Solski radio —r Ali ste že naročill »Naš val«, novo ilustrovano revijo, ki izhaja vsako soboto? Revija je bogato ilustrirana in prinaša poleg vseh svctovinih programov tudi zanimive razprave iz radiofonije ter cbrazlago liubljanskih oddaj. List stane mesečno Din 12'—, četrtletno Din 36'— in vam je neobhodno potreben za orientacijo pri šolsVem radiu glede oddaj, ki jih hočete predvajati za ljudstvo in za vaš pouk in zabavo doma. Programi so jako pre•:'!edni in lepo urejeni Uprava je v Ljubljani, Gajeva ulica. —r XXVII. teden. V torck 24. aprila bo predaval g. dr. Lavo Čermelj: Naša mladina pod Italijo. Malokje je na razmeroma majhnem ozemlju toliko pestrosti in toliko lepotc kakor v onem delu naše zemlje, ki je bila priključena k Italiji in ki se razteza ob Soči in severnem Jadranu od Rezijanske vode pod Kaminom do skrormnc Rečine pri Sušaku. To zemljo je zadela kruta naloga da tvori mejo med dvema državama, mejo, ki reže v naše živo meso. Na severu se dvigajo ponosni, s snegom pokriti velikani Julijskih Alp, med njimi kraIjevski Triglav. Tam izvira »ponosna hči planin« — Soča, tam je kraljestvo Zlatoro^a. Vsi vrhovi, vsi prclazi in vsc pianine pričajo o našem rodu, ki biva tam že stoletja iri stoletja. Na jugu pa se razteza ob obali, ovenčani z zelenimi vinogradi in oljčnimi gaji, neskončno morje, na katerem plovejo bela jadra naših ribiških ladij. Tu je ob izlivu Tirnave domovina lepe Vide, tu je pod Učko niz prekrasnih morskih letovišč: Opatija, Lovran. Ika. Tu sta tudi obe naši najbolj naravni okni v svet: Trst in Reka. Med visokim gorskim svetom in sinjim morjem pa se vrstijo z gozdovi pokritc planote, slikovita brda, sončna vipavska dolina in kršni Kras s svojimi podzemeljskimi krasotami. To je zemlja, ki je radi njene lepote nikdar ne pozabiš, zemlja, ki te vabi in priklenja nase. Toda zaman iščeš sedaj na tej zcmlji izraz veselja, odmev sreče in zadovoljstva. Zaman ga iščeš celo na obrazih mladine. zaman ga iščeš v očeh dečkov in deklic. Naš narod ob Soči in pod Učko tarejo najtežje gospodarske skrbi: beda in lakota gledata ne samo iz revne bajtarske kočc in iz skromnega delavskega stanovanja, temveč že skozi okna še pred kratkim ponosmih kmetskih hiš. Toda gospodarske skrbi bi se še prenesle, huje kakor gospodarske neprilike jih tare kruto tuje gospodstvo in pod nje-jovo silo ječi tudi vsa mladina. Tujec je zatrl v njej vse ono, kar je ravno mladinsko in do česar ima mladina pravico. Uničil je v naših otrocih vero v lepo in dobro, uničil je v njih ljubezen do družine ir, do roda, vsejal je v njihova srca mržnjo in sovraštvo do jezika. v katerem jih jc uspavala njihova ma'ti, pretrgal je vse nežine vezi, ki so vezale otroka z očetom in brati. Že s tretjim letom mora slovenski otrok v italijanski otroški vrtec nato pa v šolo kjer stoji učitelj, ki ne razume njegovega-jezika. Ves izvenšolski čas pa mora prebivati pod okriljem fašis.tičnih organizacij: dečki med balili, deklice med malimi Itali.jankami. Po dovršeni ljudski šoli pa se morajo dečki vpisati v fašistično mladinsko predstražo, deklice pa postanejo mlade Italijanke. Fašistični režim nadzoruje sleherni njihov korak. Nimajo ne knjižnic, >ne pevskih, ne izobraževalnih društev. Zabranjeno jim je celo nedolžno fantovsko petje po vaseh. Usoda naše mladine pod Italijo ni različna od usode nekdanjih janičarjev, je pa tem hujša, kcr morajo ijjihovi starši glcdati, kako se jira ctroci s silo odtujujcjo in morajo to ncčloveško postopanje še hvaliti in zanje plačevati. V petek 27. aprila bo nastopil mladinski pevski zbor licejske osnovne šole v Ljubljani. Spored: I. Povezan šopek domačih pesmic: 1. Grbec: Greje in se smeje. 2. C. Pregelj: Cerkvica. 3. Po Fran Gerbiču: Čebelar. 4. Narodna: Oj, lepo je res na deželi. 5. Narodna: Je bela cesta vglajcna. 6. Narodna: Veseli pastir. II. Marija Grošljeva: Igrica v otroški sobicL Ančka Pomarančka, Nadka Čokoladka in stričnik Nebotičnik.