Moško učiteljišče v Gorici.
Dopolnjeno je! Učiteljišče pride v Golico že s tem šolskim letom; kandidatje so že bili obveščeni včeraj, da se bo vršilo vpisovanje v Gorici.
V sredo 8. t. 111. je vlada izdala odlok o premestitvi. Deželni šolski svet je moral staviti razne predloge, kar je bil storil takoj. — Med tem so .Lahi že začeli svojo staro pesem s kričanjem, protesti in grožnjami.- Dunajska vlada je brez dvoma začela omahovati, ker ni daia deželnemu šolskemu svetu potrebnih navodil na podana vprašanja. — V torek 14. t, m. je bil dr. Marani na Dunaju pri iniiiisterskem predsedniku B i e 11 e r t h u in popoldne je že doš a njegova brzojavka, da se preselitev učiteljišča odloži za letos. — Ali je Bienerth dal Maraniju tako zagotovilo? Težko si je le misliti, da bi si Marani upal Italijane tako grdo nasa-mariti, kajti gorje mu! Zato ze moramo verjeti, da je dobil tako zagotovilo, toliko bolj, ker vlada tudi do tega dne še ni poslala v Trst prav težko pričakovanih določil o načinu premestitve in kar je s tem v zvezi nasproti kandidatom, profesorjem /u prostorom v Gorici, kjer naj bi bilo učiteljišče začasno nameščeno.
Takoj v torek so že dežili protesti od slovenske strani. Državni poslanci Štre-kelj, Mandič in Rybar, ki so bili v Trstu na straži, so takoj posredovali pri vladi in obvestili državnega poslanca P1 o j a, naj v imenu jugoslovanskih poslancev natoči Bienerthii čistega vina: kaj ga čaka takoj ob otvoritvi državnega zbo r a. To se je tudi zgodilo v sredo, — ko smo v Gorici na hitro roko sklicali protestni shod volilcev. — Zvečer nam je došlo poročilo dr. Ploja, da vlada ni razveljavila svojega sklepa. Ali tej novici nismo še hoteli verjeti, ker v to vlado in njeno moško besedo nič »e zaupamo, — zato se je vršil v četrtek Protestni shod.
Najvažnejši moment z našega shoda ic bilo zagotovilo, da učiteljišče bomo le
Darij a.
Ceškl napisal Julius Zeyer.
(Dalje).
»Kako? Vi imate historijo?« se je čudila Darija. Najprej jo je presenečeno o-pazovala, potem pa se je vgriznila v ustnice, da bi skrila smeh, ki* se jej je porodil »ehote; njene oči, običajno tako koprne-ce in sanjave, so se posvetile v razposajeni veselosti. Grofica ni opazila ničesar, M ti njene oči so bile povešene. Nastal je "ov premor. Praskovja je zbrala molče c«Io Pest vizitk, katere je imela spravlje-llc v svoji košarici za delo. Navadno je "avijula na nje svilo za vezenje. Vrgla jih ic Mariji v naročje.
»Prečrtajte si ta imena,« je rekla, »in Povejte, kaj sevam zdi.«    .
barija je vzela vizitke ter čitala leno 1,1 raztreseno nekaj imen.
»Ne zdi se mi čisto nič. To so imena, Jjso znana bolj ali manj po celi Rusiji. Najbrž so to vasi znanci iz Moskve, ki so ]JS obiskali, ko jih je vodila pot skozi ¦"»iiburg.«
»No, in ali se ne čudite, da med temi
imeli v Gorici, — ako ne onega iz Kopra; pa zasebno, t o d a z vsemi k o p e r-s k i ni i k a 11 d i d a t i. — Petnajstorica kandidatov, ki so bili v Gorici kot zastopniki vseh ostalih, je sklenila — štrajk. Kandidatje bi došli vsi v Gorico, kjer je povsem dovolj kvalifikovanih profesorjev, ki bi vodili in učili na — zasebnem učiteljišču, kateremu bi vlad a m oral a dati pravico javnosti, ker bi zadostilo vsem določbam zakona in tozadevnih naredb. — Protest nagega shoda in sklep o zasebnem učiteljišču je bil takoj brzojavno sporočen namestniku knezu H o h e 111 o h e in ministerskemu predsedniku B i e 11 e r t h u. — Popoldne sta bila pri namestniku državna poslanca Ry-bar in Fon, — a že pod noč je došlo sporočilo, da se je vlada končno vendarle odločila, premestiti učiteljišče v Gorico. —-Italijani niso še nič vedeli o tej preniembi položaja. Že vedno so slavili svojo »zmago«.
V petek jutro so tekli v Trst župan B o m b i g in oba podžupana, ki so nadlegovali namestnika skoro do 2. popoldne, — ali odšli so potrti in z dolgim notom naravnost k telefonu in sporočili svojim vernim v Gorico grozno novico, da: il Luogotenente Principe Hohenlohe da ragione al Gabršček e torto a Gorizia. (N a m e s t n i k ... j e dal prav G a-b r š č e k u in krivo G o ri c i.) »Cor-. riere« ob 5. popoldne je na prvi in drugi strani še slavil zmago italijanske Gorice, na tretji pa je sporočil, da je zmagal — Gabršček. Ubogi vsi državni poslanci, ki so se trudili, v očeh goriških Lahonov ima vse zasluge edini G a b r š č e k, proti kateremu izlivajo vso svojo strupeno žolč, groze mu, psujejo ga in pljujejo za njim, kjer se pokaže, — ali le bolj od daleč, ker vedo, d a j e n e v a r n o, prihajati in u p r e v e č b 1 i z u.
Včerajšnji »P i c c o 1 o. d e 11 a S e ra« poroča obširneje o goriški deputaciji pri namestniku; iz tega poročila zveni precej
jasno, da je namestnik precej odločno odpravil tiadležneže, ki so imeli polna usta
— groženj. Reve! Naj hvalijo Boga, da jih varujejo policaji in žandarmi, sicer bi pele mokre cunje svojo slavnostno pesem!
Namestnik je tej deputaciji baje tudi rekel, da učiteljišče pride v Gorico le začasno, pozneje pa se preloži v — Solkan. Toda naši »eroi di soffitta« so takoj našteli namestniku celo vra o razlogov, katerih ni treba utemeljevati (!!), da bi učiteljišče tudi v Solkanu, ki je takorekoč predmestje Gorice, ne odgovarjalo opravičenim p o s t u 1 a t o m Italijanov!
Tu jih imate! Ali je torej tudi Solkan že »terra italiana«? — Ali niso ti ljudje
—  prismojeni?! Vlada pač vidi tudi iz tega dogodka, da takih širokoustnežev ni vredno resno upoštevati.
Sinočnji »Piccolo« pravi dalje, da goriški nuinicipij hoče z vso odločnostjo voditi gibanje »di protesta«, in to z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, celo z — najradikalnejšimi.
Sapralot, kaj bo, kaj bo? Ali pridejo na pomoč laški kanoni? Ali imajo morda tudi v Gorici polne kleti pušk in streliva, kakor v Tridentu? Saj je bilo tudi pri goriški »banca popolare« pokradenih veliko stotisoč, — kdo ve, kdo ve?!! Ali le-mirno kri, slovenske cunje so »pancerji«, katerih laške kroglje ne proderejo.
Šalo v stran! Vlada vidi zopet in zopet, kdo je voditelj vseh poulični h š k a n d a l o v v G o r i c i. Ta je goriški nuinicipij!! Od tu se uprizarjajo in vodijo vse demonstracije, tu se umetno goji sovraštvo proti Slovencem — goriški tnunicipij ie ognjišče vseh bojev* — in v to sršenovo gnezdo naj vlada enkrat prav pošteno dregne, — pa bo za vedno mir. To je naloga vlade! Ako pa tega noče, naj pa pusti, da Slovenci sami uredimo — idealen mir v mestu in deželi! Niti piskne nobeden več!
Volilno gibanje.]
Msi miitje
za splošni vp|;,ii razred so:
imeni znanih oseb iz Moskve ni niti enega ženskega?«
»Ah, res—« je vskliknila Darija presenečeno. »Toda končno, če ti gospodje morda niso oženjeni ali pa so pustili svoje žene v Moskvi!«
»Temu ni tako; niti ene dame v Moskvi ne poznam. Žene prijateljev mojega moža me niti ne vabijo niti ne posečajo.«
»Tem slabše za nje in, tem boljše za vas,« je odvrnila Darija.
»In vi se ne vprašate, zakaj se godi tako ? No, povem vam to. Cela moskovska družba se je zgražala nad mojo. poroko. Rodbina Muromskih spada med prve rodbine celega carstva, in ja7. — sem hči bivšega lakaja.«..
Praskovja je umolknila in gledala na Darijo, kakor bi pričakovala, da plane kvišku, toda Darija se ni niti zganila; opirala se je naprej ob naslonjalo lesenega kanapeja, njeno oko ni kazalo najmanjšega presenečenja, iz ust se jej je oglasilo hladno: »Ah, res?«... To je bilo vse. Praskovja je čutila veliko olajšanje.
»Moj oče je imel to nesrečo, da ga je sovražil majordom velikega kneza, pri katerem je služil,« je pripovedovala Praskovja. »Ta brezčutni človek je dolgo pre-
Alojzij Strekelj,
državni poslanec in posestnik v Komnu.
Or. Alojzij Franko,
odvetnik v Gorici.
Anton Križnic,
žnpan in veleposestnik v Kanalu.
Volilci!
Te volite v nedeljo 26. septembra!
D nedeljo 26. septembra osi na uolišče!
Volilci! Somišljeniki! Vsi na volišče. Nikdo ne sme ostati doma!
Glavno opravilo na dan 26. septembra je — volitev. Ne sme se gledati na oddaljenost. Nikdo se ne sme izgovarjati z drugimi opravili. Sveta dolžnost vseli je: iti na volišče.
. Vzemite s seboj izkaznico in volilni list e_k pa naravnost na volišče!
Pajer in Gregorčič sta kriva, da se morajo vršiti nove volitve. Obstrukcijo sta uganjala v deželnem zboru, namesto da bi se bila posvetila delovanju za ljudstvo, kakor sta prej obljubovala.
Pajer in Gregorčič sta glavni oviri, da ne more delovati deželni zbor. Zato proč z ovirami! Proč s Pajerjem in Gregorčičem! — Noben pameten človek ne bo volil ne Gregorčiča ne kandidatov, katere je on postavil!
Volilci! Dne 2 6. t. in. morate zopet na volišče, da si izberete tri poslance v deželni zbor, in to iz splošne kurije.
Glavno delo naše mora biti o-sredotočeno na splošno volilno, skupino.
ganjal mojega očeta, in končno se mu je ponudila dobra prilika, da ga je lahko naenkrat odpustil iz službe. Veliki kneginji se je včasih poljubilo igrati ulogo nežne matere; dogajalo se je to takrat, kadar se je dolgočasila in ni vedela, s čim bi si krajšala čas. Nekoč, dan po dvornem plesu, je letela na perutih materinske ljubezni k svojim otrokom, zapletla se v preprogo, padla in si — izbila zob. Silen hrup! Veliki knez je besnel, nekdo je moral'biti vržen kot žrtev v žrelo jeze. Majordom si ni dolgo pomišljal, krivda je padla na mojega očeta, saj je bil on tisti, ki je razprostiral preproge po hodnikih, in kako bi se bila velika kneginja spodtaknila, če bi bil dobro nategnil preprogo? Še isti dan je bil odpuščen iz službe ter pregnan, in nesreča ga je preganjala izza onega dne brez prestanka. Bilo bi dolgo in mučno, bilo bi smešno in vredno joka, če bi se spuščala v podrobnosti, če bi slikala, kako je postal zob velike kneginje pošast, ki je podila očeta od pragov vseh hiš, v katerih je iskal nove službe. Zgodaj je umrl, in mati ga ni dolgo preživela. Prišla sem v hišo svojega strica; bil je bogat trgovec. Naklonil mi je, da so me odgajali z njegovimi hčerami; sklenili so, da napravijo iž' mene
učiteljico ali odgojiteljico. Moje življenje v njegovi hiši je bilo žalostno, zelo žalostno. Ponavljala se je z menoj ona davna, stara historija, katero vsakdo pozna. Stric je bil ljubezniv, toda žena njegova me je sovražila; bila je ljubosumna na vsako ljubeznjivo besedo, na vsak prijazen pogled, naj mi ga je.naklonil kdorkoli; njene hčere, moje sestrične, so me zaničevale iz dna svojih duš. Plakala sem na skrivnem in klicala k- Bogu, naj me reši. Rešil ine je nepričakovano po nekaj letih pravega mučen ištva. Moj stric je bil v trgovski zvezi z grofom Muromskim, ki ima po celi Rusiji velike tovarne. Nekoč je prišel, grof k nam, teta in sestrična sta bili na letovišču, in bila sem sama s stricem v mestu. Niso mi privoščile zraka gozdov, in step; pod pretvezo, da me potrebuje stric v mestu, so me pustile doma. Cel dan sem šivala v. svoji mali sobici, in nekoč sem zaslišala v sosedni sobi glas svojega strica v prepiru z nepoznano mi osebo. Oba sta kričala kakor za stavo, toda razumela nisem, za kaj gre. Naenkrat je odprl moj stric vrata: »Hitro, Paraša, kozarec vode! Grofu je slabo!«
.   j   ,. /     (Dalje.prihodnjič.)    ._:'_\HQ
rjt-103-
I   R|,aja trikrat na teden, in sioor v torek, Četrtek
I  Ol,0to ob +. i»'i popoldni' lor stano  po pošli preje-
I  * ali v Oovlci na dom posilju.na:
I         vse loto.........ir» K
I          »/sv.........10 „
I       «/n   ,-,....;.,.. & „
K posaiiuifo? ^K^jjlk^^nnpjVijO^vni^ . ^_ I SOČA" iina ii^MMifjifr|^WlTte"4>vilogc • Qb- '-trnom" L Kažipot po GorKkeMifi GradiSčanskem" in dvakrat | !,,[„, Vozni red železnic; parnikov in poštnih zvez". I jI,iiwnino sprejela upravirištvo:. v Gosposki iilitn 1^ 7 i, nadstr. v. „l/briški Tiskarni'* A. Uabrisčolr. L naroČila brez. doposlane .naročnine sejie oziramo. j Oglasi in poslanfeeso.računijo po IVtit-vrstah če Laiio t-1:iat •*» vi --kmt_ H^v, 3-krat 12 v vsaka Ksta. Večkrat po pogodbi. Večje črko po prostoru. — Mame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za pilo in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.                     — Telefon it. 83. —                     „Gor. Tiskarna" A. GabršČek (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Tečaj XXXIX.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki' ulici'št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z uvodnikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludna ter od 2. do 5. popoldne; ot) nedeljah, in praznikih od 9. do 12. dopoludne. IT p r a. v ni š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v T. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je pličati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo 1« upravniStvu.
„PRIM0REC" izhaja neodvisno od „Sočo" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 160.
„Soča" in „Primore-" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-lo tobakarnah: .7. AfriS, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Ivoren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska uh 3. I. Hova-ski.- na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1 ; Toreza I<eban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarui LavrenčiČ na trga della Caserma.
V Gorici, v soboto dne 18. septembra 1909.
Siti smo deželnega gospodarstva pod zvezo slovenskega viteza dr. A. Gregorčiča z laškim vitezom dr. Pajerjem. Ta dva viteza sta nam gospodarila škandalozno. Suha leta so nastala in teh suhih let bi ne bilo ne konca ne kraja, ako ostaneta ta dva moža .še nekaj časa na krmilu v deželni hiši!
Izbrali smo kandidate, na katere se je združil ljudskiglasže lani. Letos jih moramo zopet izvoliti!
Splošna kurija mora pokazati drugim volilnim skupinam, kako se voli. Potem bodo sledile splošni kuriji menda še bolje kot lani. V boj gremo z vsklikom: Proč s škodljivim deželnim gospodarstvom, pročzvelikimslovenskimško-dlii vcern dr. Gregorčičem! Proč z njegovimi kandidati!
Volilci! Na dan 26. septembra pokažite, da ste možje. Pred celim svetom pokažite, da Goriška ni klerikalna in nikoli ne bo!
Dnč 26. septembra je nedelja*
torej prost dan za vsakega. Potrebna domača opravila se že opravi, in sicer tako, da ima vsakdo čas iti volit.
Volitve so določene na nedeljo po želji klerikalcev, katerim vlada v takih rečeh kaj rada ustreže, ker ve, da so jej klerikalci vedno ponižni hlapčki.
Klerikalni kolovodje mislijo tako: f nedeljo mora vse ljudstvo k maši potem pa z nuncem na volišče. Pa menda odpade tudi dosti maš! Kjer bo gospod nune čutil potrebo posebno agitirati. pusti mašo lepo v miru pa bo agitiral. Poreče: da glavno opravilo je volitev.
Na Gospodov dan bi radi ujeli več glasov kakor v delavnik. Volilci! Na Vas je ležeče, da se to ne zgodi. Pojdite volit torej naše ljudske kandidate!
Prav ker je nedelja in Gospodov dan
—  vsi na volišče. Vsi za naše kandidate! Ljudski glas jih je poklical že lani in jim dal mandate! Ljudski glas kliče letos zopet. Zato volilci, vsi glasovnice v roke z imeni naših kandidatov. Ti morajo biti zopet izvoljeni.
Mogočno naj doni ljudski glas 26. septembra 1909. po goriški deželi in mogočno naj se razlega iz naše dežele po svetu, da živi na Goriškem vrlo slovensko ljudstvo, katero se otresa spon klerikalizma.
Ljudski glas je božji glas. Ta glas bomo culi 26. t. m. Le pogumno v boj!
D gorah se svita i
Klerikalci mislijo, da ie v naših. Gorah vse pri starem in Gregorčič sanja, da zmaga on v kmečkih občinah zopet sijajno! No, pa že lani ni bilo več sijajnosti. Kaj, ko bi se zgodilo to, da bi propadel?!
—  Volilci v tej skupini bi storili veliko dobra delo!
Najprvo pa treba pokazati v splošni volilni skupini, koliko so napredovale, naše Gore, v tej skupini treba pokazati tudi v političnem glavarstvu tolminskem, da so naveličani pov-sodi pogubonosnega, Gregorčič-Pajerje-vega gospodarstva v deželni hiši.
Naše Gore so zanemarjene, pa zakaj? Zato pač, ker volijc Gregorčiča in njegove kandidate, ki poznajo gorjane samo takrat, kadar so volitve; drugače pa nikoli. —
V gorah še sedaj ni železnice iz Sv. Lucije do Kobarida: oziroma Bovca, dasi je tako potrebna. Koliko bi pridobili gor-jani z železnico. Pa kje je glavna ovira, da je ni? Edino le v deželnem odboru, kjer kima Gregorčičev izvoljenec profesor Berbuč. Železnica iz Sv. Lucije do Kobarida, oz. Bovca je bila prej sklenjena kakor pa tista furlanska iz Gorice v červinjan. Ali tekla pa bo prej železni caizGoricevČer vi njan kakor pa iz Sv. Lucije po gorah. Zakaj? Zato, ker se je deželni odbor zavzel ž vso silo za črto v Červinjan, za gorsko pa ne. Zanikerni odbornik Berbuč je jokal okoli, da ne izplača deželni odber nit; onih denarjev, ki so določeni za prva preddela gorske železnice! Kaj hočete imeti torej še Gregorčičevce za poslance?! Slaba' bi bila ta! —
Volilci na Tolminskem, Cerkljanskem, Kobariškem, Bovškem! Pomagajte s svojimi glasovi, da vržemo proč od sebe Gregorčiča in njegove nesposobne ljudi. V o-lite naše kandidate!
Združili smo se zanje in jamstvo Vam dajemo, da bodo vršili svojo poslansko dolžnost ter skrbeli za procvit naše dežele!
[]a tolminskem
je pretil razpor. Razpor pa je srečno poravnan.
G. Andrej V r t o v e c je izdal hvalevredno svojo izjavo, katero naj uvažu-jejo v polni meri naši tolminski volici! Zato le krepko v volilni boj! Sedaj j^ čas agitacije, potem pride volitev in ta mora nam prinesti zmago! Le pogum!
Obilo uolilceu je "o suetu
zato pa je tim večja dolžnost, vseh, ki so doma, da stopijo vsi, do zadnjega moža na volišče. Nikdo naj ne ostane doma! Vsak glas je važen za izid volitev!
naši Rrašeuci
se gotovo tu'.- Utos izkažejo, kakor lani. Kras je stara protiklerikalna trdnjava. Te trdnjave ne vzamejo klerikalci nikdar!
Sicer se bahajo, da bi bili napredovali na Komenščini, pa ne verjamemo, da bi lezli tamkajšnji volilci v klerikalni jarem tako, da bi mogli gojiti klerikalni kolovodje kako posebno upanje na Kras.
»Slovenec« večkrat zajoka in pravi: le še goriški Kras se drži napredno. Pa tudi ta mora pasti! Tako pravi »Slovenec«. Mi pa pravimo, da se to nikoli ne zgodi! —
V javnost so prihajali razni glasovi glede kandidatur. Mislimo, da se končno lepo zedinijo ter volijo tako, da bo prav, da bo Kras dobro zastopan v deželnem zboru ter bo imel upanje, da se tudi zanj kedaj kaj stori!
Klerikalcev pa Kraševci ne bodo volili! Saj vendar dobro vedo, kako dobroto sta jim delala lani klerikalna odbornika slovenska s senom! Laški fijakarji v Gorici so dobili dobro seno, v gradiščan-ski okraj se je dajalo brezplačno — Kra-ševcem pa za drag denar neporabno robo. Kdo bo potem še volil klerikalce? Za tako »ljubezen« iz deželnega odbora se Kraševci lepo zahvaljujejo. Zato pa ne bodo volili klerikalcev.                   (
Kras potrebuje pitne vode. Načrt o preskrbi Krasa s pitno vodo k-ži v uradih deželnega odbora dobro zaki it. Lahi niso bili še nikdar zavzeti za izvršitev takih načrtov med Slovenci; še toliko manj pa, če je Gregorčič zvezan s Pajerjem ter se vrši v deželni hiši le laška volja. Potem seveda se ne morejo izvrševati taki načrti. Zato pa treba drugih, dobrih poslancev, ki se zavzamejo resno za ta načrt ter ga tudi uresničijo. — Če je bilo mogoče izvršiti načrt namakanja tržiške ravani, kar stane deželo ogromen denar, bo mogoče pač enkrat tudi za Slovence kaj storiti! Ni vraga, da bi se delalo vedno ie za Lahe in Furlane!
Kraševci! Le pogumno v boj proti Pajerjevemu sistemu v deželni hiši. Proč z Gregorčičevim hlapčevanjem našemu sovražniku Pajerju.
Gregorčičevi kandidatje ne smejo postati poslanci.
Zavedni Kraševci, volite naše ljudske kandidate.
Vsi navolišče kot en mož!
Prav od Krasa se pričakuje, da se izkaže najboljepri volit-vah! Na dan! Kras ne bo nikdar klerikalen!                    ,••'¦'              ^
Bricem so obljubovali železnico, potem pa pamitramvaj, v katerem bi se Fon pripeljal v Brda. Pa ni ne duha ne sluha ne o enem ne o drugem. Da le ne zapackajo še načrta nove železnice, ki bi šla čez Sočo v Pevmo! — Kolone v. Br-dih so nafarbalL da je Fon tisti, ki je začel reševati kolonsko vprašanje. V resnici pa je vso reč začel prost Faidutti in še le kasneje, ko je bila ta reč v najboljšem tiru ter so videli naši klerikalci, da se da iz tega kovati političen kapital, je začel tudi Fon nekaj mešati!
Vipavcem obijubuje Berbuč vodo iz Hublja. Pa tako dela to, da mu še klerikalci več ne verjamejo. Še za norca ga imajo! Naj utone torej njegov mandat v Hublju!
Gregorčičevih kandidatov ne bodo volili več v goriški okolici, ker so se sedanji klerikalni posfenci izkazali za skrajno slabe, da slabših ni mogoče dobiti!
Kanalci! Zganite se tudi Vi pa se pridružite drugim z., volitev naših ljudskih kandidatov!
Goriška okciica mora pokazati, da je zavedna, že 26. t. m., potem bo še čas za nove take dokaze.
Le ne obzirov! Gregorčičevih kandidatov iz razkolne klerikalne stranke ne maramo pa je konec! Ljudski kandidatje naj bodo izvoljeni tudi v goriški okolici z veliko večino.
Lani je napredovala goriška okolica, letos naj se skaže še boljše!
Klerikalni kandidatje, to se pravi: kandidatje Gregorčičevi!
V klerikalni razparani stranki je postavil kandidate Gregorčič sam. Skriva se za vodstvo S. L. S., ali postavil jih.je čisto sam.
Dolgo je iskal okoli, prosil, rotil, vse zaman.
Nazadnje je skuhal te-le kandidate za splošno kurijo:
Anton M a n f r e d a, župan v Iderskem.
Josip Fon, dvorni svetnik v Gorici.
Alojzij Jerič, posestnik v Kobdilju. Ali kaj naj rečemo k tem   kandidatom? Nič — je najbolje!
Okoličani. Vipavci. Brici, Kanalci!
icščai)!!
Dne 26. t. m. se hočemo goriški Slovenci tudi udeležiti volitev v splošni kuriji na furlansko-laški strani.
V to svrho se sestavi volilni odbor vseh strank v mestu in postavi svoje lastne kandidate.
Vsakdo naj že sedaj agitira in deluje na to, da ne izostane niti eden Slovenec.
Skupno v boj proti našim nasprotnikom!
Klerikalci polagajo svoje upanje tudi na Vas. Na gore upajo in pa na Vas, da jim izvolite poslance.
Ali v Fonovem držaVnozborskem volilnem okraju se je že lani pokazalo, da je mož nazadoval ter da so narastli glasovi za naše kandidate. Naj narastejo letos še bolj! Saj klerikalci ne zaslužijo drugega kot da se jim izkaže skrajno nezaupanje.
Kdo naj voli Fona? Novostrujarji v klerikalni stranki pravijo, da je »za nič«-poslanec ter bi se ga radi otresli. Tudi je c, kr. uradnik, ki bi rad še avanziral! U-mevno, da se potem ne more boriti kdo ve kako ognjevito za Slovence!
Goriški okolici obljiibujejo klerikalci pred volitvami vse mogoče in nemdgoče, ne storijo pa nič.
koliki!
Dne 26. septembra bodi dan vstajenja goriških Slovencev.
Cela Slovenija je obrnjena na hrabre in zavedne goriške Slovence ter pričakuje z napetostjo izid volitev.
Pokažimo,, da smo goriški Slovenci res zavedni in da si hočemo ta pridevnik tudi ohraniti.
;   Pogumno v boj in zmaga mora biti naša, ker resnica je le ena.
Priporočamo našim rodbinam
DOPISI.
jz l{Ptf)it)$l{e$a ograja.
Iz zapadnih Brd. (Otvoritev na-rodnešoIevHruševljah.) — Zadnje dni preteklega tedna nas je opominjalo vsakokratno pritrkovanje na hrušev-ski podružnici, da se ima vršiti v nedeljo izreden dogodek. Kar je bilo na predvečer, to je doseglo višek predproslave takega dne. Po hriiševskih in nebelskih gričih in brežinah so plamteli kresovi, v zrak so švigale rakete in umeteljni ognji, od časa do Časa pa se je culo zamolklo gro-
menje — streljalo se je tudi iz možnarjev. Res čarobna je bila to noč obmejna pokrai jina. No, in zakaj vse to? Obmejni Slo ven. ci so pokazali z narodnega vshičenja pol-nim srcem, da mila jim je šola, kjer se p0. učuje v materinem jeziku, to dokumentu, je njih veliko zanimanje do šole in do iz0. brazbe sploh. — V nedeljo 12. t. m. se je slovesno otvorila nova dvorazredniea v Hruševljah. Prav lična stavba na nizkem porobku nedaleč od ceste. Odičena je bila uprav kraljevski. Nebroj slov. trobojnic je vihralo raz oken in drogov, spodaj pri cesti pa je stal lep slavolok. Sv. mašo se je služilo v Hruševljah. Cerkev nabito polna, več ličnosti je zastopalo različne korporacije. Videli smo: glavarja iz Gradišča, nadz. Fr. Finžgarja, prof. Janovv-skega, enega člana c. kr. š. sv., preds. kraj. š. sv. Jakončiča, župane iz Biljane in Dolenj z nekaterimi starešini in zastopnike kožbanske občine. Obmejno učiteljstvo je bilo dobro zastopano (Mimik, Skrljevo, Kožbana, VišnjeVik, Fojana, Biljana, Me-dana in domači.) Zraven teh še mnogo narodnega občinstva. Procesija se je vila iz cerkve do slavoloka. Tu je pozdravil glavarja ljubek otrok (deklica) v lepih besedah, kar je napravilo na navzoče jako prijeten vtisk in vsem se je omilil otrok, ki je podal glavarju šop cvetlic. Po opravljenih cerkvenih ceremonijah pričeli so z lepimi otvoritvenimi pozdravskimi nagovori. Govorili so: domači župnik, glavar, nadzornik Finžgar, pred. kr. š. sv. A. Jakončič in domači učitelj. — Po odpeti cesarski pesmi so sledili živio-klici, nakar se je. ljudstvo razšlo. Konštatirati moramo, da je ta šola velikanska pridobitev v narodnem oziru v obmejnih Brdih. Gre res namreč zasluga za to reč možem po našem v prvi vrsti gospodu nadz. Fr. F i n ž g a r j u. Ves čas med slovesnostjo je vladala velika navdušenost. Slovenec iz srca Slovenije naj bi bil videl to obmejno ljudstvo, iz obrazov mu je sijala hvaležnost za naklonjen kulturen dar.
IzginilajeLegaizNebla, na njenih razvalinah je v s k 1 i I a nova narodna šola, ki naj bode poznim rodovom veren s v e d o k narodne zavesti. .                   O.
Iz komenskega okraja.
Komen, 18. IX. 1909. — V pondeljek dne 20. septembra t. 1. bodemo obhajali Slovenci obletnico 2 0. septembra 19 0 8. onega za nas tužnega dneva, ko so avstrijski bajoneti prelivali po ljubljan-, skih ulicah slovensko nedolžno kri. S krvavimi črkami lebdeti mora slehernemu Slovencu neizbrisno v spominu, za naš narod tolikanj žalosten, zgodovinski dan, ko sti padli nedolžni žrtvi Adamič in Lun-der, zadeti od avstrijskih krogelj a nešteto drugih žrtev je medlelo v ječah. Nemški bajoneti so divjali 20. septembra 1908. po ljubljanskih ulicah, ali upajmo, da pride tudi za nas dan bsvete za nedolžne žrtve! Do tedaj pa vzgajajmo našo deco v svojih učilnicah povsod tam, kjer nam vlada odreka iste; povsod tam naj naša šolska družba sv. C, in M. otvarja svoje šole in naj rešuje našo deco pred tujim rob-stvom, ter naj jej vceplja v .mlada srca ljubezen do svojega sedaj povsod zatiranega roda in jezika.
20. september bodi nam dan narodnega žalovanja v večni »memento« oholim našim narodnim sovražnikom. Čim bru-talneje se nas zatira, tem večji bodi naš odpor. V prosveti je naš spas! 20. septembra posvetimo nvrodnemu davku. Sleherna Slovenka in Slovenec žrtvuje naj po svojej moči mal dar domu na altar.
!z cerkljanskega okraja.
Iz Cerkna. — Volilni shod »Narodno političnega društva« v Cerknem se vrši, kakor objavljeno, v nedeljo, dne i9. t. m-in sicer v salonu gosp. Viljema Peternelj-a v Cerknem.
Iz kanalskega okraja.
Ročlnj. — Dne 15. t. m. je bil tu napovedani sodni dan. Ob 21/a uri popoldne je začela padati gosta in debela toča ter v V-t ure zbila v zemljo ves pridelek. Grozdje, sadje, listje, vse leži na tleh. Sk°* da je zelo velika. Ta nesreča je že druga v tem letu. država in dežela morata priskočiti nesrečnežem na pomoč. (Dalje v prilogi.)
Priloga Joče" it. 108. z dne 18. teptcmbra KM. Iz goriške okolice.
Strela je ubila v sredo popoldne 54 let staro Katarino Krzetic, doma iz Dolenj; ta žena ju bivala pri Plahuti ob Soči. Bi- ' la ic na polju z železnimi vilami na rami. Treščilo je v vile ter ubilo ženo.              ]
je za na Kelodcn trpeče neprckosljivo sredstvo'
katero ima prednost pred  vsemi dragimi dra
stičnimi čistil, kroglicami in grenčrcaini.
Cena or,ig*.3JkaXUe K 2'—
¦Ponarejanje se sodnijsko zasleduje.
Moloi-ov Franc, žganje in sol
za Tikanje života. — BoleCine olajšujoče in okrepCajoCe sta-roznuno sredstvo proti trganju iu prehiajenju vsake vrste. O: Ig. Blekleniea K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah iu mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in bf. dvorni založnik.,  Dunaj, I.
Tuchlauben 9.
Zaloga v (lorici  v lekarnah:  G. Cristofoletti,
A. Giroucoli.
Kdo zmaga?
naše zlate ljudske mase ne vedo nič o takih lovcih na mandate.
Proglasitev starih 3 kandidatov od | obek strank je dobila med ljudstvom v celi deželi prav radosten odmev. Smatralo se je v obče, da je to najugodniša rešitev, kajti možje so bili izvoljeni po dvakratnem trdem boju na 6 let, a niso prišli Še do dela v deželnem zboru. Kaj je bolj naravno, katfftTno, da jih ljudstvo zopet voli?
Ali ne! Od raznih strani prihajajo glasovi — vselej le od kandidatov »in spe« — kako grozno je prezrt ta in ta okraj ali kotiček dežele, da je politično vodstvo zgrešilo, ker se ni oziralo na nje itd. — i n tako nam zdaj vsiljujejo že za splošno k u r i j o š e 6 k a n d i d a t ov. In s kako resolutnostjo! Iz jednega okraja nam je razodel prvak celo grožnjo, da se naši združijo s klerikalci in potom kompromisa (!) postavijo kandidata za.njihov okraj, — in to okraj, ki nima v celoti toliko volilcev, kolikor drugqd ena sama občina, ki tudi nima nikogar, med kandidati in ga tudi ne zahteva. —'
Podobnih podrobnosti] bi lahko mnogo našteli! Ali dovolj! Naj vedo vsi, p r a v v s i t i s t i, ki so deležni tega greha, da jih poznamo in da ne verujemo čisto nič tožbam o zapostavljanju in pre-
(Resna beseda, komur tiče.) ziraniu-Skrbe,i pa bomo za to»da sDozna
,..,_,.          ,                 ,              '    vse take tiče tudi 1 j u d s t v o, kateremu
One 26. t. m. bo zopet cela dežela v ognjevitem volilnem boju. Ta dan odloči, ' ali bo v naši deželi še^riadaljnih 6 let vla- ' dala nesrečna Pajer-Oregorčičeva zveza, j
Dasi je že blizu ta sodni dan, vendar I ni na nobeni strani takega volilnega vi- | harja, ki razburja in razvnema strasti in ! sovraštva, kakor smo bili zadnje čase na- j vajeni. Stranke so se odločile za drugač-.' no taktiko: podrobnega organ iz a-t o r i č n e g a d e 1 a. — In to je času pri- j merno. Naše 1 j u d s t v o je bilo dobro poučeno, ono samo se pripravlja na volilni boj.
Ne prirejamo burnih shodov, -—ali popolnoma s m o pri p r a v 1 j e n i n a v o 1 i 1 n o b i t k o. Ponosni smerna birv ti na naše zlate ljudske mase, ki gore samo za dobro s t v a r, za s k u p n o zmago v blagor vsega našega naroda. Ta plemenita ljudska duša hrepeni po rešitvi iz sedanjega P a j e r-G r e g o r č i-čevega jarma in se pokori narodni disciplini brez ozira na morebitne krajevne težnje, ker ve, da brez disciplin e, b r e z o d u š e v 1 j e n e edinosti je z a man v e.s trud. — In ta naša vrla narodna vojska je danes tolika, da je mogoča sijajna zmaga že pri prvi volitvi 26. t. m. In to mora biti! Poročila iz cele dežele nam to potrjujejo.
Kakor smo povedali na to stran svoje prepričanje, tako moramo odkrito in brez ovinkov udariti po r a k-r a n i na našem telesu, katere ni več mogoče zamolčati, ne trpeti. Kužno bolezen, ki bi mogla razjesti vse naše krasne vspe-lie, moramo temeljito ozdraviti, — ako drugače ne pojde, pa z radikalno operacijo : da o d ž enem o s telesa okužene ude!! Bolje danes, nego jutri! Da, bolje tudi propasti 26. t. m., ali ozdraviti grdo zlo, ki je hujše nego jedenkraten propad. — In kaj je to zlo?
Klerikalni listi nas te dni zafrkujejo,. da v naši stranki silijo na površje ljudje, katerim ni nič za stvar, Marveč le za o s e b o, in to vsakomur za s v o j o o s e-bo, — daprinasmrgolikandida-t o v, ki silijo v deželni zbor itd.
Ta bolezen ni mogla ostati skrita pred očmi klerikalcev, zato smo odvezali i sleherne dolžnosti in tudi taktične obzirnosti, — in evo nas, da v interesu n a-roda, v korist dobri stvari in stranki povzdignemo še o pravem času svoj svarilni glas tistim, ki zadnje dni rujejo in in-trigujejo proti postavljenim kandidatom, namesto da bi za nje delali!
Dokler niso bili kandidatje postavljeni, je vedno mrgolelo po Gorici z dežele možakarjev, ki so delali tu »lepo in slabo vreme«. To je bilo govorjenja o koristih dežele v tem in tem kotu naše dežele, katerim treba najti dobrega zastopnika. Ali ta dober zastopnik je vedno »on«; teli »on«, ki tako govorč, je pa na tucate, a vsakdo čaka, da bo predlagan od druge strani. Ker se to ne zgodi, je »on« stra-"j Snb hud, in teh hudih je in ostane veliko, k e r v e 1 i k o s e j i h čuti p o k 1 ic a-" i h, a i z v o 1 j e u i s o le t r i j e.   Vse
Ji
bo treba še posebe natočiti čistega vina o tem: kdoje sposoben z adobre-g a p o s 1 a n c a. — Saj se že dosti dolgo borimo proti nesposobnemu zastopstvu ljudstva! Vsak norec bi z n a 1 p r e j e t i 1 6 K n a d a n z a d e 1 o, katero o p r a v i z neimenovanim z a d n j i m d e 1 o.m telesa v dežel-n e m zbor u. Sedeti tam in lepo držati jezik za zobmi, da ne izda s prvo besedo svoje nesposobnosti, to so že mnogi znali (— »če ne falim!« je bil Bolkov edini in največji govor in vse »delo,« še takrat proti Slovencem), in to bi znala tudi M a n f r e d a z Idrskega in Jerič iz Kobdilja. Ali bodi to uzor deželnega zbora, ki naj bi se boril z uma svitlim mečem, z zgovorno besedo in pogumnim srcem proti laški prepotenci?! — Roko na srce vsi tisti, ki silite v deželni zbor! Motijo se tisti, ki menijo, da bo vse delo lahko slonelo na ramenih d v eh ali treh ose b, vsi drugi pa bi hodili v Gorico le sedet in svojo modrost prodajat, pa morda celo po svoji glavi in svojih osebnih špekulacijah odločevat o usodi dežele in našega ljudstva. Zahtevamo, da morajo imeti kandidatje t u d i • v s e sposobnosti z a d o b r'e g a poslane a. Te sposobnosti mora poznati vsak volilec!
Še veliko bi povedali, ali dovolj! To pa je šele pričetek! Učili bomo ljudstvo, da bo prav umelo svoje koristi, potem bo tudi oddajalo pravim, sposobnim rokam razna zastopstva. Dovolj je že škode, da ne prihajajo v poštev učeni, vsestransko izobraženi in sposobni možje, ki bi bili lahko vrli poslanci, a namesto njih naj volimo v deželni zbor ljudi, kitam ne bodo znali niti ust odpreti, ker bi se samo smešili. — Dovolj je dosedanjih grehov!.
Družba sv. Cirila in Metida.
Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali v Renčali K 12'% o priliki poroke g. Lndovika Stepančiča in gospice Franice Slamičeve.
Spominjajte se 20. septembra z darovi za družbo sv. Cirila in Metoda!
Ciril-Metodovec daruje družbi sv. C. in M. 20 K z geslom:
Naj žrtev lanskih kri prelita — ne bila bi zaman! Ž njo bratu s čela beda zmita, zasij mu boljši dan! — Zato: Vam grom! — Bogu prisego: »Le svojcem zjat kovan!« Ciril-Mdtodu, bratoma kron križev (X) dva. —
Domače vesti
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Izletniki v Čepovanu iz braniške doline na »Zeleni rob« ob pevanju kitajske himne zložili 10 K. — Gdč. Minka Drašček nabrala v Kanalu v veseli družbi 2'30 K. — Prof. O. Fistravec odklonil plačilo 5 K. — Nabiralnik v gostilni pri Fonu V Solkanu je dal osmi znesek 6 K, doslej skupaj 85'04 K. Neimenovan št. 7 za september 2 K in
Neimenovana 2 K. G. Vodopivec iz Dorn-berga za uslugp po Zjidehi 1 K.  ,
Za šolsko leto 1909/10 je zopet ogla-šena dolga vrsta revnih slovenskih dijakov, ki bi radi zastonj dobivali hrano v »Dijaški kuhinji«. Pomagajmo skupno, da nam ukaželjna mladina ne zaostane in ne omaga vsled bede.
Pozftr! JJJestni Slovenci! Priporočamo popoln mir. Lahi iščejo prilike, da bi mogli naslikati vladi Slovence za izzivalce, kar naj bi škodovalo Slovencem, koristilo pa Lahom. Laški odposlanci govore vladi venomer o nemirih, ki pretijo nastati, grozijo itd. Vsak nepremišljen korak s slovenske strani bi le škodoval dobri stvari. Zato priporočamo popoln mir. Prosimo, da se uvažuje ta naš nasvet v polnem obsegu!
Ajdovščina za slov. učiteljišče. — Starešinstvo industrijamega kraja Ajdovščina je sklenilo v svoji seji dne 14. IX. 1909 v očigled gonji nekaterih laških kričačev v Gorici proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico in poznavajoč šibko stran naše visoke vlade, da pri njej le prerado najdejo poslušna ušesa take gonje, ako prihajajo od laške ali nemške strani, enoglasno sledečo resolucijo:
Poživlja se visoka vlada, da vkljub nečuveni gonji od strani izvestnih italijanskih krogov v Gorici, na čelu jim mestnega magistrata goriškega, nemudoma premesti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico, ki je v prvi vrsti i? pedagogičnih o-zirov edin pripravni kraj za slovensko u-čiteljišče v naši deželi. To svojo resolucijo opira imenovano starešinstvo na sledeče razloge: Gorica je glavno mesto dežele, v koji tvorijo V.i prebivalstva Slovenci. V Gorico se steka vsa trgovina iz slovenskega dela dežele in v Gorici dobivajo vsi pridelki tega dela dežele svoj naraven odtok. Naravno je vsled tega, da tvori Gorica središče vsega gospodarskega, kulturnega in političnega gibanja slovenskega življa v deželi; dočim Gorica ni za Furlanijo, koje občine so dvignile zadnje oni protest proti premestitvi .slov. učiteljišča v Gorico, ne gospodarsko, ne kulturno, ne politično središče. Pač pa je Furlanija v vsakem oziru povsem ločena od Gorice. To našo trditev podpira tudi dejstvo, da se je laško učiteljišče na željo Furlanov samih premestilo v njihoVo središče, t. j. Gradišče.
Kdor pozna razmere, ve, da je govorica o izključenem italijanstvu in sploh o italijanstvu Gorice le sad fantazije nekaterih vročih glav. To dokazuje dejstvo, da je v Gorici danes malodane polovica avtohtonega prebivalstva slovenske narodnosti, a od ostale polovice več nego Vs renegatov iz pretekle dobe, ko se je naše ljudstvo, došlo v Gorico, še v italijanskih Šolah na umeten način poitalijančilo.
Kdor to ve, ve tudi, da bi se ogromna večina laškega prebivalstva v Gorici in zlasti trgovcev in obrtnikov, ker je Gorica po svoji legi gospodarsko popolnoma odvisna od slovenskega dela dežele, lepo zahvalila za kako gonjo proti Slovencem v Gorici. Taka gonja bi namreč pomenila za goriške Lahe gospodarski polom.
Strašenje z ustajo radi premestitve slov. učiteljišča v Gorico je radi tega le brezvestno, na strahopetnost visoke vlade računajoče delo nekaterih riemirnežev, ki hočejo po vsej sili odvzeti slovenskim u-čiteljiščnikom priliko izobraževati se v mestu, ki je v to edino pripravno v vsakem oziru. Da je to v pedagogičnem oziru, je visoka vjada sama najbolj uverjena.
Lokalne oblasti pa bodo najbolje vedele, kako izgleda namišljeno italijanstvo goriškega mesta in koliko je.vredno žaganje, kakoršno se je izreklo zadnje dni pod patrorianco goriškega mestnega magistrata.
Županstvo v Ajdovščini 14. sept. 1909. Župan: Ig. Kovač.
Odbor »Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici« naznanja svojim članom, da je društveni zdravnik g. dr. E r n e s t D e r e a n i odpotoval na 3-tedenski dopust. V tem času bo zdravil obolele člane g. d r. B r e c e 1 j. Isti, ordi-nira vsak dan od ?.—U. in od 3.-4. pop., izvzemši praznike. V slučaju, da je odsoten g. dr. Brecelj, gredo lahko člani k g. dr. IVI o r p u r g o na Travniku.
Narodna delavska organizacija v Gorici je poslala na Dunaj tako-le brzojavko:
Ministerski predsednik .Bjenerth,- Lfunai. Na tirolskem ire^entistična veleiziaja; < Gorici pa protekcija iredente! Protestu-" jemo najodločnejše. proti taki nečuveni strahopetnosti vlade, ki se ustraši pred »solevazione« goriške meščanske sodrge, in jej izražamo svoje nezaupanje. Zahtevamo, da se slovensko učiteljišče nemudoma premesti v Gorico, ki je naravno središče slovenskega dela dežele. Za »Narodno delavsko organizacijo« v Gorici Knaflič.
Pripravlja se »rivoita.« — V četrtek zjutraj je izšla posebna številka »Corri-era,« ki je z debelimi črkami poživljala »cittadine« na dejanska nasilstva proti Slovencem. List je bil zaplenjen. Poznamo vsebino, ki je — z 1 o č i n s k a!
Danes so nosili po hišah tiskane proglase, v zaprtih zavitkih. Vsebina je baje še bolj zločinska. — Nekaj se torej pripravlja! Slovenci, pozor! — Od policije zahtevamo, da stori svojo polno dolžnost, ker je v četrtek bila preprečena vsaka provo-kacija od slovenske strani. Ne trpimo pohodov po mestu, ne drugačnih žaijenj in morda zahrbtnih napadov! — Slovenci bomo znali primerno odgovoriti na vsako krivico, ki bi se nam storila!
Vprašanje: — Kaj misli storiti deželni odbor z uradnikom deželne hipotečne banke g. Lorenzonom, ki je k r v a v o ž a-1 i 1 Slovence v Gradišču ob Soči z barbari?! —
Ustanovni občni zbor hotelske delniške družbe »Triglav« v Ljubljani se bo vršil dne 26. septembra 1909. ob li. uri dopoludne v Grand hotel »Triglav« v Bohinjski Bistrici z nastopnim dnevnim redom: I. Poročilo koncesijonarjev; a.) račun o ustanovnih stroških; b.) potrdilo o uplačani glavnici v znesku 100.000 K; c.) poročilo o pridobitvi hotela »Triglav«; II. Ustanovitev hotelske delniške družbe »Triglav« na podlagi od vlade odobrenih pravil; III. Volitev upravnega in nadzornega sveta; IV. Nakup poslopij in zemljišč pri hotelu »Triglav« in ob Bohinjskem jezeru in hotelske uprave. V. Izdaja druge emisije v znesku 100.000 K.; VI. Eventualni nasveti. — V Ljubljani, dne 15. septembra 1909. — Dr. Vinko Gregorič 1. r. Ivan Hribar 1. r. Aleksander Hudover-nik I. r.   "
Laški liberalni kandidatje v splošni skupini so: goriški župan Jurij Bombig, dr. D. A/larchesini iz Gradeža in posestnik G. Pinat iz Furlanije.
Disciplina mora vladati v naprednih vrstah! Ni časa, ugibati sedaj, kateri bi bil boljši kandidat, kateri slabši. Vse pomisleke v stran! Kajti na vse strani vstre-či ni mogoče nikdar! Pred očmi imejmo v glavnem namen: streti Pajer-Gregorči-čevo nesrečno deželno gospodarstvo. Če pridejo naši kandidatje v večji veČini kot lani v deželni zbor, se to tudi zgodi. Zato pa vsi na volišče. Posebno še v splošni volilni skupini 26. t. m. Izid v tej skupini vpliva močno na ostale volilne skupine! Torej vsi glasovnice v roke pa na volišče!
Kdo je pravi krivec laške objestnosti v Gorici? —Leta 1897. smo jih tako udarili, da so bili tihi in krotki. Lahe v Gorici pa jev spodbudila k predrznosti in nesramnosti proti Slovencem zopet zveza Gregorčiča s Pajerjem in zlasti še v novejšem času novi volilni red. To je dvignilo Lahe v nesramnosti proti Slovencem; klerikalne slovenske kolovodje puščajo seveda v miru — saj hvalijo med seboj neizmerno Gregorčiča in Berbuča! — lop pa po drugih možeh, ki se pošteno borijo proti laški prepotenci. — Tako daleč sega Gregorčičeva protislovenska politika!
Kaj pomenja to? — V nedeljo že se bo vršila volitev v splošni kuriji ali do danes nisc- bile še uročerie volilcem v goriškem mestu izkaznice in glasovnice. Kaj jih morda nosi v žepu Resen? Zahtevamo, da magistrat nemudoma napravi svojo dolžnost in sicer nepristransko! •
Milijoni se stekajo iz užitnirie, tako pravi »Prismojenec«, tudi v deželno blagajno. — Kaj pa imamo mi od tega? Ta denar požerejo Lahi! Milijoni — dežela pa je polna dolgov! Kam gre denar? Na dan z računi! Zakaj jih skrivate?!
Volile«! Gregor&č je postavil svoje kandidate. Postavil jih je ria svojo roko. Kdo naj voli te? Nobeden, kdor ima pamet v glavi. Izbral ie ljudi, ki M mu mo-
rali silepb služiti in iti ž njim v zopetno zvezo z našim največjim sovražnikom deželnim glavarjem dr. Pajerjem. Gregorčič je vezan na Pajerja, dokler bosta v deželnem zboru. Kaj storiti? Delati nato, da ne pride v deželni zbor več ne Gregorčič ne njegovi kandidatje. V boj proti Gregorčičevim nakanam!
O razpustu goriškega deželnega zbora nesramno laže farovški »Prismojenec«, katerega bere   tudi nadškof.   Posvečeni Iažnik z vrača vso krivdo na prosta Fai-duttija in Gabrščeka.   Resnica pa je ta: 5 slovenskih klerikalcev in 9 laških liberalcev ie hotelo imeti iz svoje srede: deželnega glavarja, podglavarja in 3 odbornike. Torej 14 poslancev naj bi imelo vse to. Po volji Pajer-Oregorčičevi naj bi torej ostalo za 9 slov. poslancev v Slov. klubu in 6 laških poslancev laške ljudske torej za 15 poslancev, eno samo odboru iško mesto.   Tako krivično je postopal Gregorčič s Pajerjem. Sedaj pa lažejo Gregorčičevi listi, da se kar kadi. Delajo njega nedolžnega, pa sta vendar on in Pajer kriva razpusta dež. zbora, ker nista hotela odnehati od svojih neopravičenih zahtev. Pajer in Gregorčič sta hotela torej za 14 poslancev: glavarja, podglavarja in 3 odborniška mesta, za 15 poslancev, torej za večino, pa 1 samo od-borniško mesto. Ker to ni šlo z lepa, sta začela zločinsko obstrukcijo in razbila sta deželni zbor. Taka je resnica, vse drugo je laž! Farovški listi so nesramni lažniki. O »demonstracijah« piše »Corriere.« Zavija, laže in izmišljuje  si   razne   reči. Dva slov. drvarja sta zavpila, malce na-trkana, zvečer v ulici Vetturini nekaj besed. Eden je menda rekel  »Živio  Šolski Dom,« pa se je nabralo kmalu polno La-hončkov in prišla je policija v dveh kolonah ter zaprla ulice! — Zvečer so se znašali nad jednim na Travniku. »Corriere« laže o namenili, zbirališču. Slovencev itd. Vse zlagano. Slovenci niso hoteli nobene demonstracije. Bilo je nekaj krika in pehanja in zaprla je policija kavarni Central in Europa. Sinoči je bilo zopet nekaj krika. Vpili so tudi nekateri »Viva, živio Mara-ni.« Corriere in Piccolo lažeta o demonstracijah. — Neumno je, kar pišejo, da so oni dostojno protestirali, za Slovence pa je bilo treba bajonetov. Prismode! Policaji in orožniki niso prišli radi Slovencev v Gorico, ampak radi Lahov, katere poznamo še od lani, kaj so počeli v varstvu bajonetov!
Teden neprestanega volilnega dela naj bo teden od jutri do 26. t. m. Sedaj je pravi in naujgodniši čas za volilno delovanje. Somišljeniki! Agitatorji na noge!
Kdo je Jerič? — Mnoge ljudij popra-šuje, kdo je ta Jerič, ki ga kandidirajo klerikalci v splošni kuriji. Mi ga ne poznamo. Prašali smo Kraševce, če ga poznajo, pa so rekli: Tega pa ne poznamo- Torej je kot nalašč za kandidata!
»HOnečki Glas« je objavil v zadnji številki uvodni članek na naslov narodno-napredne stranke. Neumna klobasa, polna domišljavosti in napuha žabe,, ki se napihuje in poči, je namenjena »lovu na kaline.« Ne vemo, koga je bolj pomilovati, ali pisce, ki v potu svojega obraza rodč take nestvore, aH kmete, ki se pitajo s tako hrano. — Da Vrtojbenski.Mermolja ne more pojmiti, kaj je napredna stranka, to verujemo; isto tako verujemo, da tega ne more pojmiti koiosalno najivni njegov pomagač, ki je slučajno postal doktor, zajernaje iz. virov napredne stranke. Dišal mu je napreden denar, zdaj mu diši dobra pečenka, katero naj bi mu pekli kmetje. Po volitvah poskrbimo, da taka drevesa ne bodo smrdela v nebesa. Radi sodelujemo z resnimi in treznimi možmi, z domišljavci, ki niso sicer za nikako rabe, pa nikoli. Pika!
Tatvina kolekov. — Tobakarnarju Afriču v Gledališki ulici v Gorici je izginilo v sredo zvečer okoli 6—6l/2 kolekov v vrednosti okoli 2000 K. Policija je prijela dva Grka, ki sta hodila te dni po Gorici po raznih prodajalnah, menjavala denar ter kupila kako malenkost. Imenujeta se Anastazij in Pavel Mauroidi, eden je star okoli 50 let, drugi 25. Aretirali so jih v Gentillijevi menjalnici, ko je eden pobiral menjani denar, drugi pa tisti čas nekam sumljivo skrbno pregledoval razne reči. Baje imata ta dva Grka na vesti razne tatvine kolekov v Trstu.
Volllci! V nedeljo 26. sept. vsi na volišče! Kdor zmaga pri sedanjih volitvah, bo imel merodajno besedo v deželi. Dose-daj so gospodarili klerikalci pa tako slabo, da slabše ni bilo mogoče. Hočemo torej spremembo.
»Travnika« se bojijo na goriškem tramvaju. Sprevodnik je vprašal okoličana, ko je vstopil, kam se pelje. Odgovor: Na Travnik.* Sprevodnik: Beri, kam se peljete? Okoličan: Na Travnik. Zopet isto vprašanje, isti odgovor. Potem pa je sprevodnik nahrulil Slovenca, da Travnik je »Piazza grande« in da tako "se mora reči. No, vzel pa je vendar lepo denar in peljal fanta na Travnik. — Pred časom se je od merodajne strani pri vodstvu pov-darjalo, »da se ne bode delalo politike« — sedaj pa take neumnosti. Travnik je Travnik za nas, če je za Lahe pojazzo grande, pa naj bo za njih. Mi hočemo, da se naša imena, stara imena, ki so tudi v ustih vseh Lahov, spoštujejo! Capito?
O sramotni zvezi laže duhovniški »Prismojenec«. Laže pa tako nesramno, da pravi celo, da pripada Faiduttijevemu klubu v deželnem zboru tudi dr. Bugatto, ki pa niti ni bil deželni poslanec. Kdo more še kaj verjeti tako lažnjivemu listu?! — »Prismojenec« natvezuje svojim teličkom, da prost Faidutti in Bugatto vpri-zarjata in vzdržujeta gonjo v Gorici proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Ko-Lpra v Gorico. Re s n i c a pa je ta, da vodita nesramno gonjo proti t e j p r e m e s t i t v i župan B o m b i g i n d r. V en i e r, b i v š a d e ž e 1 n a poslanca in zvesta zaveznika Gregorčičeva.
Novi davki. — Finančni minister sestavlja nov finančni zakon, po katerem se ima zvišati davek na petrolej, na novo pa uvesti: monopol vžigalic, 'Vivek na električno in plinovo luč ter davek na mineralne vode.
V Selu na Vipavskem bo shod v nedeljo 19. i. m. in sicer predpoldne. Shod bo tudi na Ce s t i isti dan.
Volilni odbori. — Osnovali so se na raznih krajih volilni odbori, ki že prav pridno delujejo. Kjer jih še treba, naj se ustanove nujno, potem pa hitro na delo! Agitirajte, spodbujajte! Vsi naši volilci morajo na volišče!
Veliki javni ples priredijo fantje v nedeljo, ""dne 19. t. m. v Črničati na dvorišču A. Slamiča.
pričakoval takih uspehov, kakbrSne je to mlado društvo   doseglo preteklo   sredo. Slavuost je pravzaprav otvorila že pred-poldnem prvaš^a sokol, godba, katera je na Lavričevem trgu priredila prornenad-ni koncert v spomin p. Volariča, katerega slavuost se je istočasno vršila v Kobaridu. Že z dopoldanskim vlakom je dospejo mnogo gostov iz različnih krajev, a takoj popoldne so se začele zbirati množice iz okolice in popoldanski vlak je dovel zopet veliko občinstva iz spodnje vipavske doline in celo iz Gorice in okolice. Prijazna Ajdovščina je bila slavnostno odičena s trobojnicami, katere so visele iz malo-dane vsake hiše.   Tudi veselični prostor na Lavričevem trgu je bil krasno prirejen, le škoda, da je bilo vse premajhno, čemur je pa krivo to, ker se ni pričakovalo toliko udeležbe. Do 4). ure je bil trg že skoraj natlačen.   Točno ob 4. uri prikoraka pod vodstvom br. načelnika lepa četa 28 Sokoličev Ijudskošolskega naraščaja burno pozdravljena od množice gledalcev. Ti tnladi junaki so izvajali štiri vaje s prapora' in s tako eleganco in preciznostjo ter tako neustrašeno, da jih je res vse občudovalo. Za to so pa želi tudi obilo pohvale. Na to ste izvajali dve vrsti istega naraščaja, pod vodstvom br. načelnika in br. Braz-a vaje na drogu in bradlji z enkratno menjavo.   Telovadili so v resnici Krasno in culo se je od vseh stranij, da je neverjetno, kako je mogoče v tako kratkem času pri dečkih in sicer celo petletnih doseči takih uspehov. Občinstvo je izražalo svoje občudovanje z obilnim ploskanjem. Takoj za naraščajem je nastopilo 20 članov ajdovskega Sokola pod istim vodstvom s celjskimi prostimi vajami. Ni bila sicer velika četa,  toda pokazala  je, kaj se zamore doseči s sokolsko disciplino in vstrajnim delom. Ne pretiravamo, a-ko trdimo, da se te tako težke vaje niso letos pri nobenem nastopu izvahle tako lepo in s tako točnostjo in lahkoto kakor tukaj. (Konec pride)
Iveza narodnih-društev.
»Moč uniforme« bodo predstavljali jutri v Tolminu. Opozarjamo na to predstavo! Sodeloval bo polni vojaški orkester.
radi trgov, pogodb, z balkanskimi državami se poroča z Dunaja, da so agtarci izrazili željo, naj bi se ustanovila na Dunaju agrarna banka, sicer z zasebnimi sredstvi, a z državno pomočjo; banka bi naj imela namen zastopati kmetijske interese.          '           •
Lex Kolisko-Axmamt, ki določuje nemški poučni jezik na Nižjem Avstrijskem, je-znova predložena potom nujnega predloga v nižjeavstr. deželnem zboru. Enake postave mislijo skleniti tudi na Zgornje Avstrijskem, Soinograškem iu Predarelskem (!). Strah pred Čehi je tedaj že okužil skoraj vse planinske Nemce. Drugo vprašanje je seveda, kako bode m nesmiselna gonja vplivala na češki deželni in pa avstr. državni zbor.
Laško vseučiliško vprašanje. — Laški visokošolci iz južnega Tirolskega so poslali ministersk. predsedniku Bienertlui memorandum, v katerem zahtevajo, da se mora laška pravna fakulteta še to jesen otvoriti v Trstu. Ako se to ne zgodi, naznanjajo laški dijaki to leto še ostrejše demonstracije na vseh avstr. vseučiliščih, kjer študirajo Lahi.
Mati!
Čas pripekanja in čas nevarnega obolenje otrok je prispel! AH si se prepričala, da pravilno preživljaš svojega otroka, in ga torej varuješ pred po-končcvalceui otroške dobes „1)ljeva-lijem, drisko, črevesnim katarjem ?" Samo hranilo „Kufeke" ti daje najzanesljivejše varstvo.
goriški ^sft)i%
Odsek goriškega »Sokola« v Biljah
vabi k veselici s plesom, katero priredi. Čine 19. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih, g. Josipa Nemca v slovo k vojakom odhajajočim članom. Pri veselici nastopijo društveni tamburaši in igralci.   Po   veselici ples v venčkih 6 komadov 1 krono. Vstopnina k veselici 30 vinarjev. Med veselico in plesom deluje šaljiva pošta. Pri veselici in plesu svira vojaški orkester.   K obilni udeležbi uljudno vabi odsek. Na zdar! Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Sokol v Ajdovščini. — Zopet moramo zabeležiti krasen uspeh našega napredujočega Sokolstva na Goriškem. Preteklo sredo 8. trn. je slavil »Sokol« v Ajdovščini prvo obletnico svojega delovanja s tem, da je priredil prvo svojo samostojno javno telovadbo, s katero je javnosti položil račun   enoletnega  truda  in pravega sokolskega dela. Ta nastop je bil ob enem zaključek   cele vrste    letošnjih krasno uspelih javnih telovadb    primorskih sokolskih društev. Z ozirorn na veliko število veselic in slavnosti, katerih se je Sokolstvo letos udeleževalo,   kar  je   pa isto stalo obilo žrtev, je sklenil Ajdovski Sokol, da ne bode oficijelno vabil nobenega drugega društva za sodelovanje, ampak, da bode popolnoma samostojno nastopal. Ze dejstvo, da se je ta mladi Sokol upal sam prirediti javno telovadbo, je dokaz da je čutil v sebi dovolj življenskih moči, in da spolnuje tudi popolnoma postavljeno irm težko nalogo. In res, nikdo ni
ioriška kolesarska zveza.
Kolesarskemu društvu v Mirim je daroval g. Ferd. Lipuš 5 K. Hvala lepa!
Kolesarsko društvo »Danica« naznanja, da se udeleži kolesarske slavnosti Tržaškega bratskega kolesarskega društva »Balkan« dne 26. t. m. ob prvi jugoslovanski dirki. K tej dirki pošlje tudi 4 dirkače našega društva. Najboljši od naših članov dobi še posebej svetinjo, katero daruje kolesarsko društvo »Danica.« Gg. člani so uljudno naprošeni, da se v velikem številu udeleže te prve jugoslovanske koles, slavnosti.
Razne vesti.
NeČuven škandal je zagrešila kranjska vlada. Mirno in dostojno se je imel praznovati v Ljubljani 20. sept. Na nedeljo so bile določene razne prireditve: obhod po mestu, skupen odhod na pokopališče, govori na pokopališču. Vlada pa je prepovedala vse »z ozirom na javni mirni ied.« --~ »Slovenec« se je obnašal gnjus-no. Sramotil je nameravane prireditve, norca si j., delal iz oklica. Slovenski list ne more tako delati; tako dela le proda-nec onim, ki nas hočejo uničiti.
III. shod narodno-radikalnega dija-štva, ki se vrši v Ljubljani, je kaj dobro obiskan. Prišli so tudi akademiki iz Zag-Belgrada, Čehov je nad  120.
reba
Shod se vrši po § 2., ker je tako ukazala vlada z »ozirom na javni mir in red« in ker so tako hoteli nesramni klerikalci! Glavne reči s shoda priobčimo. -— Akademikov je zbranih okoli 500.
Umesten predlog je stavil dr. Tavčar v Kranjskem dež. šol. svetu. Po tem se bode namreč zanaprej o nastavljcnju sred-nješoskih suplentov glasovalo v plenarnih sejah. Upati je, da ne pride nobeden Nemec več na Kranjsko, a bati se je tudi, da ne pride nobeden  neklerikalec!
Balon »Giulio Verne« je po dvajjet-urni vožnji prišel pred Celovec, kjer se je spustil k tlom. Zrakoplovci' so preleteli Adrijo, Kras in Karavanke.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 6 0 'In. Ako je oglas ob;cinejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranjc za trgovce in obrtnike.
Koliko je manjSili trgovcev in obrtnikov v (Sorici. katerih na deželi (in celo v mestni
likjernsli
irajo. Škoda n
majlin
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Trgovina na debelo s kolonijalnim blagom imamo v Gorici. V »Edinosti« od torka čitamo med goriškimi vestmi, da nam manjka v Gorici trgovine s kolonijalnim blagom na debelo. To pa ni res. Odkar sta se preselila v Gorico brata A. & F. A n d e r v/ a 1 d, je tudi v tem oziru preskrbljeno. Dolžnost naši h. Ijudji je, da se poslužujejo te trgovine.
Politični pregled.
Deželni zbori. — Tržaški je bil o-tvorjen v četrtek. Ravasini je stavil predlog, naj se ukrene vse potrebno, da se Lloydov arsenal ne premesti iz Trsta. Med zakoni, ki pridejo v razpravo, je zakon o kanalizaciji. Dež. odbor se peča tudi s predlogom dr. Slavika glede podpor za obnovo po trtni uši pokončanim vinogradov. — Istrski dež. zbor je bil otvor-jen isti dan. Navzoč Hohenlohe. Za volitve odsekov še ni sporazuma. — V štajerske m dež. zboru je podglavar slov. klerikalec dr. Jankovič. Interpeliral je Korošec, za kaj ''a se zapostavlja slov. jezik v staj. dež. v^orii; Slov. klerikalci imajo svoj klub. Dr.Kukovec je samostojen. — S o 1 n o g f.a š k i je sprejel predlog, da je nemščina tam edini uradni jezik. —
Agrarna banka na Dunaju, — K sedaj "tekočim pogajanjem agrarcev z vlado za-
RiicimrliAm z večletno šolsko izobrazbo, zn>- "j, UUiUUUIblld slovenskega, italijanskega in »loškega jezika, želi vstopiti v kakšno odvetniško pisarno  ali  v  kako večje trgovsko podjetje- \ Gorici, ponudbe na upravništvo »Soče" št. K)o.
Vtča lepo mcblDvana soba Is;!''ni!!;-
dom, se odda s 1; oktobrom t. 1. za jed no ali dve osebi, event. s hrano. — Popraša so v upravništvu.
Na stanovanje io
dijake. Ulica Seminario
mo s? sprejme
. 12 II. n.
Sprejme se na stanovanje SirS^k;-!
Več pove upravništvo.
Učenke, oziroma samostojne gospodične
se sprejme na -tnnovanje in hrano. Naslov pove upravništvo.
liče se za I. novembra stanovanje,
•1 parketjrane sobe, 1 sobica in pritikline. Voda v hiši. Ponudbe na naše upravništvo.
Pošten mjž z odraslo družino,
ki je izurjena v gostilniški obrti,  želi   prevzeti v najem, ali na račun dobro idočo gostilno ali  restavracijo.   Ponudbe  prosi  pod  I.   K. na ___         upravništvo našega lista.
tnii If ciniim f Slovenska brivniea v Gorici ttVJJI: K SVdJim I na Travniku št. 81, se priporoča si. slov. občinstvu v mostu in na deželi Postrežba točna in čista. Sprejema se tudi odjemalca v mesečni nboneinent bodisi v briv-nici ali na dom. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni Prevzema so vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane ženske la?e od K H naprej k;. — Zu obilen obisk »e priporoča
FRAN NOVAK, brivec.
Do sedaj nisom mogel izpolniti obljubo. Zakaj se pa Ti" nič ne oglasiš? AH še misliš name? Ali si pozabila? — Boris.
Vse se jo izteklo dobro. Lajiko prideš zopet. Pazi na naročeni sigua1. Pepčrt.
Marta.
Alf še m
Tonfiek
Uauna zahvala
za izkazano iskreno in odkritosrčno sočutje tako ob bolezni, kakor smrti našegapresrčnoljubljenega soproga, I očeta in brata
ftiklus,
posestnika in trgovca ? Pevmi
kakor  tudi  za  mnogobrojno udeležbo pri pogrebu. Posebno -zahvalo izrekamo' vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč   prihiteli, da izkažejo   pokoj- l niku zadnjo čast. Iskrena hvala tudi pevskemu in bralnemu društvu „Naš | prapor" v Pevmi za prekrasen venec in ginljive žalostinke. V PEVMI, 15. sept. 1909.
Žalujoči ostali.
Nova moda za jesen!
Ipnal, I      Otonu
Amaron, Homespn, Bikih. \)m\ ie dam.
Gospa ali gospodična, ki si želi nabaviti za jesen novo obleko, naj ne zamudi si ogledati novo došlo blago v
Trgovskem domu.
Največja izbara blaga pa na*i modi.
Uzorce razpošilja franko.
Pregrad & Černelič Gorica,
** *^*#*#»»#*#»#*
naznanilo.
Slavtnmu občinstvu uljudno na-zuaujnm, da sem prevzel od gosp. Aniona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se si. občinstvu za tonogobrojna naročila in zagotavljam toCuo iti dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Čer novic
Čeuljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
Važno
le za oi)«, 1<i'i)os1jo I čevlje it) l<!obcil<c   J
Cene
izdatno znižana do
Prepričajte se na
cenah razvidnih v izMM
Trpra!     Gostita!
Miha Rožič, trgovec in gostilničar v Oslavlju št, 141 priporoča si. občinstvu svojo trgovino s Specarijskim blagom. Trgovina je založena s popolnoma svežim blagom iz najboljših virov. Istotam je dobra gostilna. Toči se pristno briško vino, črno (bordo) in belo. — Mrzla in gorka jedila. — Gene zmerne. — Postrežba točna. — Vabim posebno cenj. Brlee in okoličane.
S spoštovanjem
Miha Rožic,
Oslavlje.
Naznanilo. — Na razna vpraSanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toCi pravo plze&sko pivo »prazdroj« v Gorici v hoteljskih restavracijah, in sicer:
v hotelu.....»Pri poŠti«
»    »     ...... »Onion«
»    » .  .    »Pri zlatem Jelenu«
»    ».....»Tri krone«
ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v sodčkih po 100, 50 in 25 litrov.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
A. I. Pečenko,
zalagstelj za GoriSko-GradiŠčansko
v Gorici, tek. Josipa Verdi 'J6./28.
N. B.     Kdor pije phensko pivo pri »Zlatem
olenu« prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »Dijaško
kuhinjo«.
1000 ovinjenih sodov
iz kostanjevega in  hrastovega lesa — za pr©VOZ in za zalogo, dalje 5
stiskalnic za grozdje ter več sesalk, vse v najboljšem stanju, je na prodaj po
nizki ceni pri
LATZER & COMP., trg. z vinom Gradeč, Bahnhoigurtd 81.
Šolske knjige in vse šolske potrebščine
se dobiva v knjigarnah A. Gabršček
= GORICA =
Gosposka ulica štev. 7, in v Trgovskem domu.
Državni uradnik v. p.
išče stranski zaslužek kot: administrator jedne, ali več hiš; uradnik pri kakemu denarnemu zavodu, ali zadrugi; knjigovodja pri kakemu majhnemu trgovcu, ali obrtnika. — Prevzame tudi zastopstvo kake zavarovalnice na življenje ali proti p ^žaru.
Naslov   pove   iz   prijaznosti „Upravništvo" tega lista.
A. vi Berini 4-^ jak.Suiigoj
Gorica, Šolska ulica St. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
sjiiiljših ivrrik iz Istre, Dalmacije Milfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja aa drobno: Kron —'96, 104, 112
1"20, 123   1-36, 1-44, 1'60, 1*80, 2'-, 240,
za luči po 72 vin.
------     Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja  poštnino prosto na dom. Posodo se pušča kupcu  do-popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi   vinski   kis  in  navaden.  Zaloga ----------------mila in sveč.---------------
I Lekarna Oristofoletti
v Gorici.
Cene zmerne*
urar o. kr. državne železnice
GORICA
Gosposka ul!ca št. 25.
, Krčmarji pozor! Vsak si lahko prisluži denar brez truda, ako si nakupi godbeni «v-L^mRt. Isti igra za tO vin. ravnotako, kakor 12 godcev. Plačuje se na obroke. Vsak, kdor kupi avtomat, se mu istega postavi franko na dom. — Zaloga vsakovrstnih Šivalnih strojev za krojače, čevljarje in vse druge obrti. Sistemi : Ringschiff, Sihger Favorit, Junker, Ruh itd. Cene od 38 kron naprej.
• ŽELODČNE KAPLJICE
-           z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je neprskosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, stor6, da zgine ˇ kratkem časa omo-1 tica in životna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store*, da človek - «ji je.
Cena steklenici 60 vin.
Srisiofoleltijeva pijača iz kine
in   Snlntza   najboljši   pripomoček   pri lil   mVM, zdravljenju s trskiDim oljem.
i Ena steklenica stane 1 krono l
Ivin. '
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM!
GORICA
Gosposka ulica ši. 2.
Manufakturna trgovina A VRELI J BISAIL
sporoča novo dospelo blago, za jesen in zimo za ženske in možka • O • • • • t• .• *•••••#••••• Bogata zaloga vsakovrstnega blaga spadajoč v to stroko
Uzorc< poštnine prosto!
R.-P. -VIDIC & Komp. Ljubljana
1 opekarna iti zaloga peči, ponudijo vsato 1                        patentiranih
poljubno   množino
zarezanih strešnikov
Sprejmejo se
..Sistem MARZOLA"     flb"»!jteW
;      Barve: a) rdeče narava j zginil, h 'm Hajličnejše, najcenejše in     jf" ff '
[Vsaki strešnik se zamore na late priti'v >"- V* 2 " \                        važnosti za kraje, ki trj.f   •'> i"' > -
"Vzorce in prospekte po* :   "
Takojšnja in najzai - <     ji*.
fe^ MARZOLA"

elike-
r 3no.
Sprejmejo se zastopniki
g$s*&; *a ^^ ***^iSs v"Vg§ |
Krilo
izdelovalcu!
naj se kupi  naravnost
In  to radi tega, ker se je dobi  napravljeno natančno  po dani  meri ter skrbno sešito. Tu podajamo sliki najnovejših ženskih kril.
Reeord
je lepo moderno krilo iz črtastega brnskega blaga, pošito s sviljenimi našivi in našivi iz enakega blaga. Dobi se v različnih barvah: sivo, rujavo, temno-višnjevo - črtasto ali križasto za K 5*75.
Pariš
elegantno krilo na moderc, narejeno iz finega svetlikastega „satinetaa. Dobi se v vseh mo-. gočih barvah : temnovišnjevo, modnorujavo itd., kinčano z barvi primernimi svilenimi našivi ter lepimi gumbi K 20'-. Enako napravljeno krilo iz pristno-volnenega sukna v poljubnih gladkih barvah K 30'—.
Urazer lnilais, Graz Jitniulatz U.
Pri-naročilu je navesti natančno mero čez pas, čez boke ter dolgost krila _ spredaj in zadaj. — Dolžino je meriti od pasu doli
psijalist - optik
3. Primožič gorica
na Komu št. 13.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarria pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir             nrfltfi ftgfTrri                ^age v Soteski
Gorica drž. kol. — Solkan          ^AHBMffrsu^i - -        (jast verskega zaloga).
Osrednje voastvo: Trst, Via tt tam lit. i,
Intarorban. telet: Gorica St. II, Trst št 1631. — Tel.: Zadrnga, Uset A. B. C. Code 7- Edit. Zaloge: Solkan ;  Trstj.Via  della caserma .4;
-        Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypi in Levanta. \s"     Vposlnje okroglo  400 uslužbencevfter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotograiični zavod v Solkana. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, Ki se razgrejejo do 60°.
j Zadružne glavnice K SO.00O. — Garancijska resem K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000.
Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
&
priporoCa svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh številkah, (Bergkrietal), leče
itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdrav-niških toplouerov, kukal za lovce in hribo- i ~ lazce, vage za vino, žganje in razne druge : W tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov ^ spadajočih v to stroko.                    ! ^
Popravila se izvršujejo točno in po   * zmernih senah. Gena blaga konkurenčna.     , w
Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se  toplo  priporoča
J. Primožič, optik.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= flnton Krusič, =
krojaški mojster in trgovec
Gorici
Tržaška   ulica  šteV> 16 v lastni hiši.    =
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorsinega blaga ka-kouosti iz austrijskfh in angležkih touaren najrazličnejših
za vsaki stan.
Novo podjetje v Solkanu.
Naznanjam si. občinstvu, da sera otvoril v Solkanu v lastne j hiši I
veliko zalogo raznovrstnega pohištva.
Priporočam novoporočeneem kompletne spalne sobe. Gene zmerne in brez konkurence. Blago trpežno in lično izdelano. Upogled zaloge dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoraa kaj   naročiti. — Posebno i se priporočam gg, rodoljubom z dežele, si. učiteljstvu itd. Za obilen obisk se priporoča
Ferdinand Delali v Solkanu ti 290    j
•UIlIfOA«   J[   ifOAg
!!J|odočr)ost!!
Proda ali u najem daje se jednonadstropna hiša, oddaljena čelrl ure od su. hucije na Primorskem.
Uečlelna gostilna s prostori za trgouino.
Hiša   stoji   na   zelo   priprauneni prostoru,   ker se bode najbrž golouo tam mimo gradila železnica. — Cena po dogovoru
Ponudbe na:
1000 - Poštaoležece Logatec.
WWWWWWWWWYWWWWW^
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejSe milo za kožo.