SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 32
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 25 de agosto - 25. avgusta 2016
SEJALCI UPANJA
Spominjamo se velikega moža
TONE CESEN
»Morda vas bodo imeli za sanjače, ker verjamete v novo človeštvo [...] ne izgubite poguma: s svojim nasmehom in svojimi odprtimi rokami pridigate o upanju in ste blagoslov za edino človeško družino, ki jo tukaj tako dobro predstavljate!« S temi besedami je papež Frančišek spodbudil mlade za življenje iz vere v Jezusa.
V	izrednem jubilejnem letu usmiljenja je bil Krakov konec julija 2016 kraj srečanja več kot dva milijona mladih z vseh šestih celin, 180 držav, skoraj vseh narodov in jezikov, med njimi 560 slovenskih romarjev. V mesto sv. Favstine Kowalske in sv. Janeza Pavla II., dveh apostolov Božjega usmiljenja, so mladi prišli na povabilo papeža Frančiška, da bi skupaj slavili Boga, med seboj delili izkušnjo vere, pričevali za lepoto življenja in medsebojnega prijateljstva ter razumevanja.
O celotnem srečanju si lahko več preberete na reportažnih straneh o dnevih po škofijah in o dogajanju v Krakovu. Papež Frančišek je mlade večkrat nagovoril in jim zapustil popotnico za življenje, pastoralnim delavcem pa dal izziv, na kaj naj bodo pri delu z mladimi pozorni.
Janez Pavel II. je v Rimu leta 2000 mladim naročil, naj bodo stražarji jutranje zarje. Papež Frančišek naroča, naj bodo sejalci upanja. Naj ne samo ohranjajo držo čuječnosti, temveč naj sejejo semena upanja za novo prihodnost solidarnosti, bratstva in sodelovanja, ki naj premagajo in odstranijo sovraštvo ter pregrade.
Tema letošnjega srečanja je bila osredotočena na »blagor usmiljenim«. Celotni križev pot v petek zvečer je bil sestavljen iz štirinajstih del usmiljenja, ki so dobila konkretni obraz v trpečih in zapostavljenih. K njim smo poslani, da jim služimo. Ob koncu našega življenja nas bo Gospod vprašal, ali smo ga videli v teh ljudeh. Vabi nas na pot služenja najšibkejšim v družbi. »Če nekdo, ki se ima za kristjana, ne živi, da bi služil, ne zasluži, da bi živel. S svojim življenjem zataji Jezusa Kristusa.« Koliko smo se v jubilejnem letu usmiljenja učili od Jezusa služiti drugim?
Med sobotno vigilijo je papež spomnil na potrebnost molitvene povezanosti vseh kristjanov. »Da bi skupaj molili zaradi trpljenja številnih žrtev vojne ...« Učimo se biti blizu drugim preko molitve, tako za tiste, ki so daleč od nas, kot za brata in sestro, ki sta zraven mene. Vojna in trpljenje nista nujno samo zunanja, tudi v človeku se bije duhovni boj, in v njem marsikdo dostikrat ostane sam. Vidim in slišim njegovo stisko in bolečino?
V	življenju človek dostikrat izkuša strah. Ta ga vodi v zaprtost in ohromelost. Zmanjka prostora za rast, za sanje, za prihodnost, za ustvarjanje, za nova obzorja, za življenje. Še huje pa je, če pride do tega, da se srečo zamenja s kavčem. Kavč uspava in nas dela zmedene, zato drugi začnejo upravljati z našo prihodnostjo. Papež vpraša: »Želite, da drugi odločajo namesto vas? Želite biti svobodni? Želite biti budni? Se želite boriti za svojo prihodnost? [...] Na svet smo prišli, 'da bi pustili sled'. Hoditi za Jezusom pomeni kavč zamenjati za par čevljev, »ki ti pomagajo hoditi po poteh, ki si jih nisi nikoli predstavljal, po poteh, ki lahko odprejo nova obzorja, sposobna okužiti z veseljem, tistim veseljem, ki se rodi iz Božje ljubezni [...] Današnji čas ne potrebuje mladih na kavču, temveč mlade s čevlji, oziroma še bolje, s podloženimi gojzarji.« Pričevanje odpira pot evangeliju.
Za pristno srečanje z Jezusom je papež med nedeljsko pridigo ob zgodbi o Zaheju omenil tri ovire. 1. Lahko nas ovira »nizka postava«, to je slaba samopodoba, ki se nanaša tudi na vero. Vsak od nas je dragocen v Božjih očeh, če si ne priznamo te bogopodobnosti, želimo uničiti sanje, ki jih ima On za nas. Izziv je prepoznati lastne talente in jih razvijati v skladu z Božjim načrtom. Bog računa na nas ne glede na to, kaj imamo, ampak glede na to, kaj smo. 2. Sramežljivost, ki hromi, nas zapre pred dejanji, ne upamo si in čakamo, da bodo drugi nekaj storili. Izvor sramu je občutek lastne grešnosti, ki pa nam jo Jezus ljubeče odvzame pri zakramentu sprave. Ko odgovorimo Jezusu na klic njegove ljubezni, premagamo sram in negotovost. 3. Godrnjava množica predstavlja oviro, ki prihaja od zunaj. »Morda vas bodo poskusili ovirati, vas želeli prepričati, da je Bog daleč, strog in neobčutljiv [...], vendar nas On vabi k resničnemu pogumu: da smo močnejši od zla tako, da ljubimo vse, celo sovražnike. Morda se vam bodo smejali, ker verujete v krotko in ponižno moč usmiljenja. Ne bojte se.«
Sporočilo svetovnega dneva mladih posreduje temeljno držo papeža Frančiška, ki želi v srce Cerkve in vsakega kristjana postaviti to, kar je srce Boga: njegova usmiljena ljubezen, ki je brezpogojna in neskončna.
V torek, 16. avgusta, je minilo pet let od smrti Andreja Bajuka, predsednika slovenske vlade, finančnega ministra, uglednega bančnika in ustanovitelja stranke Nova Slovenija.
Andrej Bajuk se je v zgodovino zapisal kot tretji predsednik Vlade Republike Slovenije in ugleden bančnik. Njegova družina se je maja 1945, leto in pol po njegovem rojstvu, pred komunističnim nasiljem umaknila na avstrijsko Koroško, od tam pa se je izselila v Argentino in se naselila v Mendozi.
Bajuk je tam diplomiral iz ekonomije, doktoriral pa je na University of California v Berkeleyju v ZDA. Za eno leto je postal asistent direktorja Svetovne banke, nato pa se je zaposlil v medameriški razvojni banki (BID), kjer je z leti napredoval in postal direktor predsednikovega kabineta in član sveta izvršnih direktorjev banke. Leta 1994 je kot predstavnik BID odšel v Pariz, kjer je deloval do leta 2000, ko je vstopil v slovensko politiko.
Po nezaupnici vladi Janeza Drnovška je za približno sedem mesecev postal predsednik vlade (od 3. maja do 16. novembra 2000), potem pa je bil poslanec državnega zbora.
Avgusta istega leta je iz dela razpadle stranke SLS + SKD ustanovil Novo Slovenijo in postal njen predsednik. Ob ustanovitvi je napovedal stranko, ki bo »sodobna, odprta« in »ki želi pomembno prispevati k zvišanju slovenske politične kulture«, njen cilj pa bo Slovenija, ki bo »gmotno premožna, duhovno čila, evropsko pluralna, notranje složna in po meri lastne
duše povezana s svetom«. Glede vključevanja v Evropsko unijo je dejal, da se v Evropo »ne moremo zgolj vključiti, marveč jo hočemo in bomo soustvarjali na naših tleh«.
Leta 2004 je Nova Slovenija dosegla najboljši rezultat in osvojila
Je bi
devet sedežev v državnem zboru. Od leta 2004 do 2008 je v vladi Janeza Janše opravljal funkcijo ministra za finance. Največji dosežek njegovega mandata je zamenjava tolarja z evrom. Zaradi neuvrstitve Nove Slovenije v parlament je leta 2008 odstopil kot predsednik in se umaknil iz javnega življenja. Umrl je 16. avgusta 2011.
»Andrej Bajuk je bil državnik s širino duha in srčno kulturo, ki v politiki ni iskal koristi zase, ampak priložnost, da deluje za naše skupno dobro«, se ga spominja Barbara Brezigar, nekdanja generalna državna tožilka, ki je v Baju-kovi vladi vodila ministrstvo za
pravosodje.
Poznalo se mu je, da je prišel iz sveta. Ni bil ozek in zadrt, ampak strpen in brez predsodkov, pravi Brezigarjeva. »Pokazal je, kakšen svetovljan in kakšne državnike potrebovali, a njegov čas je prehitro minil.«
»Kot finančni minister je zelo odgovorno vodil slovenske finance in dosegel določeno finančno stabilnost. Ne nazadnje je bil razglašen za najboljšega evropskega finančnega ministra. Svojo vlado je pozneje vodil zelo široko, umirjeno in z demokratičnim pristopom. Svojih stališč ni vsiljeval, ampak je sprejemal predloge ministrov. Bil je gospod, preprosto povedano,« pravi Tone Jerovšek, nekdanji ustavni sodnik in minister brez resorja, zadolžen za področje zakonodaje, v Baju-kovi vladi.
Kot pravi, je imel Bajuk zelo veliko znanja in »široko obzorje«, zato je lahko kompe-tentno presojal o tem, katere odločitve so primerne za Slovenijo.
»Vzpostavil je standarde demokratičnega vodenja, ki bi se jih bilo treba držati. Nikoli ni postavljal na prvo mesto svoje stranke. Mnogi namreč vidijo najprej sebe in svojo stranko, šele nato interes države. Mislim, da je naredil napako, ker je odstopil kot predsednik stranke. Če bi bil še danes živ, bi zagotovo imel še vedno pomembno in ugledno vlogo moralne avtoritete«, meni Jerovšek.
Člani vodstva NSi na čelu s predsednico NSi Ljudmilo Novak so ob peti obletnici smrti Andreja Bajuka položili venec na njegovem grobu na ljubljanskih Žalah.
Tudi Vasilij Žbogar se je vrnil z medaljo
Vasilij Žbogar ima že nekaj kilometrine na morju. Sicer bi morali reči miljine, saj so na morju uveljavljene milje, a čeprav si človek trudi in bori za uspehe, ko jih le doseže, mu kar ne gre v glavo.
Tako tudi Vasilij Žbogar, štiridesetletni Izolan, ki je na svoji spletni strani zapisal: »Najprej sem mislil, da sanjam, da to sploh ni možno. Zdaj se počasi zavedam, kaj mi je uspelo, to je res neverjetno. Hvala moji ekipi, hvala družini, hvala sponzorjem in navijačem, hvala vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu uspehu.«
Dobro kilometrino/miljino pa ima tudi na olimpijskih igrah. Postal je prvi Slovenec z olimpijsko medaljo v jadranju in to v Atenah, kjer je v razredu laser osvojil bron, nato srebro v Pekingu (tudi laser). Tretjo pa je osvojil v Riu, prvič v razredu finn. Sicer pa so to že pete olimpijske igre, ki se jih je udeležil: Sydney 2000, Atene 2004, Peking 2008, London 2012 in sedaj še Rio de Janeiro 2016.
Finn je model jadrnice, ki so jo oblikovali leta 1949; olimpijski krst je doživela leta 1952 v Helsinki. Dolga je 4,50 m, težka okoli sto kilogramov, površina jader pa 10,60 kv. metrov. Je moški olimpijski enosed, ki zahteva dobro natreni-
ranega jadralca, »dedca in pol«, kar se teže tiče. Zato je Žbogar med prve naloge po koncu iger naštel: več časa z družino, počitnice in shujšati tistih dvajset kilogramov, ki jih je moral pridobiti, da je zmogel jadranje.
Omenil je tudi možnost, da bi opustil tekmovalno jadranje. Da je star, oziroma, da so konkurenti mladi in premočni. Hmm, o tem bi se dalo govoriti
in to z Argentincem Santiagom Langeom, ki je (res da v drugačnem razredu) pri 54. letih odnesel zlato medaljo, ko je pred tem še premagal rakovo bolezen.
GB
Svobodna_2016_nro_22.indd 183	21/06/16 15:52
Stran 2
25. avgusta 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
Dan spomina
V	vsej Evropi se obhaja 23. avgust kot dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. V Sloveniji je Študijski center za narodno spravo v sodelovanju z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske, stolno župnijo v Ljubljani in Narodno univerzitetno knjižnico pripravil več dogodkov.
Evropski parlament je aprila 2009 ob sprejetju resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je predlagal razglasitev 23. avgusta za dan spomina na žrtve totalitarizmov, med drugim poudaril potrebo po ohranjanju spomina na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave. Evropski poslanci so ob tem ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi. Za dan spomina na te žrtve so izbrali 23. avgust, ker je to obletnica podpisa sporazuma Ribbentrop-Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo iz leta 1939, ki je omogočil začetek druge svetovne vojne.
V	Sloveniji od vsega začetka skrbi za obeležitev
dneva Študijski center za narodno spravo v sodelovanju z drugimi ustanovami. Letošnji program, ki se je odvijal v Ljubljani, je bil sestavljen iz treh delov: srečanje v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovni 3 v Ljubljani, kjer je bilo odprtje razstave STOP, cenzura! ki govori o prepovedani literaturi in knjižnicah v času med leti 1945-1991. Avtorica razstave je Helena Janežič.
Srečanje se je nadaljevalo pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike. Pri spominski plošči, ki je bila postavljena v čast slovenskim žrtvam vseh treh totalitarnih režimov, so položili cvetje in prisluhnili nagovoru namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane.
Končno je bila maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Po maši je sledila kratka akademija z nagovorom pisateljice, publicistke, prevajalke in aktivistke za človekove pravice Alenke Puhar.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
NACIZEM, UČENEC KOMUNIZMA
Umrl je Ernst Nolte
Pretekli četrtek, 18. avgusta, je v 94. letu starosti umrl nemški zgodovinar Ernst Nolte. Ta je v 80. letih prejšnjega stoletja sprožil hude polemike, ko je dejal, da sodijo nemška koncentracijska taborišča med drugo svetovno vojno in stalinistična taborišča v Sovjetski zvezi v isto kategorijo.
Nolte je že v 60. letih trdil, da je bil fašizem le metapolitični upor proti modernosti in način, kako se je prestrašeni srednji sloj odzval na grožnjo komunizma.
V 70. in 80. letih pa je še stopnjeval svoje teze in relativiziral nemško krivdo, češ, da je vsaka država imela svojo hitlerjansko dobo. Po njegovem mnenju so Američani v Vietnamu prakticirali še krutejšo različico Auschwitza, za tega pa je dejal, da ni bil nič originalnega, ampak le kopija sovjetskih gulagov. Trdil je, da je bil nacistični teror le zrcalna slika komunističnega terorja.
Kljub krutostim obeh režimov na koncu ostaja dejstvo, da so se Nemci naučili graditi taborišča pri Sovjetih (Rusih). Kakorkoli torej obračamo in potvarjamo zgodovino v naši ljubi Sloveniji ne moremo mimo tega, da je nacizem, resda bolj efektivno (v grozljivem smislu), zgolj kopiral sovjetski sistem. Na koncu ne smemo
niti pozabiti, da je Hitler marsikatero idejo dobil ob prebiranju Marxa in svojo stranko poimenoval Nacional--socialistična delavska stranka. Če bi odstranili tisti »nacional« na začetku, nam ne ostane kaj dosti kot socializem in delavski razred.
Kot pa je danes v navadi, se učimo in poslušamo zgodovino pozabe. Ker smo Slovenci živeli v socialistični diktaturi, se je folklora seveda prevesila proti nemškim zavojevalcem in okupatorjem. A Nemci so okupirali Kraljevino Jugoslavijo, za njimi pa je zrasla sociali-stično-komunistična Jugoslavija. Lahko bi rekli, da so Nemci res bili okupatorji, a revolucionarji so si potemtakem nelegalno polastili oblasti.
Pozabljamo tudi, da je, kljub vsemu zlu, ki so ga izvajali nacisti, daleč največ pobitih za seboj pustil komunizem. Danes nekateri podatki kažejo, da je nacistični stroj pred in med drugo svetovno vojno pobil okoli 6 milijonov judov. Danes se njihove smrti obeležuje tako kot je potrebno in se jih šteje med najbolj številčno iztrebljena ljudstva.
Komunističnemu terorju pa številka v holokavstu pobitih judov, ne seže niti do kolen. Spomnimo se na umetno povzročeno lakoto v Ukrajini pred drugo svetovno vojno, ko
so komunisti pobrali Ukrajincem vse zaloge hrane, zaprli meje in polne vagone žita pošiljali v Nemčijo. V eni sami zimi je od lakote umrlo 11 milijonov Ukrajincev. Da ne govorimo o pobojih Gruzincev in drugih etničnih manjšin v Sovjetski zvezi. Do režimov, kot so bili zloglasni Rdeči Kmeri v Kambodži, ki so v štirih letih pobili 2 milijona lastnega prebivalstva.
Sevda pa ne pozabimo na dobro staro in opevano Jugoslavijo. Tudi tukaj se številka povojno izvensodno pobitih giblje med pol milijona in milijonom. In nauk vse te zgodbe o preminulem zgodovinarju je, da sta komunizem in nacizem enaka, z manjšimi ideološkimi razlikami (narod ali razred). Zato, ko se naši vrli, po letu 1950 rojeni, borci na ves glas derejo in napadajo nacistične okupatorje, v bistvu napadajo svoje učence. Učence, ki so se genocida učili pri komunistih.
Nolte je bil eden prvih kontro-verznih zgodovinarjev, ki si je upal problematizirati povojno zgodovinsko resnico zmagovitih sil. Spoznal je, da sta si v bistvu nacizem in komunizem brata, morda pol brata. S tem je odprl vrata za obsodbo vseh totalitarnih režimov, ne glede na to, na kateri strani so bili v drugi svetovni vojni.
Slovenski oktet žaluje
»Pogrešamo ga,« so zapisali pevci Slovenskega okteta ob nenadni smrti svojega častnega člana, tenorista Marjana Trčka (1957-2016). »Globoko pretreseni in z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je danes, dne 16. avgusta 2016, v devetinpetdesetem letu starosti nepričakovano zapustil naš prijatelj in član Slovenskega okteta, gospod Marjan Trček,« so sporočili.
Pokojni tenorist se je pevsko izobraževal na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Iz tega obdobja je prejemnik nagrad na republiškem in državnem tekmovanju mladih glasbenikov v kategoriji Komorne skupine. Študij petja je nato z odliko končal na Akademiji za glasbo pri prof. Evi Novšak Houška. Izpopolnjeval se je na pevskih tečajih pri Marjani Lipovšek in Alfredu Burgstallerju. Doma in v tujini se je uveljavil kot koncertni in operni pevec.
Nastopal je s priznanimi orkestri in dirigenti na tujih
in domačih festivalih. Na koncertnem odru je tako poustvaril več deset vokalno instrumentalnih del klasičnega koncertnega repertoarja, od zgodnjebaročnih do sodobnih. Sodeloval je s SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Opera in balet Maribor, kjer je oblikoval preko dvajset liričnih opernih in operetnih vlog.
Pogosto je nastopal na Slovenskih glasbenih dnevih, kjer je poustvaril veliko prvič izvedenih del. Poseben odnos je imel do komorne vokalne glasbe, še posebej raziskovanje in izvajanja stare glasbe (ob spremljavi lutnje) in samospeva. Umetnost petja je prenašal na mlade pevce na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
V letih 1992 do 1996 je prepeval v Slovenskem oktetu. Leta 2001 je bil imenovan za častnega člana Slovenskega okteta. V letu 2010 se je znova pridružil Slovenskemu oktetu, kjer je prepeval vse do svoje prezgodnje smrti.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Politična svoboda raste iz svobodnih src, prejema moč od jasnosti razuma, in ob opori zmernosti ter treznega poguma omogoča, da se s pravičnostjo oplajajo odnosi med ljudmi in s tem krepijo vse svoboščine v državi.
MK
Že nekaj časa razvoj dogodkov v Argentini prestaja močne sunke, ki so posledica vsestransko zapletenega položaja, metanja polen pod noge delovanju sedanje vlade, pa tudi nerodnemu spotikanju vladnih mož. Kaže, da se bo to še nekaj časa nadaljevalo.
Ni prostora za nove pomote. Tako je zapisal politični opazovalec potem, ko je Vrhovno sodišče zadelo vladi hud udarec. V zadevi povišanja cen plina je namreč soglasno odločilo, da sedanja povi-šica ni zakonita in da mora vlada, preden odloči nove cene, sklicati javne avdi-ence, na katerih mora obrazložiti vzroke, opravičiti višino povišic in upoštevati opombe in predloge udeležencev teh zborovanj. To izrecno določa zakon o javnih storitvah. Zakaj vlada ni tega takoj storila? Zakaj je domnevala, da ni potrebno, ker je bila taka avdienca že pred leti? Takrat bi vse potekalo mirno in brez večjega odmeva, sedaj pa bo prava borba in vlada bo pod hudim pritiskom, čeprav zakon sam predvideva, da za določitev povišic ni vezana na zaključke avdienc. A ta »pomota« jo bo stala ogromno denarja, ker vse te mesece, ki so jih »zamudili«, bo cena plina v gospodinjstvih ostala ista kot marca. Komaj, da bodo mogli določiti povi-šice za mesec september ali oktober. Nerazumljivo je, zakaj vlada tako postopa. Morda je neka razlaga, ki bi zakonsko opravičila izpust avdienc, a Vrhovno sodišče je razumelo drugače. Nekaj podobnega se je zgodilo Macriju, ko je svojčas kar z dekretom imenoval dva nova člana Vrhovnega sodišča. To nenehno spoti-kanje je res nevarno in upajmo, da ne bo novih primerov, ker že dovolj težav povzročajo polena, ki jih kirchnerizem meče pod noge. Od tu komentar, da za take pomote ni več prostora. Predsednikov ugled ob teh zapletih silno trpi.
Na ruševinah. Odločitev vrhovnega sodišča je za del časa zavrla vladne načrte na energetskem področju. Tako plinsko področje, kot sektor elektrike sta v Argentini dejansko v ruševinah. Prejšnja vlada je, nerazumljivo, opustila skrb za energijo. Ni bilo nobene politike. Iz proizvajalcev in izvoznikov plina smo postali popolnoma odvisni od uvoza. To državo stane gore deviz, ki jih nima preveč. Celoten energetski sistem je treba obnoviti. Prav v tem je bil vzrok, kako je prej močan devizni sklad zadnja leta kirchnerizma popolnoma
usahnil. To je bil tudi vzrok, da je vlada uvedla strogo nadzorstvo nad prodajo dolarja (klada ali cepo). Nujno potrebno je, da sedanja vlada to uredi. A za vsak korak je potrebno ogromno denarja, ki bi ga vsaj delno prinesla predvidena povišica tarif. Cene so bile namreč smešno nizke, razliko pa je plačevala vlada s podporami. Večina prebivalstva soglaša, da je potrebno cene storitev podražiti. A to bi morala vlada storiti bolj postopoma in upoštevati izredne primere. Povedali smo, da je sodišče ukinilo povi-šice za gospodinjstva, ne pa za industrijo in druge objekte. Torej, vsaj kar se sredstev tiče, polom ni tako hud. Vprašanje je seveda, če se ne bodo na sodišče obrnila tudi srednja in mala podjetja, ki jih povišica tudi hudo prizadene. Je pa v vsem tem protestiranju precej psihoze in sprenevedanja. Res je bilo nekaj izrednih primerov krivičnih podražitev. A večina potrošnikov (računajo da 87%) je prejela zmerne račune. Vsekakor manjše kot isti potrošniki mesečno plačajo za kabelsko televizijo. Nas bo kdaj srečala pamet?
Kam greš, pravica. Prej smo omenili vrhovno sodišče. Ta ponedeljek je prisegel in se v zbornico vključil zadnji član, ki ga je imenoval senat na predlog predsednika Macrija. Dr. Carlos Rosenkrantz (rožni venec?) je izredno spoštovan jurist tudi izven meja naše države. Znan je po svojem odločnem nasprotovanju vsakršne korupcije. Zaradi tega raste upanje, da bodo vsi postopki proti najvišjim predstavnikom prejšnje vlade, ki so sicer komaj na začetku, prišli do sodbe in obsodbe. Z njim ima sedaj Vrhovno sodišče zasedena vsa mesta, ker zakon predvideva, naj bo to sodno telo petčlansko. Ja pa novi sodnik tudi prvi član argentinskega Vrhovnega sodišča, ki je židovskega rodu. Ta teden smo bili tudi končno priče (ponovnemu) zedinjenju argentinskega delavskega gibanja. Vse tri ločene veje Glavne delavske konfederacije (CGT) so se povezale v eno samo telo, ki pa nima glavnega tajnika, kot običajno, temveč trojko, kjer vsak izmed članov predstavlja eno vejo. Koliko časa bo trajala enotnost? To se pa v Argentini nikdar ne ve. Že začetek sam ni bil popolnoma rožnat. Gerónimo Venegas in nad 60 sindikatov, ki mu sledijo, so protestno izostali, ker jih niso dovolj upoštevali pri razdelitvi vodilnih mest. »Vsi združeni bomo zmagali!«
Svobodna 2016 nro 32.indd 2
23/08/16 15:07
SVOBODNA SLOVENIJA • 18. avgusta 2016
Stran 3
SLOMSKOV DOM
Naše prireditve
G. FRANCE HIMMELREICH
m	V • V |	•
Lepo mašniško praznovanje
Leto 2016 teče naprej in v Slomškovem domu se vedno kaj dogaja. Zato vam želimo opisati nekatere izmed naših zadnjih prireditev:
Očetovski dan
Po lepi argentinski navadi ga praznujemo vsako 3. nedeljo v juniju. Prav na 19. junij smo torej voščili atijem in dedkom! Takoj po sv. maši so na oder stopili šolski otroci in jim najprej zapeli tradicionalno »Moj očka ima konjička dva«. Zapeli so veselo in sproščeno, kot znajo le otroci! Tudi dekleta iz skupine
prostovoljno sodeluje tudi Martina Kocmur, poklicna arheologinja in bivša učenka naše Slomškove šole. Pretresljivo je bilo videti, kako potekajo dela in koliko resnice je v Sloveniji še skrite pod zemljo! Film je predstavil Jože Lenarčič.
Kot je pri nas v navadi, smo prireditev zaključili na dvorišču, pred spominsko ploščo. Otroci so v procesiji nesli prižgane svečke in jih položili pred ploščo, vsi skupaj smo zmolili za pokoj rajnih in ponosno zapeli »Oče, mati ...«.
Mladcev in mladenk so se opogumila in nas spravila v smeh s priredbo klasične »Mamica je kakor zarja«, ki se je za to priložnost spremenila v »Očka moj je kot krtača ...«. Majda Godec je voščila v imenu mladih, ki so nato vse atije pogostili z domačimi »muffins« in kavico. Tako se je ves Slomškov dom zahvalil očkom in jim povedal, da jih imamo radi!
Spominska proslava
V nedeljo 26. junija smo se v Slomškovem domu spomnili žrtev vojne in revolucije v Sloveniji.
Najprvo smo zanje molili pri sv. maši, ki jo je daroval naš župnik g. Franci Cukjati. Po končani službi božji smo pa vsi prisotni prisluhnili govoru prof. Metke Mizerit, ki nam je tako potrkala na vest: »Od takrat
je poteklo 71 let; čas celi rane. Živimo vrednote, za katere so oni umirali? Smo zvesti njihovemu izročilu? Ni dovolj, da se jih enkrat ne leto spominjamo. Naše življenje mora biti v skladu z njihovimi načeli. Kaj so mislili domobranci v poslednjem trenutku preden so padli v brezno? So molili: 'Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo'.« Sprava? »Za spravo je potrebno priznanje in odpuščanje. Odpustili smo, pozabiti ne smemo. In priznanje?«
Sledil je dokumentarni film o delih iskanja in izkopavanja človeških ostankov v Krimski jami.
Pri to h rl <=> I i h
Člansko kosilo
V Slomškovem domu je postala že tradicija, da se člani zberemo na vsakoletnem kosilu. Ta dan je namenjen temu, da si člani vzamemo nekaj časa za druženje in prijeten klepet. Letos je tudi vreme sodelovalo z našimi načrti: po kar dolgem času je v nedeljo 7. avgusta spet posijalo sonce!
Jutranjo sv. mašo je daroval župnik Robert Brest. Takoj za tem smo prisotnim postregli z zajtrkom. Ko smo popili kavo in pridno pospravili vse »medialune« je bilo na odru že vse pripravljeno za predstavo.
Tokrat sta nas obiskala igralca iz Slovenske vasi: Dani Grbec in Bons Rot sta nas razveselila s komedijo Antona Čehova »Tragik po sili« . Odlično sta se izkazala in vsi upamo, da je bil to prvi od mnogih nastopov pri nas!
Nato je bilo na vrsti kosilo: naše kuharice Mary, Tildi, Veronika, Laura, Ana in Marija ter peka Franci in Marko, so nam pripravili izvrstno kosilo, ki so ga postregli mladi. Do poznega popoldan smo klepetali ob polnih mizah, otroci in mladi pa so uživali na sončnem vrtu Slomškovega doma. Srečni dobitniki žrebanja so, poleg lepih spominov, domov odnesli tudi bogata darila. Veseli smo, da so se člani tako lepo odzvali vabilu
odbora.
Vsem prav velik boglonaj za prisotnost, dobro voljo in sodelovanje! In kmalu spet nasvidenje v Slomškovem domu: čez dober mesec vas pričakujemo na naši obletnici!
Marmna Prtrnir
V nedeljo 31. julija je na župniji Señor de los Milagros, potekala zahvalna sv. maša za dar 61. let zvestega služenja v duhovniškem poklicu našega g. župnika Franceta Himmelreicha. Z njim sta somaševala g. Robert Brest in g. Juan Jose Cencig.
vali argentinske in slovenske pesmi, posebno Marijine, ki so mu najljubše. Petje je vodila gospa Mojca Jelenc, na klavirju pa je spremljala gospa Anke Savelli Gaser.
Ob koncu je pozdravil Edvard Kenda in se, kot predsednik društva Slovenska Pristava zahvalil za ves trud in vse delo posvečeno naši skupnosti. Slavljenec se je zahvalil za voščila in izraženo priznanje. Sv. maša se je končala s tako priljubljeno pesmijo »Marija skoz' življenje«.
Potem smo ga še osebno pozdravili, mu čestitali in mu želeli obilo zdravja, vztrajnosti in zlasti Božjega blagoslova.
K slavnosti se je zbralo res veliko število vernikov, osebnih prijateljev in faranov. Skupaj smo se zahvalili Bogu za dar dolgoletnega duhovniškega dela g. Franceta in tudi za njegovo pomoč v naši slovenski skupnosti, ki se zbira okoli Pristave v Castelarju.
Med sveto mašo smo
Hvala, dragi gospod France! Vedno zvesti in iskreno hvaležni tvoji farani.
Fotografije o beguncih
Rafaelova družba ponovno vabi k ogledu razstava arhivskih fotografij o slovenskih beguncih po letu 1945 v Avstriji. Ta bo od 23. avgusta do 16. septembra 2016 v Minoritskem samostanu sv. Frančiška v Piranu. Na odprtju razstave je predavala dr. Helena Jaklitsch o življenju beguncev.
Janez Rihar, nekdanji ravnatelj Rafaelove družbe, je zapisal: Slovensko povojno begunstvo je fenomen, čisto drugačno od običajnega pojma begunstva, kot smo ga doživljali na primer še pred časom ob južnih narodih. Slovenska politična emigracija v Avstriji in Italiji je v skrajno neugodnih okoliščinah in barakarskem okolju uresničila vse bistvene strukture urejene družbe, kar je mimogrede tudi dokaz državotvornosti - in to naroda, ki je bil geno-cidno napaden.
Leta 2006 je Rafaelova družba ob 100-letnici svoje ustanovitve prvič razstavila del bogatega fotografskega arhiva, ki prikazuje življenje Slovencev v dveh izmed več povojnih begunskih taborišč, preden se je večina beguncev razselila po
svetu, in sicer življenje v taboriščih Peggetz pri Lienzu in Špital ob Dravi.
Bogato slikovno gradivo Rafaelove družbe je kar klicalo tudi po knjižni izdaji in tako je oktobra 2014 v sozaložništvu Rafaelove družbe in Družine izšla lepa fotografska monografija pod naslovom »Cnetoči klas pelina«. Knjiga obsega okrog tristo strani in več sto fotografij, ki so razporejene po poglavjih: Novo življenje, Delo za preživetje, Zdravstvena oskrba, Prehrana, Otroci pa so rastli, Šolanje, Kulturna dejavnost, Šport in skavti, Versko življenje, Obiski na Ljubelju, romanja, izleti, praznovanja ter Slovo in odhod v svet. V posamezna poglavja bralca uvedejo umetniška besedila izseljenskih avtorjev.
Knjiga vsebuje obširen zgodovinski oris slovenskega povojnega begunstva izpod peresa mag. Helene Jaklitsch. Povzetek spremne študije je preveden tudi v angleški in španski jezik. Knjigo je oblikoval Klemen K u n a v e r . Izid knjige je finančno podprl tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po
C\/otl I
OrUC nQO in/H/H Q
nntríQHc Hc-nv
Stran 4	25 de agosto de 2016 • N° 32
NASA VERNOST
Romanje v Lurdes
Slovenci zaupamo v Marijo?
V predmestju Buenos Aires je kraj Santos Lugares, kjer stoji svetišče lurške Matere Božje. Marijino čaščenje pod tem imenom se je začelo v Argentini leta 1911, ko sta prišla v deželo dva redovnika asuncio-nista, ki sta od škofije v La Plati dobila dovoljenje za ustanovitev župnije. Najprej so tam zgradili kapelico, kasneje tudi votlino.
Danes spada kraj v škofijo San Martin.. Cerkev je natančen posnetek svetišča v francoskem Lurdu. Tja vsako leto romamo Slovenci že več kot sedemdeset let. Začelo se je, ko je gospod Hladnik vodil na romanja predvsem primorske rojake. O tem še vedno priča bandero sveto-gorske Matere Božje, ki jo vsako leto prinese družina Troha.
Letos smo romali v nedeljo, 14. avgusta, prav pred praznikom Marijinega vnebovzetja. Ob desetih smo se zbrali v mogočnem svetišču pod geslom »Usmiljeni kakor Marija«. Najprej smo molili častitljivi del rožnega venca,
ki ga je vodil Franci Draksler. Msgr. dr. Jure Rode je izpostavil Nasvetejše. Sledile so pete litanije Matere Božje, tako drage slovenskemu srcu. Pela jih je priložnostna pevska skupina mož in fantov, pod vodstvom Andreja Selana. Na orgle je litanije in ljudsko petje spremljal Janez Žnidar. Nato je bil blagoslov z najsvetejšim in sv. maša, ki jo je daroval msgr. dr. Jure Rode za bolnike. Mogočno ljudsko petje je donelo pod oboki svetišča in spremljalo sveti obred. Posamezne dele maše je napovedoval Janez Filipič.
Pridigal je izseljenski duhovnik g. Marjan Bečan, ki je svoje misli navezal na leto Božjega usmiljenja. Povedal je, da sveti oče Frančišek vzbuja vest današmji družbi, tudi tistim, ki so druge vere ali celo brezvernim. Leto ! Božjega usmi-f ljenja ima bogato vsebino. Usmiljenje je žalost nad trpljenjem bližnjega in rešitev iz tega. Že v stari zavezi je bil Bog usmiljen in je rešil Izraelce iz egiptovske sužnosti. V novi zavezi beremo v evangeliju o usmiljenju. Jezus je rekel: »Ljudstvo se mi smili«; pomagal jim je ter
jim dal kruha in rib. Delal je čudeže, da je pomagal ljudem v njihovem trpljenju: obudil je mrtve, ozdravil gobavce, izgnal hudobne duhove. Največje usmiljenje nam je izkazal, ko je na lesu križa umrl za naše odrešenje. Usmiljenje je zapu-
stil nam, ko je naročil: »Bodite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen.« Je bila Marija usmiljena? Seveda. Opazila je celo tako zadrego, kot je bila na svatbi v Kani Galilejski. »Vina nimajo«, je rekla Jezusu. Vsi potrebujemo Božjega usmiljenje in mi ga moramo izžarevati. Bodimo usmiljeni!
Med verskim opravilom je bila priložnost za zakrament sprave. Spovedovala sta gg. Franci Cukjati in Robert Brest. Med mašo je veliko vernikov prejelo sveto obhajilo.
Z Marijino pesmijo smo zaključili letošnje romanje in obljubili Mariji, da se bomo prihodnje leto vrnili, če Bog da.
Po maši so rojaki ostali še nekaj časa na prostoru pred votlino v prijatelskem pogovoru, saj je bil lep, topel dan.
m. m.
Na praznik Marijinega vnebovzetja je radio Ognjišče namenil pozornost tudi vprašanju, koliko Slovenci zaupamo v Marijo. Na to vprašanje so v programu odgovarjali rektor brezjanske bazilike p. Robert Bahčič, gvardijan minorit-skega samostana na Ptujski Gori, p. Milan Holc, upokojeni nadškof Alojz Uran, br. Miran Špelič in voditelj Odbora za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, Alojz Snoj.
P. Robert Bahčič je prepričan, da je slovenski narod Marijin narod. O tem pričujejo tudi številne cerkve, posvečene Materi Božji. Vpliv čaščenja Marije na duhovno podobo Slovencev sicer še ni bil deležen posebnih raziskav, a prav pred Marijo »se je marsikateri Slovenec odločil za svojo pot, ravnanje in ga je to zaznamovalo za vse življenje.«
Tudi starši z otroki so stalnica pri Mariji. »Zadnja leta so redni obiskovalci pri Mariji Pomagaj tudi katoliški vrtci s svojimi vzgojitelji; potem prihajajo mnoge skupine, ki svoje počitnice preživljajo na tedenskih oratorijih. Pridejo skupaj s svojimi animatorji, duhovniki. Tako se tudi otroci in mladi učijo pobožnosti in spoštovanja do nebeške Matere Marije.«
Okrog Marijinega oltarja na Brezjah je videti veliko zahval in prošenj, ki so ostale zapisane ali pa izražene v različnih vidnih oblikah. »Največja zakladnica pa je tista, ki ostane nepopisana, neizražena, ampak vsako srce ve za milosti, ki jih je bilo deležno. Samo zapisanih zahvalil, ki jih hranimo od leta 1957, je skoraj 17 metrov. Tukaj najdemo neverjetne zgodbe, življenjske usode, ki ne bodo šle v pozabo.
Ohranjene bodo naslednjim rodovom in jim pričale o zaupanju v našo skupno priprošnjico Marijo Pomagaj.«
Pred letom in pol, ob sklepu praznovanja 200-letnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj, so izdali knjigo z naslovom: Po Mariji podarjene milosti. Pričevanja o Mariji Pomagaj z Brezij. Na skoraj 400 straneh so izbrali 200 pričevanj o Mariji Pomagaj za 200 njenih let, od kar je na Brezjah in tam deli svoje milosti.
In mi, Slovenci v Argentini? Vsako leto romamo v Luján in Lurdes, pa sedaj tudi v San Nicolás, da počastimo našo nebeško Mater in se ji zahvalimo. Imamo našo slovensko cerkev, posvečeno Mariji Pomagaj. Cerkev v Slovenski vasi je posvečena Mariji Kraljici. Po slovenskih naseljih je v krajevnih cerkvah podoba Marije Pomagaj, h kateri se zatekamo v naših težavah in stiskah. Marija je res naša Mati in v njo zaupamo.
BLAŽENI CURA BROCHERO (30)
Pastir, ki je dišal po ovcah
Zbrala in priredila Metka Mizerit
Molil je rožni venec
Brochero je v svoji sobi vsak dan na pamet daroval mašo v čast Devici Mariji. Na ta način in zaradi gorečnosti njegovih molitev in darovanja žrtev, se je skromna soba spremenila v svetišče. Ob nedeljah je daroval sv. mašo in pridigal v kapeli hiše duhovnih vaj. Na svojih dnevnih sprehodih se je pogosto usmeril v govorilnico zavoda sester presvetega Srca Jezusovega, ki so mu brale dnevni evangelij. Poslušal ga je stoje, kakor posluša služabnik glas svojega Gospodarja. Ob koncu je rekel: »Sedaj imamo posladico za dušo.« V samoti je ponavljal evangeljske besede in slepota se mu ni zdela tako huda, ker mu je nebeška luč razsvetlila dom in svet v okolici.
Čez dan je poleg tega, da je premišljeval evangelij, molil rožni venec, kakor je on imenoval, je »luščil« rožni venec. Približal se je Kristusovemu trpljenju in njegovi zmagi v slavi vstajenja. Ko je molil rožni venec, si je krajšal ure nespečnosti. Hodil je po prašni cesti in blagoslavljal vas. Medtem, ko je molil rožni venec, je lažje prenašal ostro trpljenje bolezni. Medtem, ko je molil rožni venec, se je bližal vratom večnosti.
Darilo za uboge
Ko je Brochero delal oporoko, v kateri je zapustil, kar je imel svojim bratom in sorodnikom, je vse presenetil z izvirnostjo svojih namenov.
»Moj nečak Peter naj dobi zlato medaljo; José Antonio Dávila zlato nalivno pero. Tudi Pío Dávila naj dobi zlato medaljo. Vendar mora vsak od njih plačati denar v vrednosti prejetega. Ta denar naj se razdeli med reveže.« Ko se je poslovil od vsega, kar je imel, je živel od dobrote prijateljev in redovnih sester šolskega zavoda, pa še to je delil z drugimi.
Nekemu semeniščniku je dal zadnjih pet pesov, ki jih je imel v žepu. Revežem, ki so beračili, je dal drobiž, ki ga je imel. Rekel je svojemu vodiču: »Sezi v žep in daj majhen dar mojemu prijatelju.«
Iz prejšnjih časov je znana anekdota. Ker ni mogel iti spovedat neke starke, je poslal tja jezuitskega patra in mu dal tudi miloščino rekoč: »Pojdite spovedat tisto ženico in dajte ji tale denar, ker ubožica bolj potrebuje te pomoči, kot spovedi.«
Kdor najbolj pozna junaško moralno veličino in dobroto duhovnika Brochera je msgr. Ramón Castellano. Njegov oče je na svojem posestvu imel nekaj živine, ki je bila last Brochera. Ker je ta čutil, da se mu bliža smrt, ga je dal poklicati. José María Castellano je bil zaposlen, zato je prišla njegova žena Rosa, ki mu je prinesla nekaj denarja, kar naj bi bile vredna živina. Duhovnik denarja ni maral sprejeti. Naročil je gospe Rosi, naj živino prodajo in razdelijo denar: en del naj dobijo ubogi; drugi del pa naj dajo redovnicam, ki skrbijo zanj. In je še dodal: »Tale talar, ki ga nosim, mi bo zadostoval do smrti.«
Nikoli se ni čutil gospodarja, ampak le upravnika premoženja župnijske skupnosti. V začetku leta 1914 je moral župnik Acevedo potovati v Buenos Aires in Brochero je ostal sam s svojo boleznijo. Imel je hude bolečine. Ljudje so se bali, da bi se nalezli gob in ga niso obiskovali. Celo najbližji so se mu skušali izogniti.
V tem položaju osamelosti ga je našel José Pío Angulo, ki je bil doma v istem kraju kot Brochero, iz Río Primero. José Pío je občudoval kreposti, apostolsko navdušenje in plodno Brocherovo življenje. V srcu se mu je zasmilil in sklenil je ostati pri njem do konca. Ko je videl strašne Brocherove bolečine, je poklical zdravnika Maena, ki mu je dal nekaj injekcij morfija in mu pripravil mazilo iz chaulmoogre.
Pripravljen
Ko so mu olajšali bolečine, je oče Brochero prosil duhovnika Angula, naj ga spove in mu podeli sveto maziljenje. Rad bi umrl ob svojem apostolskem delu; do konca bi rad spovedoval in razlagal evangelij.
Vendar je apostolat in apostolat. Potem, ko je vse življenje delal za nebeško kraljestvo, po vsem uspešnem
delu, je duhovnik zaživel apostolat trpljenja, bolečine. Po trpljenju in smrti Jezusa Kristusa vemo, da je to najuspešnejši apostolat za osebno posvetitev ter tudi za reševanje duš.
Duhovnik Jože Gabrijel Brochero je prejel sveto obhajilo sedeč na postelji, oblečen v talar. V rokah je držal križ; zdelo se je, da ga Kristus gleda. Tedaj je Bochero rekel: »To je slovo. Pripravljen sem na zadnjo pot.«
Papirji so uničeni
Oče Angulo ga je spremljal v teh zadnjih urah in mu je govoril o večnem plačilu, ki ga je Bog pripravil zanj, ker je vse življenje delal za božjo slavo in rešitev duš. Tolažil ga je, da ga v nebesih čakajo vse duše, ki jih je on v času svojega duhovniškega življenja rešil z delom na župniji ali potom duhovnih vaj. Brochero ga ni poslušal. Mislil je na temne strani svojega življenja, na svoje slabosti in revščino. Premišljeval je molitev oče naš in mislil na dolgove, ki jih imamo vsi. Vendar se je ponižno izročil v roke Božjega usmiljenja.
»Vse zaupam v Jezusovo usmiljenje. Tudi če bi vrag pri meni iskal kakšne pregrehe, kakšne zadolžne papirje, vse je uničeno, vse je plačano z Kristusovo krvjo.«
S temi ponižnimi in zaupnimi čustvi o Božjem usmiljenju je Brochero molil rožni venec in se mirno pripravil na smrt.
26. januarja 1914 je njegovo apostolsko srce nehalo biti, »da je vstopil v veselje svojega Gospoda«, ki mu je zvesto in plemenito služil vse življenje.
Zvonovi cerkve v Villa del Tránsito so žalostno peli v slovo dragemu očetu, ki je odšel. Množice faranov so prihajale, da bi se poslovile od dragega duhovnika. Pogreb je bil zelo slovesen. Pokopali so ga v kapeli Doma duhovnih vaj, ki jih je tako cenil kot pomembno sredstvo svojega apostolskega delovanja.
Dve leti po njegovi smrti so, po določbi dr. Cárcana, Villa del Tránsito preimenovali v Villa Cura Brochero, kot se naselje še danes imenuje.
(Konec prihodnjič)
Svobodna_2016_nro_32.¡ndd 4	23/08/16 15:07
SVOBODNA SLOVENIJA • 25. avgusta 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
HUDA UJMA
Po neurju, ki se je v ponedeljek,15. avgusta popoldne razbesnelo nad vzhodno polovico, so imele pristojne službe še veliko dela z odpravljanjem posledic. Nevihte z močnim vetrom in debelo točo so veliko nevšečnosti in škode povzročile zlasti na območju Koroške, Štajerske in Dolenjske. Ponekod so nadaljevali s črpanjem vode iz zalitih objektov in prekrivanjem streh, ki jih je odkril veter ali naluknjala toča.
Prav tako je strela povzročila požar, ki je zajel hangar športnega letališča v Levcu. Kot so sporočili s celjske policijske uprave, je v požaru v celoti zgorel hangar, v katerem so bila vsaj tri jadralna letala, dve klasični jadri-lici (planeador), eno specialno jadralno letalo in 13 prikolic za prevoz jadrilic. Po podatkih policije je gmotna škoda zelo velika in naj bi po prvih ocenah znašala okoli dva milijona evrov.
NAJVEČ KRIVDE PADE NA MLADE VOZNIKE
Število prometnih nesreč, ki jih povzročijo mladi, je čedalje višje. Samo letos so mladi, stari od 18 do 24 let, povzročili 522 prometnih nesreč, kažejo podatki Javne agencije RS za varnost prometa. Glavni razlog za nesreče, ki jih povzročijo mladi, je neprilagojena hitrost, sledita pa ji nepravilno prehitevanje in vožnja v nasprotno smer, so pojasnili na agenciji.
ZA POMLADITEV KMETIJSKIH GOSPODARJEV
Z ukrepi kmetijske politike se je število mladih prevzemnikov kmetij v Sloveniji precej povečalo, vendar morajo mladi paziti, da ne bodo ponovili napak prednikov, so ugotavljali udeleženci okrogle mize o prihodnosti mladih v kmetijstvu na sejmu Agra v Gornji Radgoni. V Sloveniji je še vedno tretjina kmetovalcev, starejših od 55 let, kar je slabše od povprečja EZ, vendar so z ukrepi kmetijske politike v letih 2007-2013 podprli okoli 2600 mladih prevzemnikov kmetij, na lanskem razpisu še 220, zdaj je objavljen še eden.
NEKAJ VEČ TUJIH NALOŽB
Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se med lanskim in letošnjim junijem povečale za 1,45 milijarde evrov. Večina povečanja je bila v obliki lastniškega kapitala, nekaj tudi reinvestiranih dobičkov, naložbe pa je zniževalo povečanje neto dolga do tujih lastnikov, kažejo podatki Banke Slovenije.
PO SVETU
MORIJA V TURČIJI
V napadu na kurdski poroki v Gaziantepu na jugovzhodu Turčije je umrlo 50 ljudi, več kot 90 je ranjenih. Med mrtvimi je bilo 29 otrok. Napad se je zgodil v pretežno kurdski četrti Gaziantepa Sahinbey v času, ko je večja skupina ljudi s poročnega slavja odšla praznovat na mestne ulice. Turške oblasti trdijo, da se je razstrelil samomorilski napadalec, komaj 12 do 14 let star. Po poročanju turške tiskovne agencije Dogan se je samomorilski napadalec pomešal med svate in se razstrelil. Turške varnostne sile zdaj iščejo dva moška, ki naj bi na slavje prišla skupaj z napadalcem, po napadu pa sta pobegnila s prizorišča napada.
PEKEL V SIRIJI
ZDA so v obrambo svojih vojaških svetovalcev pri Kurdih v Siriji poslala svoja vojaška letala, potem ko so sirska letala bombardirala območje, kjer ti svetovalci delujejo. Sirska letala so se sicer še pred prihodom ameriških umaknila z območja. Bojna letala Su-24 sirskega režima Bašarja al Asada so v četrtek prvič bombardirala položaje kurdskih sil v Siriji, med njimi tudi območje mesta Hasakeh na severovzhodu Sirije, kjer ameriški specialci pomagajo pri urjenju kurdskih vojakov. Američani so potem na pomoč poslali svoja letala.
SARKOZY SE VRAČA
Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je napovedal, da se bo vnovič potegoval za položaj predsednika Francije in da si bo prizadeval za nominacijo svoje stranke UMP Sarkozy v tej znotrajstrankarski tekmi zagotovo ne bo sam - kandidaturo je že nakazalo več njenih pomembnih članov, med njimi npr. tudi nekdanja premierja Alain Juppe in Francois Fillon. Kdo bo stranko zastopal na predsedniških volitvah spomladi prihodnje leto, bodo pokazale notranje volitve, ki bodo predvidoma konec novembra.
NAPETOST NA KOREJI
Več deset tisoč južnokorejskih in ameriških vojakov je na območju Južne Koreje začelo redne letne vojaške vaje. Kot je že običajno, je Severna Koreja ogorčena, vaje je
PISALI SMO PRED 50 LETI
O SOCIALNEM NAUKU CERKVE
... Lahko smo ponosni na socialne delavce, zlasti na zadnje papeže. Toda s ponosom ne naredimo nič, če katoliška množica stoji ob strani in se samo navdušuje ter hvali papeža Janeza XXIII in Pavla VI, tega ali drugega škofa ali katoliškega znanstvenika. Ne naredimo nič, če tega nauka mi, ki delujemo v javnem življenju, ne spravimo med množico in se kot katoličani ne usmerjamo ne po evangeljskih ne po socialnih smernicah Cerkve, pač pa po klasičnem izreku ljudstva, med katerim živim in delam: no te metas (ne vtikaj se). ...
Župnik Marko Mavric SLOVENCI V ARGENTINI
Proslava treh jubilejev v Buenos Airesu.
Družabna pravda, ki med slovenskimi izseljenci po svetu preučuje in razširja krščanski socialni nauk, izdaja istoimenski list in zadevno literaturo, je za nedeljo, 14. avgusta, pripravila proslavo treh jubilejev: 75 letnice enciklike Rerum novarun, 35 letnice okrožnice Quadragesimo anno in 20 let izhajanja glasila Družabna pravda. .
Slovenska vas. Slovenski srednješolski tečaj.
V soboto, 6. avgusta, se je v Slovenski vasi pričel srednješolski tečaj. Pobudo zanj je dalo Baragovo misijonišče. Je pa podružnica Slovenskega srednješolskega tečaja v Buenos Airesu, ki že več let uspešno deluje v Slovenski hiši por okriljem »Zedi-njene Slovenije«. Za letos sta bila organizirana samo dva letnika. Naslednje leto bi dodali tretji in nato četrti letnik. ... Zanj se je priglasilo 26 fantov in deklet. Upajmo, da bodo v svojem delu vztrajali in tako obogatili ne samo znanje slovenskega jezika, ampak tudi poznanje slovenske zgodovine, zemljepisa, slovstva, ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Lojzeta Trpina in njegove žene ge. Nežke roj. Gornik v Miramaru se je rodila hčerka Lucija Zofija. Družino Toneta Krošlja in ge. Zelmire roj. Bardaraco je razveselila hčerka. Prav tako družino Staneta Snoja in njegove žene ge. Marije roj. Božnar. V družini Janeza Miklja in njegove žene ge. Mihaele roj. Hafner se je pa rodil sinček Marko Marcel.
Poroka. V slovenski kapeli na R. Falconu sta se poročila Jože Košir in Maria Casilda Espeche iz Salte.
(Svobodna Slovenija, 18. avgusta 1966 - št. 33)
označila kot provokacijo, hkrati pa zagrozila z vojaškim odgovorom, če bo prišlo do kršitev njene ozemeljske celovitosti. V vsakoletni vojaški vaji sodeluje približno 50 tisoč južnokorejskih in približno 25 tisoč ameriških vojakov. Gre za 12-dnevno računalniško simulirano vajo za primer severnokorejskega napada. Seveda pa Severna Koreja situacijo vidi povsem drugače. Meni, da gre za vojaško vajo invazije nanjo.
BREXIT SE VLEČE
Na vrhu Evropske unije, ki bo sredi septembra v Bratislavi, bo glavna tema odločitev volivcev Velike Britanije za odhod iz povezave, tako imenovani brexit. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk do takrat načrtuje niz obiskov njenih članic. V preteklem tednu se je mudil v Nemčiji pri kanclerki Angeli Merkel. Tudi njo v prihodnjih dneh čaka nemalo pogovorov, med katerimi bo prav tako v ospredju brexit. London je nakazal, da bi se odhod Otoka iz Evropske unije lahko zavlekel vse do leta 2019, kar bi lahko podaljševalo negotovost na stari celini in nad čemer naj ostali voditelji članic povezave ne bi bili navdušeni.
RESUMEN DE ESTA EDICION
RECORDADNO A ANDREJ BAJUK
El pasado 16 de agosto se cumplieron cinco años de la muerte de Andrej Bajuk, quien fuera presidente del gobierno esloveno, ministro de finanzas, banquero exitoso y fundador del partido Nova Slovenija. Con apenas año y medio de vida sus padres, como refugiados ante el comunismo, lo llevaron a Austria y luego se radicaron en la Argentina. Vivió y estudió en Mendoza donde se graduó en economía. Hizo su doctorado en la universidad de California y fue uno de los ejecutivos destacados del Banco Interamericano de Desarrollo. Una vez retirado volvió a Eslovenia y se dedicó a la política, llegando presidente del Gobierno. Dejó una huella imborrable en el devenir de la Eslovenia independiente y el ejemplo pensador, hombre recto y abierto al compromiso, la solidaridad y el sacrificio. (Pág. 1)
OTRA DE PLATA
Eslovenia no deja de sorprender con sus éxitos olímpicos. A la ya conquistadas (oro, plata y bronce), se agregó una segunda medalla de plata, por la acción de Vasilij Žbogar en la clase Finn de navegación a vela. Veterano de las olimpíadas, ya que participo en todas desde Sidney 2000, fue ganador de otras dos medallas (bronce y plata). Ahora habla de retirarse, aunque no muy convencido. Con sus 40 años se siente amenazado por otros, "más jóvenes y fuertes". Que ese pensamiento no tiene fundamento lo demuestra el argentino Santiagho Lange con su medalla de oro, a los 54 años y después de vencer un cáncer. Esperamos ver a Žbogar en Japón 2020, y con una nueva medalla. (Pág. 1)
ACTIVIDADES EN SLOMŠKOV DOM
La comunidad eslovena de Ramos Mejía es siempre muy activa. En este número pasa revista a las últimas reuniones. Estas fueron el Día de Padre, cuando los niños y jóvenes homenajearon a sus progenitores. En junio también tuvo lugar el tradicional homenaje a las víctimas de la revolución comunista en Eslovenia. Fue un profundo y sentido. Finalmente, el 7 de agosto se realizó el habitual almuerzo de los socios, en el que se agradece a quienes se esfuerzan por hacer de la institución un lugar más cálido y amable. Hubo una obra escénica con los artistas Dani Grbec y Boris Rot. El sorteo de importantes premios coronó un domingo de camaradería y entretenimiento. (Pág. 3)
AGRADECIMIENTO AL PADRE HIMMELREICH
El último domingo de julio tuvo lugar una misa en la parroquia del Señor de los Milagros en Morón. Fue para homenajear al padre Francisco Himmelreich, al cumplir 61 años de su acción sacerdotal. Durante la misa hubo cantos, especialmente dedicados a la Virgen. Luego Uduardo Kenda, como presidente del Centro Esloveno Pristava, agradeció en nombre de la colectividad todo el apoyo que el padre Francisco brinda a las familias y actividades de Pristava. Al término de la misa los feligreses saludaron a su pastor y le expresaron todo lo que sienten por su persona y su acción pastoral. (Pág. 3)
PEREGRINACION A LOURDES
Agosto es el mes en que se lleva a cabo la tradicional peregrinación a la iglesia de Santos Lugares, donde se venera la Virgen de Lourdes. La costumbre arrancó con el padre Juan Hladnik, antes de la llegada de la tercera inmigración y continúa hasta el presente. Este año numerosos fieles participaron de la misa, oficiada por Mons. Jorge Rode, acompañado por los padres Robert Brest y Marjan Bečan, quien también pronunció la homilía, dedicada al Año Santo de la Misericordia. Hubo rezo del santo rosario y muchos cantos a la Virgen, tan caros al alma religiosa eslovena. Nos despedimos de la Virgen con la promesa de visitarla nuevamente el año próximo. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Marjana Poznič, Ivo Urbančič in Marko Vombergar.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1300.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_32.indd 5	23/08/16 15:07
Stran 25
23 de junio de 2016 • N° 20-21
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 12 Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs
OBVESTILA
ČETRTEK, 25. avgusta: Z.S.M.Ž. San Martin vabi na sestanek v domu ob 16. uri. Govorila bo ga. Cristina Markež: »Una mirada sobre las rosas«. SOBOTA, 27. avgusta: 65. letnice Balantičeve šole, ob 19,30 uri v Našem domu v San Justu.
NEDELJA, 4. septembra: mladinski dan na Pristavi.
N E D E LJ A, 1 1 . septembra: mladinski dan v Našem domu v San lustu.
OSEBNE NOVICE
Poroka
Poročila sta se Valerija Pograjc in Marko Markež. Čestitamo in želimo obilo
crorfl!
RIO 2016 - ŠTIRI KOLAJNE
Razen Vasiliju Žbogarju s srebrno medaljo, ostalim kandidatom ni uspelo stopiti na oder
novi sezoni v ligi NBA soigralca v vrstah Miami Heat.
NOVE ZMAGE V PLEZANJU
Slovenska prevlada v športnem plezanju se nadaljuje tudi v avstrijskem Imstu s kar dvema Slovencema na stopničkah. Domen
Špela Ponomarenko
zmagovalcev. Špela Ponomarenko (foto) je s kajakom v mirnih vodah na 200 metrov ostala tik za odrom, na četrtem mestu. Slovenski rokometaši so v četrtfinalu olimpijskih iger v Riu izgubili proti Danski s 30:37 in zasedli šesto mesto. Enako mesto sta osvojili jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol v razredu 470.
UDRIH IN DRAGIC SKUPAJ V MIAMI HEAT
Z onstran Atlantika prihajajo za slovenske ljubitelje severnoameriške košarke prijetne vesti. Slovenski veteran Beno Udrih in kapetan slovenske reprezentance Goran Dragic bosta v
Domen Škofic
Škofic (foto) je zmagal, Mina Markovič pa je na četrti tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v težavnosti na Tirolskem osvojila drugo mesto.
MLADI ROKOMETAŠI ČETRTI NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Slovenska moška rokometna reprezentanca do 18 let je osvojila četrto mesto na
evropskem prvenstvu v hrvaški Koprivnici. V tekmi za bronasto kolajno je po dveh podaljških izgubila proti Nemčiji z 31:32 in osvojila končno četrto mesto. Slovenski upi so pod vodstvom selektorja Janija Klemenčiča v prvem delu tekmovanja premagali Dance, Ruse in Slovake, v drugem delu Špance in izgubili proti Francozom, v polfinalu pa klonili proti Hrvatom.
TRAGIČNA SMRT KOLESARKE
Slovenski gorsko kolesarski šport je pretresla novica, da je v Kamniku umrla 26-letna Zarja Černilogar, tekmovalka v spustu slovenske profesionalne ekipe Unior Tools Team. Večkratno slovensko državno prvakinjo našli pod nedostopnim obzidjem kamniškega Malega gradu, po dolgem reševanju pa je bilo zanjo že prepozno. Šestindvajsetletna Kranj-čanka se je v petek udeležila dirke v enduru v Kamniku, zvečer odšla na koncert v sklopu Kamfest, nato pa izginila.
VISOK SKOK NA TENIŠKI LESTVICI
V tednu, ko bo prvič v karieri nastopila v kvalifikacijah turnirja za grand slam, je 25-letna slovenska teniška igralka Dalila Jaku-povič z Jesenic zabeležila rekordno uvrstitev na lestvici WTA. Zavoljo dobrih iger na turnirjih ITF je skočila za 25 mest, tako da je zdaj s 164. mestom manj kot 50 mest za dolgo časa najboljšo Slovenko Polono Hercog.
ZDRAVJE
Nikdar pred spanjem
Preden se odpravite v posteljo, se čisto odklopite, odvadite se početi nekatere stvari, ki vam kradejo spanec ali pa ga delajo manj kakovostnega.
Tudi če vam uspe vsako noč spati celih osem ur, to še ne pomeni, da teh osem ur spite kakovostno. Če se zjutraj kljub temu zbujate utrujeni, je morda zaradi vaše večerne rutine. Razmislite, kaj počnete in kaj bi lahko vplivalo na slab spanec. Morda je kakšna od teh stvari:
Pošiljanje službenih elektronskih sporočil. Če ste delo prinesli domov, ni s tem nič narobe. Poskrbite le, da boste s tem opravili čim prej in ne tik pred spanjem, sploh pa ne pod odejo, ko je čas za umirjene misli, brez napora, stresa in pretiranega tuhtanja.
Prebiranje družbenih omrežij. Ali
kakršnokoli prebiranje na tablici ali pametnem telefonu. Raziskave so namreč pokazale, da svetloba, ki jo oddajajo zasloni današnjih elektronskih naprav, zavira sproščanje hormona melatonin, ki je odgovoren za to, da vaše telo pripravi na spanje. Z novicami o prijateljih, mediji in drugim, kar vas navdihuje na teh omrežjih, raje počakajte do jutra.
Pretiravanj"e s sladkorj"em. Košček temne čokolade se sicer ne zdi slaba ideja, a nekatere temne čokolade vsebujejo tudi kofein, česar pa nočete uživati tik pred spanjem.
Pretiravanje z vodo. Zadostno pitje vode je ključno za dobro delovanje telesa, a pretiravanje tik pred spanjem vam lahko krati spanec. Vaš mehur najbrž ne bo zdržal do jutra in vas bo zbudil sredi noči, ko si to najmanj želite.
Preobilna večerja. Težki in obilni obroki tik pred spanjem niso pametna ideja. Ne samo da boste težko zaspali, povsem verjetno je, da boste morali še malo presedeti na straniščni školjki. Sploh poleti, ko so večeri vroči, si raje privoščite kaj lahkega, kot je denimo solata.
Za piko na i se pred spanjem dobro pretegnite, razgibajte hrbtenico in vrat, da boste še lažje odjadrali v spanec.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Po večno plačilo k Bogu je odšel naš dolgoletni mežnar, gospod
Tone Bidovec
Hvaležni smo mu za dolgoletno delo v naši skupnosti. Naj počiva v miru!
ClnmčLrn/ rlr»m
Papež znova v Assisi
Papež Frančišek se bo znova odpravil v Assisi. 20. septembra se bo tam udeležil sklepnega srečanja Svetovnega dneva molitve za mir, ki bo potekal na pobudo skupnosti sv. Egidija pod naslovom 'Žeja po miru. Vere in kulture v dialogu'.
Kustos samostana v Assisiju p. Mauro Gambetti je že aprila ob napovedi srečanja verskih voditeljev, politikov in delavcev za mir povedal, da na to, kar se dogaja po svetu, ne moremo odgovoriti s tišino. V teku je 'tretja svetovna vojna' in Evropa, ki je bila zadeta v srce in je pogosto izzivana, ne more ostati pri oknu in gledati, kaj se dogaja na Bližnjem Vzhodu, v Afriki in drugih na videz oddaljenih državah. Prav tako se po njegovih besedah ne more omejiti na posodobitev programov in sporazumov o sprejemanju beguncev.
F! Gambetti pojasnjuje, da terorizem spodbuja vlade in državljane, da zavzamejo stališče. Ob tem je spomnil na srečanje v Assisiju med hladno vojno, leta 1986, ko je Janez Pavel II. sklical voditelje verstev, da bi skupaj molili za mir v svetu. Letos mineva trideset let od tega dogodka. Obletnico bo zaznamovalo vnovično srečanje, ki bo na programu med 18. in 20. septembrom.
P Gambetti napoveduje dva dneva okroglih miz in dan molitve. Poleg verskih voditeljev so povabljeni tudi predstavniki politike, svetov znanosti in kulture, tisti, ki delajo za mir in vsi ljudje dobre volje. Govorili bodo o načelih miroljubnega sožitja, ki jih priznavajo vsa verstva, in kaj lahko k temu ponudijo politika, znanost in kulture. Verstva morajo po besedah p. Gambettija na nesmiselno nasilje odgovoriti s skupnim sporočilom. Politika pa mora vložiti svoj trud, da bi začrtala pot do cilja, ki je pravičnost in mir med narodi, upoštevajoč zagotavljanje okoljske trajnosti.
Organizatorji upajo, da bodo sklepi srečanja v Assisiju sprejeti tudi v zakonodajni sistem in upoštevani pri integraciji kultur tako v Italiji, Evropi kot v vseh državah Združenih narodov. P Gambetti meni, da je odgovor, ki ga je treba dati, asiška pot -pot ponižnega bratstva, ki jo je začrtal sveti Frančišek.
O i /nkn/^n o OHHÄ r» rr\ OO	C
00/r»Q/Hß HCH7