58
Še enkrat o poljskih miših.
Poljski časnik „Czas" imel je letošnjo jesen dopis iz P le v ne, v katerem dopisnik toži, da Ruse okoli Plevne miši skoro bolj nadlego vajo kakor Turki; vojakom so pregrizle jermena na puškah, torbe in obleko.
Rusi so se jih kmalu osIobodiH, ali hoji gre kmetovalcem na Poljskem, Ogerskem, Stajarskem in v gornji in doljni Avstriji. Imajo jih ondi toliko, da je polje vse živo od njih. Koliko more poljska miš škode učiniti, izračunal je slavni Busengol (Bouissingault); po njegovem računu 1000 miš poje en dan 61/* kilogramov pšeničnega zrna, po takem jim je o 8 dneh za hrano treba 50 kilogramov ali za 20 dni cel hektoliter. Velika sreča je le to, da te miši ne morejo lakote strpeti več ko dva dni, zato poginejo, če ne dobijo hrane. Al od druge strani je grozna piodovitost poljskih miš; ona je tri tedne breja in vrže 5 do 12 mladih in to se zgodi 5 do 7krat leto in dan. Mladi so za razplod sposobni že v drugem, najkasneje pa v tretjem mesecu, in tako more ena sama miš v enem letu po svojem četrtem in petem kolenu zaploditi 20.000 požrešnih miš.
Z različnimi sredstvi skuša se pokončavati ta mrčes; al brez dvombe najbolj vspešno in radikalno sredstvo ponuja priroda sama v živalih, ki so mišim najhuje sovražnice, kakor: podlasica, kuna, jež, lisica, sova, jastreb, vrana in še druge. Mišolovke se slabo izplačajo, strupi pa so zajcem in drugim živalim nevarni. To so izkusili, kakor Slovaški „Obzor" pripoveduje, na neki grajščini na Ogerskera, kjer so našli na polji, kamor so strup potrosili, drugi dan mnogo za-vdanih zajcev. — Kjer je mogoče vode napeljati na polje in miši potopiti, je to gotovo najbolje. Dobro je tudi preorati polje in izorane miši z močnimi met-ljami pobiti. To je skusil nek občinski odbor na Stajarskem, kjer so na en dan preorali s 50 plugi polje, za plugom pa so stopali ljudje z zvezanimi metlami in potojkli izorane miši. Na grajščini Auersperga v Žlebu na Oeskem so to zimo ubili 10.000 miš.
„Gosp. List."