Filistejci so vdrli v mesta v Šefeli in v Judovi južni pokrajini ...« V 2 Krn 26,10 pisec pravi, da je Uzija imel »veliko živine v Šefeli in na planjavi (ubaššdpeteh Mammtš0r).« Le nekaj je mest, na katerih se ime Šefela pojavlja brez povezave z drugimi imeni ali oznakami ozemlja: v Joz 1,33 izraz šapeteh kot edino zemljepisno ime označuje okraj s štirinajstimi mesti; v 1 Kr 10,27 (= 1 Krn 1,15; 2 Krn 9,27) ime Šefela je uporabljeno kot metaforični opis Salomonovega velikega bogastva: »Kralj je dosegel, da je bilo v Jeruzalemu srebra kakor kamenja; dosegel je tudi, da je bilo ceder toliko kakor divjih smokev v Šefeli«; v 1 Krn 27,28 se izraz Šefela omenja v zvezi z razdelitvijo dežel vladnim uradnikom.
Narava omenjenih besedil je takšna, da razlaga besede šapeteh ne more biti enotna niti v strokovni literaturi niti v prevodih Svetega pisma skozi vso zgodovino. Povezovanje izraza z nekaterimi drugimi imeni ali oznakami ozemlja jasno kaže, ali so ga uporabljali kot lastno ime ali kot splošno zemljepisno oznako. Paralelizem z negeb in 'äräbäh pomeni, da verjetno oba izraza veljata kot lastni imeni. Po drugi strani paralelizem s hähär 'na pogorju' lahko pomeni, da gre za retorično figuro merizma, tj. izražanja celote ob uporabi nasprotnih izrazov. Na splošno velja, da je izraz tolikokrat uporabljen kot lastno ime, da je več razlogov za navajanje v prepisu kakor za prevajanje skladno z etimološkim pomenom.
Stari in novejši prevodi Svetega pisma vendarle kažejo nasprotno sliko. Izraz je malokdaj zapisan v prepisu; od antike dalje so ga navadno prevajali z različnimi besedami in frazami, ne da bi pazili na razmerje med tem in drugimi zemljepisnimi izrazi in na retorične značilnosti besedil. Posebno pozornost posvečamo starim prevodom: tò pedion 'ravnina'; he pediné 'ravna dežela' (LXX); humiliora, campester, plana (Vulg). LXX navaja izraz Sephelà v prepisu le v Jer 32,44; Abd 1,19; 2 Krn 26,10, aramejski prevodi pa imajo na vseh mestih besedo šapeltđ, čeprav nekatera drugi soodnosna zemljepisna hebrej-
ska krajevna imena, pogosto v nasprotju s LXX, spreminjajo v označevalne ali opisne izraze: namesto lastnega imena negeb se uporablja obči pojem därömä' 'jug', 'aräbäh pa je spremenjen v mesarä' 'ravnina, dolina'. Nasprotno pa Vulgata izraza nikoli ne navaja v prepisu.
Srednjeveški, renesančni in poznejši prevodi izraz navadno pišejo v prevodu: the valley (GNV); the (low) plain(s) (KJV ); low country (KJV); the vale(s) (KJV, DRA, WEB, RWB); the L(l)owland(s) (dBY, ASV, JPS, NKJ, RSV, NAS, NAU, NJB, ESV, NRS); the (western) foothills (NIV, NIB, NAB, NLT); die G(g)ründe (LUB, LUO); das Hügelland (LUT); die Nied(e)rung (BUR, ELO, ELB); das Tal (SCH); le pays plat (DRB); la vallée (LSG, NEG); le Bas-Pays (BFC, TOB); il bassopiano (LND); la regione bassa (NRV); doline, raune, planjave (DAL, JAP, WOL) itn. Le nekaj je prevodov, v katerih na nekaterih mestih najdemo prepis imena (RSV, EIN, IEP, RVA, BCI, BTP, SSP). Zaradi nedoslednosti večine prevodov tukaj ni mogoče navesti celostnega in natančnega pregleda oblik prevoda ali prepisa izraza ob upoštevanju vseh mest. V RSV je izraz npr. desetkrat naveden v prepisu Shephelah and translated by lowland (5 Mz 1,7; Jozue; Sod 1,9; Zah 7,7) ten times.
13. Transliteracija imena gore Harmagedon
V opisu poslednjega spopada med silami dobrega in zla je v Raz 16,16 navedeno ime kraja, na katerem se bodo zbrali kralji sveta, da bi sodili demonskim duhovom, ki izhajajo iz ust zmaja, zveri in krivega preroka: »In zbral jih je na kraju, ki se po hebrejsko imenuje Harmagedon.« To ime predstavlja zapleteno uganko, ker besede ne najdemo nikjer drugje v hebrejskih ali grških virih. Razen tega rokopisi tega edinega mesta izpričujejo obstoj treh oblik imena: Armagedon, Harmagedon in Magedon. Razlage oblik Harmagedon in Armagedon se opirajo na različne izvorne osnove: har-magiddö 'gora Megido', ki označuje goro Karmel blizu mesta Megido; har-mö'ed 'gora zborovanja', ki se nanaša na zbor poganskih bogov (Iz 14,13); har-migdö 'njegova rodovitna gora', ki označuje goro Sion; 'ar-mdgiddö 'mesto Megido'; 'arä' magiddö 'dežela Megido' (aramejsko in sirsko); 'ar-hemdäh 'mesto želje', ki označuje Jeruzalem. V iskanju razlage imena je treba upoštevati zgodovinske okoliščine v zvezi z mestom Megido in dejstvo, da ima knjiga Razodetja bogat simbolni jezik. Gora Karmel blizu Megida je bila prizorišče Elijevega spopada z Baalovimi preroki, ki so bili kot krivi preroki usmr-čeni z mečem. Po drugi strani apokaliptično slovstvo daje prednost gori Sion kot mestu, iz katerega bo Bog z vojsko nastopil proti silam zla.
Zgodovina interpretacije kaže na ravnotežje med alternativnima oblikama Harmagedon in Armagedon. V različnih rokopisih in izdajah
grškega izvirnika najdemo alternativni obliki Harmageddön in Harma-gedön, Vulgata ima obliko Hermagedon, renesančni prevodi imajo: Arma-gedon (GNV), Armageddon (KJV), Harmagedon (LUB), Arma-gheddon (DIO), Armageddon (BKR), Harmagedon (DAL). V poznejših prevodih najdemo vse te različne oblike, vendar v več pravopisnih oblikah: Armagedon (JAP, WOL), Harmagedon (SSP) itn. Zanimivo je, da je NRS obliko Armageddon (KJV, RSV itn.) spremenil v obliko Harmagedon.
14. Sintetična presoja
Zgodovina oblik svetopisemskih imen razodeva več različnih razvojnih stopenj v hebrejskem, aramejskem, grškem, latinskem in sploh v judovsko krščanskem jezikovnem in kulturnem izročilu. Pregled izjemno pogostega variiranja v transliteraciji ali prevajanju izvirnih oblik svetopisemskih imen v starih in sodobnih prevodih Svetega pisma pove veliko o tem, kako so prevajalci razumeli pomen hebrejskih imen in kako so jih izgovarjali. Zaporedje preoblikovanja svetopisemskih imen v starih in poznejših prevodih omogoča precej zanesljivo sodbo o tem, kakšne vire so prevajalci uporabljali pri prevajanju in v čem je njihova izvirnost. Utemeljena je domneva, da so bile predvsem oblike pomembnejših svetopisemskih imen v starih prevodih Svetega pisma prevzete iz ustaljenega starega judovskega izročila in iz prejšnjih prevodov, ki so se izgubili. Na splošno velja, da domala vsa svetopisemska osebna in krajevna imena, ki dopuščajo več kakor eno obliko izgovorjave, kažejo vpliv jezikovnih, literarnih in kulturnih izročil na izgovorjavo izvorne oblike v drug vpliven starejši jezik v dani deželi in času. Za razvoj oblik svetopisemskih imen so izjemno pomembni štirje jeziki: hebrejski, aramejski, grški in latinski. Vpliv teh jezikov seveda ni bil enak po jezikovnih, religioznih in kulturnih sferah Evrope. Dolga zgodovina izvornih ali prevodnih oblik svetopisemskih imen omogoča vtis, da je večina prevajalcev oblike imen prevzemala v svoj ciljni jezik prek ustaljenega živega izročila ali iz starejših prevodov. Odnos do glavnega imena za Boga Izraela je najzgovornejši dokaz za to, kako pomembno je bilo izročilo v posredovanju svetopisemskih imen. Različni viri pričujejo, da so Judje Božje ime yhwh (Jahve) imeli za presveto, da bi ga smeli izgovarjati, preden so nastali najstarejši ohranjeni prevodi Svetega pisma. To razloži, zakaj so grški prevajalci tetragram yhwh zamenjali s splošno oznako Kyrios.
Jeruzalem je v judovskem izročilu postal središče judovstva in sveta. To dejstvo je treba upoštevati v presojanju oblik svetopisemskih imen v palestinskih in babilonskih targumih in v aleksandrijskem grškem prevodu Svetega pisma. Kljub zemljepisni oddaljenosti so preva-
jalci želeli biti v tesnem stiku z geografsko stvarnostjo Svete dežele in s palestinskim izročilom. Toliko bolj so v Aleksandriji in v Babilonu morali pogosto pogrešati neposreden stik s Sveto deželo, ko je šlo za odločanje za transliteracijo ali prevod in za način transliteracije imen. Pregled oblik lastnih imen v starejših judovskih prevodih Svetega pisma vendarle kaže, da enotnost v rabi oblik imen ni bila tako visok ideal kakor v novejšem obdobju. Posebno LXX preseneča s pluralizmom tako glede odločanja za transliteracijo ali prevod v posameznih oddelkih Svetega pisma kot glede oblik transliteracije. Toliko bolj smo lahko pozorni na dejstvo, da se ta prevod pomenljivo imenuje po številu prevajalcev. Ko gre za skupinsko prevajalsko delo, bi morda lahko sklepali, da je delitev nalog po posameznih prevajalcih edini ali vsaj poglavitni razlog za nedoslednost v rabi oblik svetopisemskih imen. Toda kako razložiti nedoslednost v prevodih, ki jih je pripravila ena oseba, npr. v Vulgati in v številnih poznejših evropskih prevodih? Takšni primeri nas silijo k domnevi, da prevajalci niso bili posebno dobro pripravljeni za izzive svetopisemskih imen. Večina se očitno ni zavzemala za ideal njihovega glasoslovnega, oblikoslovnega in pravopisnega poenotenja. Zdi se, da ima pluralizem svoje korenine v branju Svetega pisma v shodnicah in na domovih. Tam so torej prevajalci dobivali pobudo za transliteracijo ali prevajanje in za različne oblike transliteracije imen. Na voljo pa niso imeli niti slovnic niti slovarjev niti konkordanc.
Srednjeveški, renesančni in poznejši evropski prevodi Svetega pisma bolj ali manj temeljijo predvsem na izvirniku, na LXX v njenih različnih verzijah, na Vulgati in na nekaterih zgodnjih prevodih v druge evropske jezike. Prevajalci, ki so naklonjeni sistemski enotnosti, so lahko hitro opazili, da je doslednost v rabi oblik svetopisemskih imen bistveno večja v izvirniku kakor v starih prevodih, zato niso mogli odobravati očitne nedoslednosti v načinu transliteriranja in prevajanja imen. Nedoslednost je moteča zlasti v fonetiki in pravopisu znanih imen. Večja pozornost na izvirnik v novejšem času razloži, zakaj je v novejših prevodih Svetega pisma doslednost v načinu transliteriranja ali prevajanja lastnih imen večja kakor v starih prevodih. Zdi se, da je v starejšem obdoblju izročilo bolj obvladovalo svetopisemsko besedilo in sobesedilo kakor v sodobnem kritičnem obdoblju. Šele v novejšem času sta besedilo in sobesedilo dobila svojo ustrezno vlogo. Primeri korenitega odklona od izročila in vračanja k izvornim oblikam so novejšega datuma, toda znamenja tega gibanja so navzoča že v srednjeveških in renesančnih prevodih Svetega pisma. To gibanje ne razloži, zakaj prevajalci od renesanse dalje kažejo večje prizadevanje po tem, da svetopisemska imena transliterirajo, namesto da bi jih prevajali, pač pa naravnost dokazuje, da vse temeljne dileme enako zadevajo vse prevajalce. Zato je v zvezi s fonetičnimi oblikami svetopisemskih
imen le v omejenem smislu upravičeno govoriti o judovskem, pravoslavnem, katoliškem in protestantskem izročilu v rabi oblik svetopisemskih imen.
Kakšne so možnosti, da ugotovimo odvisnost prevajalcev od prejšnjih prevodov? Na splošno velja, da so prevajalci na Vzhodu poleg izvirnika močno upoštevali tudi LXX, na Zahodu pa Vulgato. Znano je, da so se številni evropski prevajalci izrecno oprli na priznane starejše ali sodobne prevode. Posebno značilna je odvisnost številnih prevodov od LUB. Oblike imen v celoti bolj kakor druge jezikovne in literarne prvine kažejo stopnjo odvisnosti med nekaterimi prevodi Svetega pisma. Če sta v posameznih primerih v modelu in kopiji enaki vsebina in oblika imena, vse do pravopisnih odtenkov, je odvisnost očitna. Oblike imen v DAL in številnih drugih evropskih prevodih pogosto nedvoumno pričajo za neposredno odvisnost teh prevodov od LUB. Po drugi strani pa preseneča, da GNV in LUB v številnih primerih očitno kažeta odvisnost od LXX in Vulgate. Celota evropskih prevodov Svetega pisma torej kaže, da je sodobno prizadevanje za vrnitev k izvirnemu besedilu kot najzanesljivejši avtoriteti smiselno in nujno. Upravičene izjeme so lahko le znana imena, ki so del nacionalnih kultur.
Usklajevanje oblik imen z izvirnikom žal ne poteka dovolj dosledno. Omeniti velja, da je bil TOB pripravljen skladno s predhodnim soglasjem prevajalcev, da je treba doseči »homogénéité de la traduction«, toda pravila, ki so jih pripravili, komaj zadevajo poenotenje v rabi oblik lastnih imen.3 V novejšem času so se najprej le nemški avtorji EIN ustrezno potrudili, da so pripravili natančna fonetična pravila za tran-sliteracijo lastnih imen.4 Ta pravila so rabila kot dobrodošla osnova za standardizacijo oblik svetopisemskih imen v novem SSP. V nemškem in slovenskem prevodu so vsa lastna imena razen tistih, ki so del ustaljenega kulturnega izročila, ohranjena v njihovi hebrejski, aramejski ali grški obliki. Vsak poskus spreminjanja prevladujoče avtoritete fonetike znanih svetopisemskih imen bi pomenil drzno odcepitev od živega jezika in kulture.
3
Gl. Ph. Reymond, par. 'Vers une traduction frangaise oecuménique de la Bible', Hebräische Wortforscung: Festschrift zum 80. Geburtstag von Walter Baumgartner 'VT.S 16, E. J. Brill, Leiden, 1967', 231-243.
Gl. K. D. Fricke in B. Schwank, Ökumenisches Verzeichnis der biblischen Eigennamen nach den Loccumer Richtlinien, Katholische Bibelanstalt / Württembergische Bibelanstalt, Stuttgart 1971; ponatis 1981; H. Haug (izd), Namen und Orte der Bibel, Deutsche Bibelgesellschaft, Stuttgart 2002.
15. Okrajšave prevodov Svetega pisma in drugih virov
ACF	Almeida Corrigida Fiel (portugalski prevod 1753/1995)
Akvila	Akvila, judovski prevajalec v grščino (med 140 in 150 po Kr.)
ARA	Almeida Revista e Atualizada (portugalski prevod 1993)
ARC	Almeida Revista e Corrigida (portugalski prevod 1969)
ASV	American Standard Version (1901)
BBE	The Bible in Basic English (1949/1964)
BFC	Bible en frangais courant (1997)
BKR	Bible kralicka (češki prevod 1613)
BLS	La Bible de Lemaìtre de Sacy: Port-Royal (1657-1696)
BRP	Biblia Revista - portugalska (Biblia Almeida 1994)
BTP	Biblia Tysiaclecia - poljska (1965/1984)
BUR	Buber/Rosenzweig: prevod Stare zaveze v nemščino
	(1925-1936)
CEP	Cesky ekumenicky preklad (1985)
CHU	La Bible de André Chouraqui (1985)
CNS	Cornilescu (romunski prevod 1921)
D31	Danski prevod (1931)
DAL	Dalmatinova Biblija (1584)
DBY	The Darby Bible (1884/1890)
DIO	La Bibbia di Diodati (1641)
DRA	The Douay-Rheims American Edition (1899)
DRB	Darby (francoski prevod 1885)
EIN	Einheitsübersetzung (nemški prevod 1980)
ELB	Revidierte Elberfelder Bibel (1993)
ELO	Unrevidierte Elberfelder Bibel (1905)
ESV	English Standard Version (2001)
FBJ	Francoska Bible de Jérusalem (1973)
FIN	Finski prevod: Raamattu (1933/1938)
GNV	Geneva Bible (1599)
HUN	Karoli (madžarski prevod 1993)
IEP	Italijanska Editione San Paolo NVB (1995)
JAP	Japljev prevod (1784-1802)
JPS	Jewish Publication Society (Stara zaveza 1917)
KJV	King James Version (1611/1769)
LBA	La Biblia de Las Americas (1986)
LEI	Leidse Vertaling (nizozemski prevod 1912/1994)
LND	Na Nuova Diodati (1991)
LSG	Louis Segond (francoski prevod 1910)
LUB	Luther Bibel (1545)
LUO	Luther Bibel (1912)
LUT	Revidierte Lutherbibel (1984)
LUV	Lutherse Vertaling (1994)
LXE	LXX (Septuaginta) - angleški prevod (Brenton 1844, 1851)
LXX	Septuaginta, grški prevod Stare zaveze
LXXO	Heksapla, Origenova recenzija Septuaginte
MGK	Modern Greek Bible (1850)
NAB	New American Bible (1970, 1986, 1991)
NAS	New American Standard Bible (1977)
NBG	Netherlands Bijbelgenootschap Vertaling (nizosem-
	ski prevod 1951)
NEG	Nouvelle Edition Genève (1979)
NIB	New International Version (britanska različica 1984)
NIV	New International Version (ameriška različica 1984)
NJB	New Jerusalem Bible (1985)
NKJ	New King James Version (1982)
NLT	New Living Translation (1996)
NRS	New Revised Standard Version (1989)
NRV	La Sacra Bibbia Nuova Riveduta (1994)
R60	Reina Valera (revidiran španski prevod 1960)
R95	Reina Valera (posodobljen španski prevod 1995)
RSV	Revised Standard Version (1952)
RVA	Reina Valera Actualizada (španski prevod 1989)
RWB	Revised Webster Update (1995)
S17	Svenska Bibelselskapet (švedski prevod 1917)
SCH	Schlachter (nemški prevod 1951)
Simah	Simah, judovski prevajalec v grščino (med 190 in 200
	po Kr.)
SirHeks	Sirska Heksapla
SRV	Reina Valera (španski prevod 1909)
SSP	Slovenski standardni prevod (1996)
Teodotion	Teodotion, judovski prevajalec v grščino (med 180 in
	192 po Kr.)
Tg	Targum; po knjigah Svetega pisma: TgIz, TgPs itn.
TgJ	Targum Jonatan, aramejski prevod prerokov
TgN	Targum Neofiti, aramejski prevod Peteroknjižja
TgO	Targum Onkelos, aramejski prevod Peteroknjižja
TgPsJ	Targum Psevdo-Jonatan, aramejski prevod Peteroknjižja
TNK	Tanakh (judovski prevod v angleščino 1985)
TOB	Traduction oecuménique de la Bible (1988)
VL	Vetus Latina
Vulg	Vulgata
WEB	The Webster Bible (1833)
WOL	Wolfova Biblija (tretji slovenski prevod 1856-1959)
ZBI	Zürcher Bibel (1907-1931)
Povzetek: Jože Krašovec, Prepisovanje ali prevajanje lastnih imen v prevodih Svetega pisma
Pregled oblik imen v starejših judovskih prevodih Svetega pisma kaže, da v antiki enotnost v rabi oblik imen ni bila tako visok ideal kakor v novejšem obdobju. Posebno LXX preseneča s pluralizmom tako glede odločanja za prepis ali prevod v posameznih oddelkih Svetega pisma kot glede oblik prepisa. Srednjeveški, renesančni in poznejši evropski prevodi Svetega pisma bolj ali manj temeljijo predvsem na izvirniku, na LXX v njenih različnih verzijah, na Vulgati in na nekaterih zgodnjih prevodih v druge evropske jezike. Večja pozornost na izvirnik v novejšem času razloži, zakaj je v novejših prevodih Svetega pisma doslednost v načinu prepisovanja ali prevajanja lastnih imen večja kakor v starih prevodih. Zdi se, da je v starejšem obdobju izročilo bolj obvladovalo svetopisemsko besedilo in sobesedilo kakor v sodobnem kritičnem obdobju. Šele v novejšem času sta besedilo in sobesedilo dobila svojo ustrezno vlogo.
Ključne besede: transliteracija, prepisovanje, prevod, prevajanje, lastna imena, oblike svetopisemskih imen, aramejski prevodi, grški prevodi, latinski prevodi, srednjeveški prevodi, renesančni prevodi, novejši prevodi, sobesedilo, izročilo.
Summary: Jože Krašovec, Transliteration or Translation of Proper Names in Bible Translations
A survey of the forms of proper names in the ancient Jewish translations of the Bible shows that in antiquity the unity in the use of name forms was not such a high ideal as it has been in recent times. Especially LXX surprises us with a pluralism both regarding the decision for transliteration or translation in various sections of the Bible as well as in regard to the forms of transliteration. The medieval, Renaissance, and later European Bible translations were based more or less primarily on the original text, on LXX in its various versions, on the Vulgate, and on some earlier translations into other European languages. The greater attention paid to the original text in modern times explains why the consistency in transliterating or translating proper names in modern Bible translations has been greater than in ancient ones. In ancient times tradition seems to have had a stronger dominance over the biblical text and context than in modern critical times. Only recently the text and the context have acquired their appropriate roles.
Key words: transliteration, translation, proper names, the forms of the biblical names, Aramaic translations, Greek translations, Latin translations, medieval translations, Renaissance translations, recent translations, context, tradition.