Tedetiske rtitrlci. f STRAŠNA XOVA BREMENA. Sibska radikalna stranka je upcljala kot vladna ¦»ečiaa kljub energičaemu prolestu naših poslancev — strašrte in gorostasne nove davke, a slare je povišala za 600 %. Finančni mmister, srbski radikal dr. Stojadinovič, ho te dni zopet povišal vse takse, trošarino, carino, monopol, pošlarino in druga enaka bremena. Poslanci SLS se od prvega do zadnjega boiijo proti teui neznosnim bremenoui z vsemi sredstvi in veliko energijo. A žal premalo jih je, da bi zlomili radikalno silo. Radič sedi donia, a nemški poslanci glasujejo vsak : dan in pri vseh stvareh s srbsko radikalno vlado. ! Centralizem, ki so ga upeljali demokrali, radikali ! in samosiojai, nas tepe vse s slrašnim davčnim koro- ' bačem. | Edina rešitev za nas je: Finančna avionomija SloTenije! Druge rešilve ni! Neraški poslanci v Beogradu glasujejo za zvisanje davkov. Prikupiti so se hoteli srbski vladni stranki. — Kaj bodo k temu rekli nemški kmetje in obrtniki v Apački kotlini, v Dravski doiini, Konjicah, Mariboru, Ptuju iii drugih krajihl Lepo so se opekli oni volilci, ki so 18. marca metali krogljice v šesto škrinjico. Ko bi nemški poslanci 21. junija glasovali z našiini poslanci bi predlog za petkratno zvišanje davkov propadel. Zasiepljenost in irmoglavost nemških in neinškutarskili volilcev rodi žalostne sadove. Žaiostna obletnica. Dan 28. junija je za nas SIovence in Hrvale dan žalosti. V Beogradu so nas na Vidov dan, 28. junija 1921 slovenski demokratski posianci Žerjav, Kukovec in Reisner ter samoslojni Puceij, Rajer, Majcen, Mermolja, Dobuik, Urek, Drofenik in Kirbiš prodali beograjskemu ceniralizmu. Tudi todaj Radiča i»i bilo v Beograd, a poslancev naše strauke je bilo premalo. Nesrečni 28. junij 1921 je kriv današnje nesreče, kriv novih davkov, kriv neznosnega vojaškega zakona, ki ga dobimo. Tega dne smo dobili ccntralistično ustavo, po kateri se hoče nas Slovence posrbiti! Izdajalci slovenskega in hivatskega naroda bodo od tega dne za vse večne čase zapisani s črnimi črkami v knjigo slovcnske zgodovinc. Izdajaki so glasovali proti narodni in finančni samostojnosli Slovenije. Govorili in glasovali so za to, da pri določevanju davkov, o uporabljanju davčnega denarja, pri sklepanju zakonov (poslav), glede slovenskih vojakov, šol, uradov in uradiiikov nimajo odločevaii Slovenci, ampak Velesrbi v Bcogradu. Smcjali so se naši zahtevi po samoupravi (avtonomiji) Slovcnije. Radi tega se cel slovenski • narod s tugo in žalostjo v srcu danes spominja dneva, ko, so nas Slorence vkovali v verige nesrečnega centralizma. A nikar obupali! Kakor so Irci dosegli svojo svobodo, tako jo bomo po hudem boju tudi rni! i Bivši samostojni minislcr Pucelj ima slabo vest. — Iz beograjske narodne skupščine nam poročajo: Na par lamentarni seji dne 23. t. m. so se obravnavaii tudi med driigim krediti za poljedelsko ministrstvo. Kakor hitro se je začela razprava o teh za našo agrarno državo najvažnejših kreditih, je bivši slaboslojni minister Pucelj j zapustil iz strahu pred morebitnmii očilki od strani ! poslancev parlament. G. Puclja preganja in mrcvari sla J ba vest, ker jc pornagal z demokrati vred pod prejšnjo i vlado ubijati slovenskega kmela potom uvedbe centralizma in novih davkov. Da, da, bivšemu ministru PucIju se godi večkrat kot Kajnu! i Kuluk. Za Boga milega, kaj pa je to, bo vzkliknil marsikdo, ki bo čital to divjaško besedo. Kuluk je turška beseda in pomeni po naše tlako. Zakon o kuluku ali tlaki z ozirom na popravo cest je bil doslej v navadi v stari Srbiji in Makedoniji in sedanja Pašičeva •vlada pa ga hoče raztegniti na celo državo. Proti tenm j nesrečnemu kuluku bi ne imeli ničesar ugovarjati, ako J bi bil res pravičen in ne bi bil naperjen ravno proti nižjim kmetskim slojem. Radi nejasnosli besedila zakona o kuluku, je bila proti uzakonitvi cela opozicija, ker bo ravno ta zakon izza turških časov najbolj na stežaj odpiral vrata vsem mogočim zlorabam. Bogatini bodo po tem zakonu se lahko odkupili od prisilnega dela ali tlake s par parami, a manjši kmetje pa bodo morali delati brezplačno na leto celih 14 dni. Na pritisk naših poslancev je izjavil finančni minister, da bo predlagal v skupščini, naj se uvede kuluk samo tam, ! kjer se izreče zanj prebivalstvo. Slovenci bodo gotovo proti temu turškcmu zakonu, ki bi bil samo tlaka za j Tevnejše ljudi na kmctih. Slovenski ir.ladeniči in niožjel Naj ne bo nobenega izmed vas, ki bi prihodnjo ncdcljo manjkal na mari- ; janskem shodu. Dan 1. julij bo praznik katoliškega moštva, zalorcj prar vsi pridite na Goro pri Št. Petru niže Maribora. Odhod za udelcžence iz Maribora in okolice lcr one, ki pridejo z vlakom, bo v nedeljo dnc 1. julija, točno ob po! osmi uri zjulraj z godbo izpred frančiškanske cerkve. Udeleženci od drugod se zbirajo pri cerkvi Sv. Petra, odkoder bo ob pol 9. uri skupen odhod na Goro, kjcr bo ob 9. uri pričelek ccrkvenega opravila. Pridile in agitirajte za obilno udclcžbo. Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi v nedeljo, dne 8. julija 1923 romanje na Ptujsko goro. Južna žcleznica je dala na razpolago poseben vlak in doTolila polovično vožnjo. Sporcd romanja bo sledeč: vlak odhaja iz Maribora ob 5.10 ter je ob 6. uri pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Od tam do kapele v Župečjo vas, kjer se romarji uvrste v procesijo. Po prihodu na Ptujsko goro (okrog pol 8. ure) bo takoj tiha sv. maša s skupnim obhajilom. Ob pol 10. uri slovesna pridiga (č. g. P. Živorlnik), na to slovesna sv. maša, Ob 11. uri se vrši na prostem pred cerkvijo žensko zborovanje, na kalerem nastopita dva govornika. Popoldne ob 2. uri sklepna pridiga in pete litanije. Ob pol 4. uri odhod na postajo. Iz Sv. Lovrenca vozi vlak ob pol 6. uri. Vozne karte se dobe pri vseh odbornicah KŽZ ali pa pri tajnici gdč. E. Kočijaž, Maribor, Cankarjeva ul. št. 8 in sicer stane karta veljavna za tja in nazaj 26 K. Romanja se lahko udeleže tudi žcne in dek-leta iz maribo ske okolice in sosednih župnij. Na Ptujsko goro pa naj pride ta dan tudi ženstvo iz sosediiih župnij Ptujske gore, da bo 8. julij res praznik katoliškega ženstva. Romanje k Mariji Pomagaj bo povodom katoliškega shoda v Ljubljani in sicer se najbrž odpeljemo na Brezje dne 24. avgusta v petek popoldnc, v soboto smo na Brezjah, v nedeljo zjntraj pa se vrnemo v Ljubljano, kjer bomo navzoči pri velikem Katoliškem shodu ter se na večer odpeljemo doinov. Vožnja bo polovična. Natančneje o tem še sporočimo. Nove sv. maše. Jože Bezjak, 5. avgusta pri Sv. Marjeti niže Ptuja; pridigar č. g. Pavel Vesenjak, kaplan v Ločah. Anlon Cafuta, 5. avgusta pri Sv. Vidu pri Ptuju; pridigar mgč. g. Anton Podvinski, dekan v Zavrču. Jurij Guzej, 1. julija pri Št. Juriju ob juž. žel.; pridigar vlč. g. Ivan Jelšnik, župnik v Zibiki. Radovan Jošt, 15. julija pri Sv. Jožefu nad Celjcm; pridigar vlč. g. dr. Ivan Jančič, župnik v Št. Petru v Savinjski dolini. Vinko Kolman, 15. julija v Št. Vidu na Planini; pridigar strie vlč. g. Ivan Zakošek, župnik pri Sv. Venčeslu. Iv. Kupčič, 8. julija v Rušah; pridigar vlč. g. Janko Baznik, župnik pri Sv. Trojici v Halozah. Peler Kovačič, 5. avgusta pri Sv. Petru v Gornji Radgoni; pridigar vlč. g. prof. Ivan Vreže. Jurij Lebič, 29. julija v Novi cerkvi; pridigar vl. g. prof. dr. Anton Medved. Matija Medvešek, 8. julija v Sevnici; pridigar stric vlč. g. Janez Medvešek, župnik v Vidmu. Matija Neudauer, 29. julija pri Sv. Ani v Slov. gor.; pridigar vlč. g. Vincnc Lorenčič, župnik pri Št. Ožbaltu. Rudolf Ribič, 5. avgusta v Št. Jerneju pri Ločah. Ivan Šolinc, 8. julija pri Mariji Dobje; pridigar kurat v pokoju Esenko, Belevode. Jak. Zidanšek, 22. julija v Špitaliču; pridigar vlč. g. Josip Zidanšek, profesor bogoslovja in ravnatelj deškega seraenišča v Mariboru. Velik shod III. reda pri Sv. Trojici v SIov. gor. za cele Slovenskc gorice in Prekmurje, se ne vrši v nedeljo dne 1. julija, temveč v nedeljo, dne 8. julija. V cerkvi bosta dve pridigi o III. redu, pri pozni službi božji in popoldne ob 2. iui. Na zborovanju takoj po pozni službi božji bomo slišali iz ust odličnih in priprostih govomikov in govornic, koliko se da storiti po III. redu za krščansko življenje našcga ljudslva. Pridite torej od vsepovsod iskreni udje III. reda, niožje, žene, mladeniči, dekleta, da se vsi navdušimo za pomenljivo tretjeredno organizacijo sv. Frančiška, ki naj ima v bodoee odličen delež na preosnovitvi našega ljudstva. Tudi prijatelji III. reda ste Ičpo povabljeni. Shod se vrši pri vsakein vremenu. Mariborske novice. Odkar je prepovedala -višja oblast javno in skupno napadanje orjuncev, so se ti lotili latinskega posla, ki nosi več, nego pa ponočno pretepavanje. Pred nekaj dnevi je policija zaprla dva glavna mariborska orjunca in sicer brata Ivana in Antona Hlebš. Ta dva orjunska uzmoviča sta obdolžena in obtožena, da sta kradla pri tvrdki «Balkan«, kjer sta bila uslužbena, dragocene knjige, katerih cena znaša več tisoč kron. S časom bo celi akcijski četi mariborske Orjunc ulisnjen pečat tatvine. Policija pridno zasleduje, lovi in zapira po Mariboru hišne tatove, ki so zadnje tedne v organiziranih tolpah udirali v stanovanja bogatejših Mariboržanov in kradli dragocenosti. Minulo soboto zjutraj ob pol treh je med silnim pokom eksplodiraia v odvetniški pisarni Nemca dr. Orosla na Aleksandrovi cesti bomba. Bomba je poškodovala in zdrobila tri pisarniške sobe, popolnoma razbita je pisalna niiza dr. Orosla. Da ni eksplozija prodrla iz pritličja v prvo nadslropje, se imajo prebivalci prvega nad siropja zahvaliti samo debelim železnim traverzam. Kdo je bombo podtaknil ali v noči vrgel, še sedaj ni dognano, pač pa letijo upravičeni sumi na Orjuno. Orjunci iz Maribora so že zagrozili z maščevanjem dr. Oroslu v Ptuju in so na vse Nemce ogorčeni do skrajnosti in to še posebno, ker so bili vsi orjunci, ki so se udeležili onega pohoda iz Maribora v Ptuj, kaznovani od politične oblasti na 24 ur zapora. Dr. Orosel je razpisal nagrado 5000 din. onemu, ki bi ovadil zločinca. Javna varnost v Mariboru je presneto malenkostna. — V občini Krčeviua pri Mariboru se je klatil te dni stekel pcs in radi nevarnosti stekline je odredila oblast pokončevanje vseh krčevinskih psov. Vsa izobraževalna društva in okrajne odbore celjskega okrožja prosimo, da pošiljajo vse dopise edino-le na naslov: Tajništvo SIov. kršč. soc. zveze v Celju, hotel Beli vol. Žaloslni spomini. (Dopis iz Kokarij.) Kot star naročnik «Slovenskcga Gospodarja« in «Straž?« sem izsledil med novicami tudi bridko upravičene pritožbe iz Radvanj pri Mariboru radi vsch mogočih za šolo in za dom stabih posebnosti, katcre si dovoljuje g. tamošnji šolski vodja Knaflič. Res usmiljenja in pomilovanja vrcdni Raclvanjčani, ker Vas je oplazila šiba božja v osebi šolnika Knafliča. Mi Kokarčani vam izražamo naše odkrito sožalje, ker prcbridko poznarao Knafliča iz Instnc izkušnje. Kako je fa človek mrcvaril tudi nas i7i to osobiio teciaj, ko smo zida!i novo šolo. Kmctskega podjetnika, ki je bil prevzel zidavo nove šole, je tako sekiral in mu metal pod noge vsestransko hudobna polena na lako brezsrčen način, da je la vsled Knafličevih šikan legol v prezgodnji grob. Malodane z vsakim miroljulmim Kokarčanom je imel prepir, povzročal mnogim nepolrebne sodnijske pote ter jih blatil po liberalnem časopisju. Prav od srca smo se oddahnili, ko nas je aapustila neziiosna nadloga v šolniškl osebi g. KnafiHto in nekateri so iz hvaležnosti, da jih j« reSil Bog le šH>« božje, romali na goro Oljko. Da, da, mi Kokarčani razumemo pritožbe Radvanjčanov radi Knafliča in še osobito radi tega, ker je g. Knaflič, odkar se je preselil od nas, poslal starejši in tembolj prefrigan in preizku&m v vseh svojih posebnosti, ki so pa za miroljubne ljudi nekaj neznosnega in se je treba g. Knafliča iozadevti* bati kot samega — bognasvaruj! Iz obupa pod vlak. Iz Cirkovc pii Pragarskem pc/očajo: Nema pare, je dobil odgovor Jože Vuk, invalid, stanujoč v Strazgonci. Osebno je prosil za povišanje invalidne pokojnine pri soc. oskrbi v Ljubljani. Tudi sprejem v invalidski dom so mu odklonili. Za delo ni bil, ker je bila leva stran čisto hroma, prosjačiti pa ni smel, ker je imel malenkostno pokojnino. Iz revščine in obupa je legel dne 22. t. m. ob pol 1 uri zjutraj pod vlak na progi med postajania Girkovce—Pragersko, kjer je našel smrt. Petdesetletnica v Oslušovcih pri Vel. Nedelji. V znani gostoljubni Antonovi rodbini v Oslušovcih je obhajal dne 17. junija t. 1. naknadno svoj god in 50 letnico svojega rojstva hišni oče g. Anton Ozmec v krogu svojih ljubih in mnogih prijateljev in znancev. Žena jubilanta je vse dobro pogostila. Naš starešina gospod oče Tom. Korpar je jubilantu vse dobro v lepih besedah vošil. Tajnik Ormožke kmečke posojilnice se je v imenu vseh za vse zahvalil \Tlemu jubilantu in celi njegovi družini voščil božji blagoslov, mir in sveto zadovoljnost. Med nedolžno zabavo se je marsikatera lepa slovenska pesmica zapela. Tudi naše kat. organizacije se ni pozabilo. Nabralo se je za ormoškega Orla 311 kron. Še enkrat jubilantu častitamo in njemu $e mnogo srečnih in prigjetnih in zadovoljnih let želimo. V odgovor sokolskim Iaženi. (Dopis iz Oplotnice.) V eni zadnjih številk «Slov. Gospodarja« jc nekdo popohioma resnično opisal pretep naših Sokolov s pohorskimi fanti na binkoštni ponedeljek. Seveda, sedaj pa primarširajo ti junaki resnice v «Domovini« in se širokoustijo, da so čisto nedolžni ter «pomilujejo« čitalelje «Slov. Gospodarja.« No, vi sokoliči, povejte nana veudar, kdo pa je bil tisti junak, ki je v dotični gostilni, kjer se je začel prepir, slekel svojo suknjo, rekoČ: «Pa začnimo?!« Ali ni bil vaš načelnik! In vi si upate Irditi v «Domovini«, da se je mirno sprehajal po vasi. Mogoče je že, da imate pri vaših zmedenih stvareh dva načelnika: prvega, ki se na binkoštni ponedeljek v «Do inovini« mirno sprehaja in postane žrtev zahrbtnega napada, in drugega, ki ob istem času slači suknjo in poziva na boj. Dalje prosimo, odgovorite na sledeče: kdo je bil tisti, ki je letel za pohorskimi fanti s kolom? Ali ni bil Sokol J. Š.! Hdo je bil tisti, ki je zadjal pohorskemu fantu junaški udarec v hrbet, bil aretira« in odgnan po orožniku pri belem dnevu v Konjice! Zopet vaš član M. S. Tako bralje Sokoli izgleda vaša nedolžnost! Ne mislite pa, da samo rai tako mislimo, tudi v vaših ožjih vrstah živijo ljudje, ki so vaše početje obsojali, znamenje, da je vaša nedolžnost pr»cej umazana. Takoj po vašem pretepu se je izrazil vaš član in odbornik Franc Medved, trgovec v Oplotnici sledeče o vas: «Sram me je, da imam takšne fante pri društvu.«. Štiri priče na razpolago! Kar pa se tiče izključitve 3 Orlov in da ostanejo potem sam« Irije, za danes samo tole v označbo vaših plesnivib. možgan: 40 manj tri je po sokolski pameti zopet tri. Da v prihodnje ne boste v zadregi pri vaši duševni revščini radi dopisa v «Domovino«, evo vam predmeta, • katerem boste lahko na dolgo in široko pisali: kako se najhilreje postavi Sokolski dom? Kaj ne, kakor nalašč za vas! Dober tek! Zaslužncmu možu v sponiin. (Dopis iz Studenie pri Poljčanah). Zaspal je vrl mož, ki si je s svojim življenjem in delovanjem pri nas sam zagotovil trajem in hvaležen spomin in ki smo se ga dolžni v javnosti spomniti z vso hvaležnostjo. Umrl je 13. junija gospod Jožef Majhen, nadučitelj v pokoju, star 83 let. Rojem pri Sv. Rupertu v Slov. gor. leta 1840 je začel hoditi t šolo pri svojern stricu dr. Antonu Murko, tedaj še dekanu v Stadlju. Lcta 1850 je šel Murko za dckana r. Zavrče, Majhen pa v ljudsko šolo v Maribor. Leta 1853 je dovršil ondi I. gimnazijski razred, druge pa potem T Gradcu. Učil se je jako dobro. Ker se je vadil pri dolnačem učitelju godbe, je dobil veselje do učiteljskega stanu in napravil izkušnjo v Mariboru. Od leta 1857 do 1861 je bil učitelj v rojstni župniji, od 1861 do 1863 pri Kapeli, od 1863 do 1668 na Hajdinu, od 1868 naprej pa v Studenicah, kjer je postal 1878 nadučitelj in stopil 1901 v zares zasluženi pokoj. Bil je vzoren učitelj. Poslic mu je šel res zavoljo Boga iz srca. Župnija, ki ji j« vzgajal mladino 33 let, ga nc bo tako hitro pozabila. Dasi zelo šibek in na pljučah zelo siab, da ga je hotel kašelj velikokrat zadušiti, je izvrševal svojo službo neprelrgoma z vso vztrajnostjo in vso resnobo. Enako je tudi odraslim — vsakcmu — pomagal z bescdo, svetom in dejanjem; napravil iz dobrote ljudem še do zadnjega lela neštelo utemeljenih prošenj itd., kakor je tudi naglašal ob njegovem lepem pogrcbu g. nadučitelj Rajšp, da so se ob nedeljah po službi božji Ijudje kar vsuli k njcmu. Njegovo vzgojno delo je podpiral lep vzgled krščanskih čcdnosti, krotkost, miroljubnost, treznost, varčnost in vzorno družinsko življenje. Njegova blaga soproga ga. Julijana roj. Valenko, učiteljica ročnih del, mu je umrla leta 1907. Vse življcnje do upokojitve je opravljal tudi ccrkvcno službo. Bil je tudi značajen narodnjak, zanimal se za zgodovino, prijel za pero i* opisoval stare spomine v liste in knjige in bil tak« marljiv kulturen delavec. Naročnik tSlor. Gospodarja« Razne novice.IZBRUH OGNJENIKA ETNE. Evropska zgodovina boleži le malo slučajev, kjer bi zemeljski izbruhi povzročili toliko šk«xle in nesrečo, kakor sedanji izbruh ognjcnika Etne. Ognjenik Etiia, najvišji v Evropi, se dviga na vzhodni obali Sicilije v pokrajini Kalaniji. Visok jc 3313 m in do višine 1100 m roden za žito in grozdjc. Ob njegovem vznožjn, ki meii približno 130 km, raste južno rastlinje: palme, iovor, oranža. Pokrajina je redovitna in slikovita, posuta z večjimi in manjšimi kraji in selišči. Ljudje so kljub rednim pogubonosniiM lcbruhom gore ne dajo stalno odtrgati od svojih doaaov, ki stoje ob vznožju gore. Doslej beleži zgodovina naslednje velike izbruh« Etne: 477. in 121 leta pred Kr. r., potem 1160, 1169, 1323, 1536, 1693., 1787., 1802., 1811.-1812, 1874., 1886. in 1892. leta. Učenjaki, ki so pričeli z raziskovanjeja ognjenika, so že dalje časa napovedovali nov izbrufc, toda nihče ni raislil, da bo tako strašen. Dne 17. t. m. ponoči so lepe kraje okoli Etne aenadoma prebudili silni podzemski poki in potresni suoki. V smrtnem strahu so Ijudje planili iz hiš, da vidijo, kaj se godi. Ob groznem podzemskem grmenju se je vsipal iz ognjenika dež pepela in kamna — znanilec n» vega silnega izbruha Elne. Prebivalstvo je prevzel nepopisen strah. Vse je bežalo navskriž. Ženske z otroci y naročjih so begale po cestah, moški so na svoje sicilianske vozičke nalagali najnujnejše vrednostne stvari, da z njimi zapuste ogroženo svojo ljubljeno gnido. Vrh ognjenika je bil obdan z ognjenim sijajem, ki se je dvigal več sto metrov visoko, kakor kak ognjen steber. Iz lega stebra so neprenehoma švigali bliski ia donelo votlo gnnenje. Njegov ognjeni sijaj se je Yidei po celi Siciliji. Ob enem se je na severovzhodni strani gora me«l silnim grmenjem razpočila na sedmih mestih. Iz tek žrel se je vlila goreča lava (raztopljeno kamenje), uničujoč vse pod seboj. Vinogradi; gozdovi, oranžni nasadi, hiše in gospodarska poslopja jc v svojem teku zažgala in pokopala. Ljudje so si v naglici rešili le najpotrebnejše stvari. Lava je tekla v hitrosli 250 metrov na uro. Na nekaterih krajih je tok žereče lave dosegel višino 8 melrov. Te grozne reke niso mogle ustaviti nikakšne umetne ovire, ki so jih napravili vojaški pijonirji. Največja nesreča je pretila mestu Linguaglossa, ki sloji v silno rodovitni okolici. Zapustili so ga vst prebivalci. Lava je zažgala že prve hiše v predmestju, potem pa se je nenadoma ustavila, ter nadaljevala svojo pot okrog mesta po stranski dolini. Tako je mesto rešeno. Na drugih mestih je goreča reka uničila Yei Irgov ler vasi in razdrla železniško progo, ki obdaja celo vznožje gore. Vse kraje ob vznožju je prebivalstvo izpraznilo. Oblasti in vojaštvo je bilo neumorno na delu, da vsaj pomagajo ljudem, ki so se z največjo bolestjo odtrgali od svojih domov in zemlje. Prizor, ki ga nudijo upostošeni kraji, je pretresljiv; krasni pinijski gozdovi, ki so pokrivali pobočje gore, so požgani in uničeni. Škoda je nepreračunljiva, ker je la kraj v Italiji veljal za najbolj rodo^itnega in je bilo prebivalstvo obče premožno. Slikovite vasi in trgi so izginili v lavi. Vendar se opaža v izbruhih pojemanje. Lava na priteka več iz žrel ter se je že večinoma ustavila. Vročina v njeni bližhii j« neznosna. Iz glavnega žreia pa se še vedno dviga steber dima, ki olemnjuje obzorje. Iz ozračja pada neprenehoma fin pepel, ki je v bližnjih mestih zapadel kakor sneg do pol metra visoko. Prebivalstvo vsled padanja pepela hodi z dežniki okrog. Nesrečnim prebivalcem, ki jih je okrog 300.000 je prihitela na pomoč cela Italija z denarnimi prispevki. Najprej jim je priskočil na pomoč sv. Oče, ki je darovai večji znesck v ta namen. Na kraj nesreče se je pripeijal kralj in več ministrov, ki tolažijo obupano ljudstvo ia mu obljubljajo vladno pomoč. Država je okoliško prebivalstvo oprostila davkov. Na naselitev na upostošenih krajih ni misliti, ker se lava še le po več letih ohladi. Potem pa postane trda, kakor kamen. Po več stoletjih jo pa vremenske neprilike zdrobe v zemljo, ki zelo dobro rodi. Ravno radi tega so pa ti kraji na pobočju ognjenika, kjer je nekdaj tekla lava, najbolj rodovitni. Zlasti vinogradi in južno sadje uspeva. Prebivalstvo se je vkljub bližini lako nevarnega soseda, kakor je ognjenik, rado naseljevalo ob vznožju gore, ker si je hitro vsled rodovitnih tal opomoglo. VROČINA V AMERIKI. DočLm pri nas že skoro celi mesec dnevno dežuje in vlada skoro zimska lemperalura, se godi v Ameriki baš nasprotno. Po dosedanjih vesteh iz Pariza vlada v celi Ameriki strahovita vročina. Tako je bil dan 21. t. m. najbolj vroč, kar jih pomnijo Amcrikanci zadnjih 20 let. Tega dne je v New Jorku umrlo vsled solnčarice 20 oseb. V Združenih državah je vsled vročine tega dne umrlo 85 oseb. Bivanje v hišah je skoro popolnoma nemogoče, Ijudje večinoma spe po parkih in na ulicah. V velikih tovamah olo-og Pittsburga so morali del» vsled vclikanske vročine ustaviti. Ljudje se boje, da b« silna vročina uničila vse setve, zlasti koruzo in bombaž, ki so glavni pridclki Amerike. Kadar sc madile v Mariboru, ne pozabite obiskaS ;mJJce Franc Mastek na Glavneni trgu, kajti ta tvrdka nudi vsem največjo izbiro vseh vrst inanufakture po siajnižjih cenah in najboljše kakovosti. K nakupu se ^veda prav nikogar ne sili, zato je prav vsakemu n« prosto dano, si ogledati to veliko zalogo ter se prepri5ati o res nizkih cenah in n"jboljši kakovosti blaga. Izbira je vedno posebno velika v vseb vrst suknu in to icškeg? in angleškega izvora. Ioliko oenj. občinstvu y Tivnsnie. 423 Najlepšc darilo za birmance je lep rožni venec in lep molitvcnik. Botre opozarjamo, da ima Tiskarna sv. Cirila v Mariboru veliko izbiro takih molitvenikov in rožiiih vencev po iprimeroma zelo nizkih cenah, zato V9era botrora toplo priporočamo, da si v Cirilovi tiskarni nakupijo ta darila. Dobijo jib tudi lahko po pošti. fo «C«isopisa za zgodovino« od početka. Vzgledno je tudi končal svoje lepo življenje v posebni udanosti in Y zaupanju in v ljubezni do božjega Srca Jezusovega. Kakršno življenje, taka smrt, taka pač tudi večnost. — Hvaležni Vaši učenci in gojneci, ki smo zdaj mnogi že osiveli, Vam, predragi naš gospod učitelj in vzorni vzgojitelj, v vsaj nekoliko oddolžcnjc s temi skromnimi besedami javno postavljamo spomenik hvaležnosti. — Pravo zasluženo plačilo Vam pa podeli božji Mladinoljub! Vrlemu možu večna čast. Novice iz Makol. JNaša mladina se z vso vnemo pripravlja na orlovski tabor, katerega priredi konjiško orlovsko okrožje dnc 8. julija t. 1. v Makolah. Orli se pridno vadijo v telovadbi za javni nastop. Dekleta De-kliške zveze pa so dragc voljc prevzele kinčanje in okrasbo z zelenjem pripravnih prostorov. Delo so si lepo med sabo radelile. Ene imajo slavoloke, druge kapelieni šotor za sv. mašo, ki bode na prostem itd. Godba bo domača makolska. V lep^m vremenu bode sveto opravilo na prostem, po sv. maši zborovanje in po obedu se bode korakalo na hribček Sv. Lenarta, kjer bode javni nastop Orlov celega konjiškega okrožja. Prijatelji mladine, pridite pogledat! Posebno vabimo goste iz Studenic, Poljčan, Laporja, Slov. Bistrice, Črcšnjevca, Majšperga, Stoperc ild. Priditc, ne bo vam žal. — Ako bode 8. julija lepo vreme, bode to zares mladinski dan v Makolah. Žaloslna novica iz Zgornje Ponikve. Dne 21. junija smo položili v hladui grob pošlenega 1'anta Antona Hriberšeka. Kako vrli fant je bil rajni, je pričal njegov nad vse obiskani pogreb. Blagopokojni je bil zvest pristaš SLS in večletni naročnik «SIov. Gospodarja«. Bodi mu zemljica lahka. Mladeniči-pogrebci in sorodniki so• ob priliki pogrcba nabrali 200 K in jih darovali orlov- skemu odseku v Zgor. Ponikvi. Cerkvcna pobožnost na Loženu pri Rogatcu. Vsem častilcem Loženske Matere božje sc naznanja,: Ker nam je letošnjo lepo nedeijo na Ložnem kazilo slabo vreme in pobožni romarji inso mogli priti, za to bo letos še eden posebni shod in sh-er za god Karmelske Matere božje, ki se bo vršil dan poprej, lo je dne 15. julija. Mogoče, da pridejo do takrat že zvonovi. Prcpovedane javne priredilvc v Celju. Kcr so radi nalezljivih bolezni v celjskem okraju prepovedane vse javne prireditve, se tudi okrožna pevska prireditev ne vrši dne 8. julija, temvcč pozneje. Državna gimiiazija v Mariboru. Sprejemni izpiti za I. razred leta 1923-24 se vršijo v soboto dne 30. junija od točno 10. ure dalje. Vpisuje se do navedenega dne in do označene ure vsaki dan, bodisi osebno ali s predložitvijo vpisnih listin (krstnega, ozir. rojstnega lista ter zadnjega šolskega izpričevala), ludi po pošli, pri gimnazijskem ravnateljstvu. Sprejemni izpili v jesenskem roku bodo dne 11. septembra. Deška meščanska Sola v Ptuju. Vpisovanje v 1. razred za šolsko leto 1923-24 se vrši dne 29. in 30. junija in 1. julija ob svršetku tekočega šolskega leta in v jeseni dne 10. in 11. septembra, vsakokrat od 9. do 11. ure predpoldne v pisarni n.vnateljstva, Panonska ulica 5. Učenci morajo priti t sprcmstvu staršev ali njih namestnikov. Prinesti moraj« s se!)oj krstni izpisek in izkaz odnosno šolsko naznanilo z dobrimi redi o doTršenem 5. šolskem letu. Spre- jemnih izpilov za 1. razred ni, nego se sprejme vsak učenec ]jttdske šole, ki je dovršil z dobrim uspehom peto šol- sko let». NAŠE PR.IREDrrVE. Prireditev niariborskc katoliške omladine. Dne 1. julija priredi katoliška omladina v Mariboru prvo veliko veselico v Tseh Gambrinovih prostorih. Nastopijo vse tri drušlvene godbe in pevski zbor. Pripravljalni odbor, ki vse svoje moči posveča tej prireditvi, nas zagotavlja, da bo ta najlepša izmed vseh letošnjih prireditev. Vso katoliško ljudstvo v rnestu in okolici pokaži, ta dan, da upoštevaš to mladinsko organizacijo! Torej na svidenje dne 1. julija y Gambrinovih prostorih! šmarsko rogaško orlovsko okrožje priredi v nedeljo, dne 8. julija izlet y Rogatec s sledečim sporedom: Ob 10. uri služba božja, po službi božji zborovanje. Ob 2. uri ^ečernice nato pa telovadba. Prijatelji orlovske ideje vsi prisrČBo vabljeni! Tivnsnie.