MH&i Vesele božične praznike želita vsem naročnikom, čitateljem, sodelavcem in oglaševalcem uredništvo in uprava Demokracije J) Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi osem svojim s o miši j e* nikom, prijateljem in simpatizerjem. SDZ v Trstu 3oštnina plačana v gotovini. Cena 50.- Sir DEMOKRACIJA Leto XIV. - Štev. 24 Trst - Gorica, 20. decembra 1960 Izhaja 1. in 15. v mesecu Spediz. in abb. post. I. gruppo «MIR LJUDEM NA ZEMLJI» Božič 1960 V svetli, ki je vse prej kot mi* ren in urejen, se pripravljamo na praznovanje spomina na Roj* st v o Gospodovo. Njega, ki je prišel med nas kot glasnik lju* bežni, bratskega sožitja in miru, si kličemo pred oči, sredi trenj in strasti, ki so marsikje s krvjo pordečila tla, po katerih tavajo in se mučijo pokolenja na svoji poti skozi življenje. Mrtvi v Ah žiriji, mrtvi v Abesiniji, popolna zmeda v Kongu, preobrati v ju* govzhodni Aziji, vrenja v Sred* nji in Južni Ameriki, nad at jeva* nje ves svet zajemajoče tekme v oboroževanju, katere stroški se* gaj o v astronomske višine, med* tem ko dober del človeštva nima kaj dati v usta in s čim pokriti svoje nagote. Vse to ni ravno vzpodbudno za nas, pa čeprav se istočasno trkamo na prša in se pripravljamo, da poletimo na zvezde, prej novim pustolovšči* nam, novim težko rešljivim pro* blemom, da ne rečemo razočara* njem, kot pa sreči naproti. l akšen je položaj v svetovnem merilu, 'koda važnejši kot ta, v katerem prihajajo do izraza ve* like in dolgoročne silnice zgodo* vine, je za nas položaj doma, do* gajanje v’ okolju, sredi katerega živimo, kateremu pripadamo. In tu, zahvalimo se Bogu, ni tako hudo kot marsikje drugje. Ob misli na zadnjo svetovno vojno in strahote, ki smo jih te* daj preživljali, bi skoro rekli, da so se vl°ge v določeni meri me* njale: marsikaj podobnega, kar smo osebno bili predmet dogaja* rja, zdaj lahko drugje samo opa* zujemo. Toda tudi bogatejši za izkušnjo in zato z večjo prizade* tostjo, večjo bolečino in sočust* vovanjem kot pa je svoječasno oddaljeni svet sprejemal krvave krče, v katerih se je z nami vred zvijala vsa Evropa. Zato razu* metno narode, ki težijo k svobo* di, ljudstva, ki se skušajo otresti nasilnih diktatur, težave tistih, ki se od danes na jutri * pogosto po tuji krivdi, nepripravljeni in razdvojeni , znajdejo pred nalo* morajo sami poskrbeti za svoja usodo. Ob letošnjem božiču ne more* mo mimo teh misli in ugotovitev, kajti ne moremo si mašiti ušes in zapirati oči ter ne videti resnic, ki so vsak dan večje in bolj za* skl bi ju joče. Toda prav praznik, h kateremu pristopamo in v katerega pomen se bomo te dni poglobili, nam ka, že pot, ki edina vodi do rešitve, do uspešnega razvozi jan j a vedno težjih in nevarnejših zapletov. To je pot, ki jo nakazuje božič* na poslanica »Slava Bogu na vi* šavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« V njej iščimo navdih in samo po njej, ki odzvanja v zboru bo* žičnih zvonov in pesmi, se bomo približali temu, čemur bomo u* pravičeno rekli napredek, in te* mu, po čemer hrepeni vsako živo bitje , k sreči! Pomembno božično voščilo vsem nacionalnim nestrpnežem Za naroda slavo, korist in prosveto delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto! SIMON GREGORČIČ \_________________________________ Univ. prof. dr. E. Menninger-Lerchen-thul je v ugledni dunajski reviji »Die Furche« objavil daljši članek pod naslovom »Nemščina in slovenščina«, v katerem obravnava vprašanje koroških Slovencev na način, ki naj bi služil nestrpnežem vsega sveta in tudi pri nas za vzgled in posnemanje. Članek zaradi zanimivosti posnemamo v prevodu v prepričanju, da bo koristen za vse, ki jim je božični mir živa želja in ne gol'r fraza. T Človek zboli in potreben mu je zdravnik. Njegov materin in občevalni jezik pa ni tisti, ki ga govori zdravnik. Vsekakor pa bi bilo zelo koristno, da se bolnik in zdravnik pomenita. Govorjena beseda je potrebna za utrditev tako važnega zaupanja med zdravnikom in pacientom. Kako pa naj se neposredno sporazumeta? Ali naj se bolnik nauči zdravnikovega jezika ali zdravnik bolnikovega? To je vprašanje, ki morda predstavlja izjemen primer v celoti jezikovnih problemov na jezikovno mešanih področjih. Večkrat pa prihajamo ob obdelavi zamotanih vprašanj do rešitve, če se lotimo najprej posameznih vprašanj celotnega okvirja. Zato bi bilo koristno, da se pri reševanju jezikovnega problema poslužimo odnosov med zdravnikom in pacientom. Naša domneva bi se mogla priložnostno spremeniti v resničnost. Dr. Guem, ki se zavzema za Južne Tirolce, se pritožuje, da se morajo Tirolci na Južnem Tirolskem »prav v trenutku, ko gre za življenje in smrt sporazumevati z znaki«, ker tamkajšnji italijanski zdravniki ne obvladajo nemščine. Ali se ti zdravniki ne bi mogli naučiti nemščine? Pa pojdimo na Južno Koroško. Tu leži težko bolan Slovenec. Pride zdravnik, ki govori samo po nemško. Bolnik je v žalostnem položaju, dg svojemu pomagalcu, morda celo rešitelju pred smrtjo, sploh ne more ali ne more dovolj hitro dopovedati vsega tistega, kar bi zdravniku služilo za pravilno presojo. Prav tako ne razume bolnik iz zdravnikovih ust nobene besede upanja. Kaj bi se zdravnik ne mogel naučiti vsaj nekaj slovenščine? Dr. Guen, ki sam ni zdravnik, je izustil pravšno besedo. Predavalnice vseh medicinskih klinik na svetu odmevajo - ne brez vzroka - od psihoterapije: sozdrav-ljanje človeške duše z zdravljenjem njegovega telesa. Kako pa naj se s psihoterapijo pečamo, če nimamo dostopa do duše, ki jo odpira zgolj govorica? II. Na to vprašanje ne bomo sami odgovarjali. V narodnostnih zadevah v splošnem ne moremo računati na razumevanje, ker tu prevladuje strast. Zato se bomo omejili na prispodobo. Evangelist Luka je bil po rojstvu Grk, po poklicu zdrav- nik. Svojo prakso je izvrševal v Antiohiji v Mali Aziji. Govoril je svoj materin jez k, potem pa se je priučil tudi hebrejščine in sirščine, da bi se lahko sporazumeval s svojini' j acienti, »kar je bilo spričo mešanega mestnega prebivalstva za izobražence samo po sebi umevno«, je k temu doda! biograf. Prepuščamo čitatelju, naj presodi, ali naj se zdravniki na jezikovno mešanih področjih uče tudi drugega deželnega jezika ali ne. Moj dj?d, _ Theodor v on _ Lerchenthal je v letih 1849 in 1850 pohajal četrti in peti gimnazijski razred v Tergestinu (Trstu) in se učil poleg glavnih predmetov, vključno »nemške jezikovne znanosti«, latinščine in grščine, tudi še neobveznih predmetov italijanščine, francoščine in slovenščine. Vse te predmete so mu ocenili s »prima cum eminentia«, z odliko. Moral je biti priden dijak. Po končanih juridič-nih študijah na Dunaju so ga namenili za »službo pri mešanih okrajnih glavarstvih na Koroškem«. V letih 1862 do 1866 je bil govo francoščino. Dr. Gusseribauer je menil, da jo ume samo toliko,.Jtolikor se je tega jezika naučil v gimnaziji, in *to je hudo malo; mesto pa bi klju^ temu sprejel. Pol leta zatem je v LMjjeu s svojim nastopnim predavanjem v revrstni francoščini presenetil poslušalce in tudi nadalje predaval v fran o'čini v polnem soglasju s študenti. Ce si zdravniki risvajajo. nekaj slovenskih stavkov, zakaj bi tega ne storili tudi drugi, razumnik-;|Rpnv Koroškem? Nobenemu nemškemu Korošcu zaradi tega ne bi odletel iz krone niti en sam biser, če bi v tem oziru posnemal »nemškega kneza« Franca Jožefa I. ali vsakokratnega koroškega škofa, ki govori tudi drugi deželni jezik. Končno se moramo vprašati, zakaj se ne bi po vaseh, kjer skupno živijo Nemci in Slovenci, v-sak vaščan ne naučil poleg svoje materinščine tudi nekaj besed drugega deželnega jezika. Na to vprašanje bomo odgovorili z besedami koroškega pesnika, ki so ga stolni sodnik-aktuar na Južnem Koroškem. Ostal mi je v spominu kot odličen in človekoljuben mož. Znanje slovenščine je bilo koristno zanj, za deželo in za prebivalstvo. III. Morda samo gol slučaj: Pred 1. 1914 sem imel mlajšega gimnazijskega kolega - ob ruskem pohodu v drugi svetovni vojni je kot polkovni zdravnik izhiral -, imenoval se je Hermann Schiffermiiller. Bil je sodnikov sin in odličnjak. Postransko se je učil, ne da bi ga kdo silil, tudi slovenščine. Kako to, da doraščajočim na Južnem Koroškem ne prihaja na misel, da bi si prisvojili vsaj nekaj slovenskih drobtinic? Z vso pravico lahko trdimo, da se sleherni izobraženec lahko nauči nekega jezika, kot je to bilo nekoč v stari avstro-ogrski armadi »potrebno za uradno uporabo«. Humanistično izšolan človek se ob večjem naporu že v kratkem nauči tujega jezika. Lep primer zato je eden velikih koroških sinov, nekdaj znameniti kirurg univ. prof. dr. Carl Gussenbauer. Uradnik belgijskega prosvetnega ministrstva je iskal kirurga za stolico univerze v Ličgeu. Obrnil, se je na dunajskega kigurga, prof. Theo-dorja Billrotha. Ta je vprašal svojega asistenta Gussenbauerja, kako je z nje- letos tako prisrčno proslavljali, Josefa Friedricha Perkoniga: »Kako pravični smo bili mi otroci! Poleg nemškega jezika, ki nam je tekoče vrel v očetovi hiši, smo se učili tudi slovenščine. Nismo se je sramovali! Posluževali smo se je prav tako kot odrasli, če je tako zapovedoval trenutek, in verjetno je dozdevno slučajnost vodilo nekaj skrivnostnega, vendar z zakonito učinkovitostjo«. IV. Zakaj se zavzemam za dvojezičnost? Bližajo se božični prazniki. Vsi ljudje si želimo medsebojnega miru. Kaj ne bi moral slehernik, ki k temu miru lahko nekaj pripomore, tudi kaj storiti? Prepričan sem, da na mešanih jezikovnih področjih ustvarjata in jamčita mirne razmere v deželi samo domoljubje in dvojezičnost. Stvarno to pomeni: Koroška domovina nad vse, zato pa nobenega poniževanja in odklanjanja Slovanov, ki poleg Nemcev živijo v tej deželi. Tako zadržanje se bo najbolje izražalo v spoštovanju njihovega jezika, pri čemer nemška materinščina ne, bo doživela nobenega prikrajševanja. Kateri pa je ta drugi deželni jezik? Poudarjeni nacionalni Korošci nenehno (Konec na 2. str.) V soboto, dne 14. januarja 1961 ob 21. uri v ; HOTELU EXCELSIOR PALAČE X. TRADICIONALNI Vstop samo z vabilom. 5 Vstopnice in rezerviranje miz v Ul. Machiavelli 22 telefon 36-275 dnevno od 17. do 19 ure. SDD v TRSTU irmnup^-iuilfnlli' - 'miiIim- "Tinini milu "iilulil mlm "iimim 'hiiiih' "imun' mlin umu' "iiiifti* minin mili umi" ">ilniii> ijjJiiii« DOBRODELNI PLES ""hiiiiih"“ "iijiiiii‘"""iiwjii 'Hlinil' minin" ""iinniM"il,"Hm>" "mmil" »nuni iihiiii""^""!!!!!!!!"1 De Gaulleova pot v negotovost Od meseca junija 1958 je general De Gaulle že petič obiskal Alžir, da bi na licu mesta izposloval uresničitev svoje politike. Tik pred njegovim zadnjim obiskom je njegova vlada objavila zakonski načrt o pravici samoodločbe alžirskega ljudstva in o začasni organizaciji javne, oblasti v Alžiru. Obenem je določila 8. jan. 1961 za dan ljudskega glasovanja. Kdor pazljivo zasleduje dogodke v Afriki, Aziji in razvoj v OZN, ki je v zadnjem letu popolnoma spremenila svojo belo podobo: kdor prebira govorniške bitke plenuma in političnega odbora te svetovne organizacije, se ne more iznebiti vtis'i, da so vsi ti dogodki in da je ves ta razvoj zdrknil povsem neopaženo mimo francoskih naseljencev v Alžiru. Gotovo imajo ti naseljenci pravico, da smatrajo Severno Afriko za svojo domovino. De Gaulle se je s svojo besedo obvezal, da jim bo to domovino tudi ohranil. Vendar so časi, v katerih je milijon Evropejcev gospodoval devet milijonom Al-žircev, za nami. Tega dejstva se zaveda velika večina Francozov na matičnih tleh. Ze vodilni politiki tako imenovane četrte republike so bili o tem prepričani, mani-kala ra Je potrebna avtoriteta in tudi oblast za potrebne prijeme ob taki stvarnosti. Guy Mollet, socialistični ministrski predsednik je 1. 1954 doživel v Alžiru kamenjanje, čeprav je prihajal z neprimerno skromnejšimi načrti kot general De Gaulle. Izgleda, da sedaj niti generalova avtoriteta več ne zadostuje za rešitev problema. Prav zaradi tega sklicuje general prebivalstvo, naj njegovo avtoriteto okrepi z ljudskim glasovanjem, in to tako v Alžiru kot v matični državi. Tu in tam so namreč na delu skrajneži, ki zahtevajo radikalno rešitev, ki pa so nedvomno manjšina. Tem bi general rad postavil nasproti falango, ki se navadno ne vmešava v politična trenja. Francoskim nacionalistom bi general rad dokazal, da ima za seboj veliko večino Francozov. Alžirskim nacionalistom ra bi rad istočasno pojasnil, da večina mahomedancev ne pripada alžirskim upornikom, To je smisel ljudskega glasovanja 8. jan. 1961. Nihče ne dvomi v De Gaulleovo zmago. Kljub temu pa tudi nihče ni prepričan, da bo s tem alžirski problem rešen. General ni niti svojim rojakom in niti svojim alžirskim nasprotnikom izgladil poti, po kateri naj mu sledijo. Zaradi notranjih težkoč je alžirsko vprašanje puščal zamegleno in nejasno. To mu je v začetku zagotovilo zaupanje alžirskih upornikov. De Gaulleov obrazec o samoodločit- vi jim je odpiral nekrvavo pot za dosego, lastnih ciljev. Po razočaranjih v Melunu kjer so se izjalovila pogajanja med Francozi in alžirsko begunsko vlado, so se u-porniki vrnili na svoje stališče, da mora spor rešiti samo orožje. Medtem ko se je De Gaulle trudil krotiti francoske nacionaliste v lastni hiši, so alžirski nacionalisti iskali pomoč v Mos- kvi in Pekingu. To karto drži sedaj v rokah alžirska begunska vlada kot svoj edini adut, Ali pa zares računa na komunistično vmešavanje? Ali čaka samo na to, da De Gaulle napravi red v lastni hiši? Ali morda samo preži, da De Gaulle končno odkrije svoje karte? Alžirska republika, ki jo je De Gaulle v svojem zadnjem govoru obljubil, pušča toliko odprtih vprašanj, da je sklenitev miru z upor-, niki hudo pioblematična. Meddobje napol neodvisne in y avtonomijo dorašča-j joče Alžirije, ki nai zaživi po ljudskem glasovanju, prihaja z veliko zamudo. Danes verjetno ni več mnogo časa za vmesne rešitve, kajti rešitev sama postaja z, vsakim dnem bolj nestrpna. Ce bi Francija vzporedno z ostalimi, v-sekakor edinstvenimi napori na alžirskih tleh, vzgajala Alžirce za upravljanje in jih uvajala k sodelovanju, bi verjetno nikoli ne prišlo do alžirske vojne. Poluični vzgoji Alžircev pa so se trdovratn i upirali francoski naseljenci, kakor se pomirjenju upirajo tudi danes. Zato mora general najprej rešiti vprašanje naseljencev, nestrpnežev, kajti šele potem bo mogoča tudi stvarna rešitev alžirskega vprašanja. De Gaulle je dejal, da se vlak premika in da ga ni moč zadržati; ta vlak pa vozi zaenkrat v negotovost. Memorandum in priznanje diplom Intervencija SDZ in SKS v dveh važnih vprašanjih Dva dogodka sta v zadnjem času izzval posebno pozornost slovenske skupnosti na Tržaškem: sklep sodnika, ki je še enkrat moral ugotoviti, da londonski sporazumi v Italiji nimajo zakonite veljave in jih sodišča zaradi tega ne morejo upoštevati, ter skoro istočasna objava pisma, s katerim se je vladni komisar dr Palamara na nesprejemljiv način odlo uprl morebitnemu priznanju študijskih naslovov, ki so doseženi na jugoslovanskih univerzah. Prvi dogodek nesporno in otipljivo dokazuje, v kakršno nedopustno dvoumnost, pravno protislovje in nedoslednost zaha-| jajo družbene ustanove, če se enkrat sprejete sklepe in obveznosti ne uresniči v vsej njihovi polnosti. Ob ustavnem čle7 nu, ki jamči narodnim manjšinam uživanje vseh pripadajočih pravic - in uporaba jezika je nedvomno ena izmed teh -so še vedno v veljavi določila fašistične, zakonodaje, ki prepovedujejo Slovencem, da bi celo na sodišču smeli uporabljati govorico, ki jim je najbližja. Ta pravica, ki je v londonskih sporazumih še prav, posebej podčrtana, je še vedno mrtva črka, čeprav bi to že zdavnaj ne smela biti, več. Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost, ki uvidevata veliko nevarnost nadaljevanja takšne politike odrekanja osnovnih človečanski!) pravic slovenski manjšini in neizpolnje-, vanja danih obljub ter podpisanih pogodb) sta zato poslali predsedniku vlade naslednjo brzojavko: On. AMINTORE FANFANI, predsednik ministrskega sveta RIM SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA IN SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST, PREDSTAVNICI DEMOKRATIČNIH SLOVENCEV TR2ASKEGA OZEMLJA, OB PONOVNI ODLOČITVI TRŽAŠKEGA OKROŽNEGA SODISCA, KI POTRJUJE POPOLNO PRAVNO NEUČINKOVITOST LONDONSKE SPOMENICE O SOGLASJU IN PRIL02ENEGA, POSEBNEGA STATUTA, ZAHTEVATA TAKOJŠNJO PARLAMENTARNO RATI-F1KACIO TE MEDNARODNE POGODBE; OB VZTRAJNI POLITIKI RAZLAŠČANJA ZEMLJIŠČ PRIPADAJOČIH NAŠIM KMETOVALCEM S CILJEM RAZNARODOVANJA SLOVENSKE ZEMLJE, ZAHTEVATA UKINITEV TE, SLOVENSKIM IN ITALIJANSKIM KORISTIM ŠKODLJIVE POLITIKE, DA BI TAKQ HRUSCEV ISCE NOVEGA GREŠNEGA KOZLLA. V zadnji številki »Demokracije« smo poročali o resni stiski Nikite Hrušče-va, v katero je zaiel po katastrofalni žitni nesreči v Kazakstanu. Zasedanje centralnega komiteja, na katerem bi moral Nikita odgovarjati zaradi uničenja dveh milijcnov ton pšenice, so sedaj nepričakovano odgodili na mesec januar 1961. Očitno je, da si mora Nikita med lem preskrbeti grešnega kozla, na katerega bo zvrnil vso krivdo. Izgleda, da se mu je to tudi že posrečilo. Moskovski radio je pričel s kritično kampanjo proti kmetijskemu ministru Vladimirju Mackeviču, kateremu med drugim očita, »da je popolnoma odpovedal v boju proti plevelu«. Radio Moskva obtožuje ministra, da gnije na tisoč in tisoč hektarih njiv žitno klasje pod snegom. Prav tako ugotavlja VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ZE1A VSEM SLOVENCEM »MLADIKA« radio, da so peščeni vetrovi s peskom pokrili na tisoče ha zemlje še pred snegom. Burja se pač Hruščevim ukazom ne pokori in tudi sneg je ostal »nazadnjaški«. * # * NOVI SEF ITALIJANSKEGA GENERALNEGA ŠTABA. Dosedanji šef italijanskega generalnega štaba, gen Lucini je dosegel starostno mejo. Na njegovo mesto je bil imenovan gen. Antonio Gualano. Komunistični koncil 1960 Tajni koncil 81 komunističnih partij, ki se je štiri tedne vlekel v Moskvi, so končno zaključili. Uradno poročilo je moralo tudi nekaj dni skozi sita in rešeta, preden je bilo zrelo za svetovno javno mnenje. Besedilo je obilno, bogato na frazelogiji in nejasnosti. O kakih ideoloških nasprotovanjih med Moskvo in Pekingom ni otipljivih dokazov. Vse je izredno rafinirano in skrbno garnirano, da ne bi vzbu- „Mir ljudem na Zemlji" (Nadaljevanje s 1. str.) dokazujejo, da »vindišarji« niso Slovenci in da slovenskega jezika sploh ne razumejo. Vindiš, tako mi je pojasnjeval jezikoslovec, ki ni Slovan, ampak pristen Tirolec, zveni po rusko. Obstoja samo kot ljudski jezik in ne pozna pismenega izražanja. To naj bi bil, tako mislim, tudi vzrok, zakaj se v politiki vedno govori samo o slovenskem jeziku. Ce pa bi vin-dišarje vprašali, kateri je njihov pismeni jezik, bi gotovo ne odgovorili, da je to nemščina ampak slovenščina. To, je dejal moj zaupnik, je zelo lep jezik in ima morda najlepšo liriko na svetu. v. Dvojezični napisi na železniških postajah in železniških prehodih spadajo med moje otroške spomine. Nemštvo ni zaradi njih utrpelo nobene škode. Po 1. 1918 so slovenske napise odstranili. To je bilo po zlomu avstro-ogrske monarhije, ob tvorbi novih nacionalnih držav, in med njimi je bila tudi »Nemška Avstrija«. Kasneje se je izkazalo, da tvorba nacionalnih držav v Donavskem prostoru le ni bila tako enostavna. Na Koroškem je bila z obrambo in ljudskim glasovanjem ohranjena deželna enotnost, s tem pa je bil s tvorbo Gradiščanske s slovaškimi in hr-vatskimi deli prebivalstva odpravljen tudi značaj čisto nemške Avstrije. Iz »Nemške Avstrije« je spet nastala »Avstrija« (sve-tovnopolitično ozadje tega preimenovanja tu ne prihaja v poštev) z isto misijo kot jo je njena prednica izpolnjevala v evropski zgodovini. Hvala Bogu, saj bi drugače danes ne bilo nerazdeljene Koroške in tudi ne Avstrije. jalo domneve o razpokah enotnosti komunističnega sveta. Na zunaj je Hruščeva teza o koeksistenci vsekakor zmagala. Trezna primerjava med proklamacijo meseca novembra 1957, ki je izpovedovala, prvi sestanek komunističnega sveta po drugi svetovni vojni, očituje naravnost presenetljivo podobnost s sedanjim elaboratom pretkanih komunističnih dialektikov. Ista množična propagandistična napihovanja: socialistični tabor raste, zatrjuje proklamacija, postaja vedno močnejši, medtem ko imperializem peša v neprestanih krizah. V sedanji proklamaciji prihajajo do polnega izraza vse sovjetske teze o mirni koeksistenci, o neizogibnem porazu kapitalizma, o mirnih prehajanjih iz socializma v komunizem, kakor tudi o potrebi pobijanja revizionizma in dogmatičnih teženj. Vse to so znane in tudi hudo preigrane Hruščeve popevke. Dobesedno pravi proklamacija: Pri mirni koeksistenci nastajajo ugodne možnosti za razplamtitev razrednega boja v kapitalističnih deželah in osvobodilnih gibanjih narodov tako v kolonialnih kot tudi neodvisnih državah. V polni veljavi so vse dosedanje komunistične metode: ljudsko frontaštvo, revolucionarna polastitev oblasti v določenih situacijah, vzpodbujanje in netenje krajevnih sporov in vojaških nastopov, hujskanja k državljanski vojni i. p.; vse to seveda v interesu večine ljudskih množic... Kljub vsemu nakazuje proklamacija določene kompromise: Moskva je storila en korak na levo, Peking dva na desno. Tudi ob tej priložnosti se Kremelju ni posrečilo prisiliti Pekinga na kapitulacijo, Strah pred revizionizmom, ki naj predstavlja največjo nevarnost, je našel grešnega kozla v Titovi Jugoslaviji, kar je jugoslovanske komuniste hudo poparilo. Tudi dogmatizem pomeni za sedanje komunistične proklamatorje veliko nevarnost. Ta dogmatizem predstavlja v določenih razvojnih obdobjih največjo oviro za dosego revolucionarnih ciljev. Tudi te, ugotovitve se povsem ujemajo s tistimi iz 1. 1957. Dogodki ^ po svetu J v« PRIVIL IG IRANCI V »BREZRAZREDNI« DRUŽBI. Osrednje glasilo Ruske federacije »Sovjetskajn Rusija« poroča o škandalih sinov najvišjih partijskih fukcionar-jev. List navaja vrsto zločinov teh razvajencev kot n. pr. roparski napadi, posiljevanja, težke telesne poškodbe, pretepi itd. ter se pri tem pritožuje, da teh zločincev nihče ne preganja, čeprav zahtevajo taki prestopki kazni do 20 let ječe za navadne smrtnike. # * * TEŽKA NESREČA JUGOSL. MORNARICE. V Bosporu sta trčili petrolejski ladji, ena jugoslovanska in druga grška. Od 52 članov posadke jugoslovanske ladje »Peter Zoranič« se jih je rešilo 31. Obe ladji sta zgoreli. V Zadru so proglasili tridnevno žalovanje. CASTROVA GROZODEJSTVA. Moskovski rdeči diktator de Castro je v polnem izpričal svojo 'privrženost diktatorski kasti, ki gospoduje velikemu delu našega planeta v prosvitljenem XX. stoletju. Do-sedaj je kubanski diktator pomoril 528 Kubancev, bojevnikov za demokracijo in svobodo. Vse ječe in kaznilnice so na otoku prenatrpane žrtev histerika. * * * DEAN RUSK - NOVI AMERIŠKI ZU, N ANJI MINISTER. Senator Kennedy, bodoči predsednik Združenih držav, je imenoval vse osebnosti svoje vlade. Za zunanjega ministra je bil imenovan 52 letni Dean Rusk, predsednik Rockefellerjeve u-stanove, Chester Bowles za podtajnika in Adlai Stevenson za veleposlanika pri OZN. * * * KITAJCI IN JUGOSLOVANI. Ivo Vej-voda, namestnik glavnega tajnika jugoslovanskega zunanjega ministrstva je 8. t.m. izročil rdečekitajskemu odpravniku poslov v Beogradu protestno noto proti govoru Cuenlaja v albanskemu poslaništvu v Pekingu, v katerem je klevetal jugoslovanske odgovorne osebnosti. Rde-čekitajski odpravnik poslov je noto zavrnil. * * * KRALJEVSKA POROKA V BRUSLJU. Belgijski kralj Baudouin in dona Fabiola de Mora y Aragon sta se v četrtek, 15. t.m. z vsemi slovesnostmi poročila. Tako ima Belgija po 25 letih zopet kraljico. * » * ČASNIKARSKA STAVKA. V soboto 17. in nedeljo 18. t.m. so stavkali časnikarji po vsej Italiji. Časnikarji zahtevajo 15. mesečno plačo in povišek osnovnih plač SLOVENSKA PROSVETNA M ATICA želi vsem Slovencem vesele in biago- slovljene božične praznike m sreeno Novo leto. za 60-70 odsto. Lastniki pa so ponudili 12 odstotni povišek. * # * GRŠKA LETALA ZA JUGOSLAVIJO. Atenski list v angleščini »Daily Post« poroča, da je Grčija prodala Jugoslaviji 50 reakcijskih lovcev »F 84-G« * * # JUGOSLOVANSKO GOSPODARSTVO. Število zaposlenih delovnih moči je v zadnjem času doseglo 3,400.000. 31. X. letos je znašal obtok plačilnih sredstev 183,2 milijard dinarjev, pred letom je ta obtok dosegel 152,i) milijard dinarjev. * * * POŽIVLJENO JUGOSLOV. OBRTNI-STO. V zadnjem času je jugoslovansko obrtništvo ponovno zaživelo. Se pred kratkim so titovski gospodarski modrijani razglašali obrtništvo za nazadnjaštvo jugoslovanskega gospodarstva in ga obsodili na smrt. Medtem pa so se pričele spet uveljavljati zasebnogospodarske tendence v spoznanju, da prinašajo obrtniški izdelki dragocene valute. Usnjata galanterija, kri- stali in pletarski izdelki se s pridom uveljavljajo v Združenih državah, v Švici, na Nizozemskem in tudi v Italiji. Lansko leto so prinesli 4 milijone dolarjev. Letos računajo, da bodo samo pletarski izdelki dobavili državi 6 milijonov dolarjev deviz. * * * MASARYK JIH ZBADA. Vlada Združenih držav je zavrnila češkoslovaško noto, s katero so češki komunisti Združenim državam zagrozili, da ne bodo dostavljali pisemskih pošiljk, ki so franki-rane s podobo Tomaža Masarpka na znamkah. V svoji noti ugotavljajo Združene države, da je bil predsednik Masaryk ne samo »velik zastopnik človeštva« ampak tudi osvoboditelj svoje lastne domovine. Dejstvo, da smatrajo češkoslovaški komunisti počastitev Masaryka, velikega češkoslovaškega patriota, za sovražno dejanje, je nerazumljivo in nesmiselno. * * * PAPEŽEVA BOŽIČNA POSLANICA. Papež Janež XXIII. bo svojo božično besedo spregovoril 22. t.m. ob 20 uri. Prenašale jo bodo številne radijske postaje. PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ZELI VSEM SVOJIM PODPORNIKOM, ČLANOM IN PRIJATELJEM SLOVENSKO DBORODELN O DRUŠTVO V TRSTU DRŽAVNI UDAR V ABESINIJI. V času ko se je abesinski cesar Haile Selasije mudil v Braziliji, so njegovi nasprotniki prejšnji teden uprizorili, državni udar in cesarja odstavili. Ni jasno, ali so zadevo skuhali doma ali so imeli prste vmes tujci. Vsekakor so cesarju zveste čete upor zadušile in vstajnike polovile. * * * 200 MRTVIH PRI DVEH LETALSKIH NESREČAH. Pri trčenju dveh potniških letal nad Nevo Yorkom je izgubilo življenje 138 oseb. 24 ur za tem tragičnim dogodkom pa se je zrušilo potniško letalo nad Monakovern, ki je pokopalo 30 oseb. Ostale žrtve so izgubile življenje zato, ker so se letala zrušila na gosto naseljene mestne predele. ODSTRANILI OVIRO ZA DOBRO RAZUMEVANJE IN SOŽITJE SLOVENSKEGA IN ITALIJNASKEGA PREBIVALSTVA TEH KRAJEV. Slovenska demokratska zvez:* Trst Slovenska katoliška skupnost Trst Glede priznanja študijskih naslovov doseženih na jugoslovanskih šolah in univerzah pa je treba upoštevati dvoje: pl-vič, da gre v precejšnji meri za ljudi, ki so zaradi predvojnih razmer v takrat fašistični Italiji bili takorekoč prisiljeni, da študirajo ali dokončajo svoje študije v Jugoslaviji. Ce bi se danes od njih zahtevalo, da morajo svoje diplome še nostri-ficirati, potem bi to pomenilo, da se hoče te žrtve preteklih razmer za njihovo izpričano doslednost in načelnost samo še kaznovat'. Drugačen je primer tistih, ki so ali še študirajo v Jugoslaviji po vojni. Poleg specifičnih potreb slovenskega šolstva na Tržaškem, ki rabi posebno za slovenistiko in razne slovensko kulturo in zgodovino zajemajoče predmete specializirane učne moči, je treba tu opo-števati dejstvo, da je pravica do visokošolskega študija v lastnem jeziku že davno zakonito priznana nemški manjšini v Gornjem Poadižju. Odrekanje podobne pravice slovenski manjšini v Italiji bi torej pcmenilo očitno diskriminacijo in to v okviru ene in1 iste države ter pravnega reda! Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost v Trstu sta zato tudi v tem vprašanju podvzeli najprimernejši korak s tem. da sta poslali pred^ sedniku vlade, zunanjemu ministru in prosvetnemu min:stru naslednje pismo: Trst, 19. decembra 1960 Predsedstvu ministrskega sveta Kabinet Rim Ministrstvu za zunanje zadeve Generalna Direkcija za kulturne stike Urad I. Rim Ministrstvu za javno šolstvo Kabinet Rim Podpisana predstavnika Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti v Trstu, poudarjajoč dejstvo, da glasom tiska ni bilo v predvideno kulturno konvencijo med Italijo in Jugoslavijo vneseno nobeno določilo glede medsebojnega priznanja univerzitetnih diplom pridobljenih v obeh državah, smatrata, da je treba to pripisati posegu g. dr. Gio-vannija Palamare, Vladnega generalnega komisarja za Tržaško ozemlje, ki je, z zaupnim dopisom z dne 11. novembra 1960 naslovljenim na predsedstvo ministrskega sveta, ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za javno šolstvo, katerega je objavil rimski tisk, sporočil ugovore proti priznavanju v Jugoslaviji pridobljenih diplom. Ker pa je republiška vlada s svojim dekretom z dne 20. januarja 1956 objavljenim v Uradnem listu z dne 10. februarja 1956 priznala veljavnost mnogim avstrijskim akademskim naslovom, smatrata podpisana predstavnika, da bi morali na enak način preučiti in urediti vprašanje priznanja diplom doseženih na jugoslovanskih univerzah, da bi tako preprečili nepravično diskriminacijo v obravnavanju pripadnikov slovenske in nemške manjšine, ki so oboji polnopravni državljani republike Italije. Za Slovensko demokratsko zvezo Predsednik: odv. dr. Branko Agneletto l. r. Za Slovensko katoliško skupnost Predsednik: odv. dr. Teofil Simčič llemci in dinarska stabilizacija Zelja Združenih držav je, da bi Titova Jugoslavija čimprej - po možnosti .še pred 31. dec. 1960 - dobila na mednarodnih tržiščih kapitala 300 milijonov dolarjev dolgoročnega posojila za stabilizacijo dinarja oziroma za nemoteni prehod k svobodi ni zamenjavi jugoslovanske valute. Po poročilih nemškega tiska so Združene države po diplomatski poti predlagale zahodno-nemški zvezni vladi v Bonnu, da bi enq tretjino tega posojila - namesto Združenih držav - podelila Zahodna Nemčija. To pomeni 600 milijonov mark. Kot znano ie zahodnonemška vlada pretrgala diplomatske odnose s Jugoslavijo v času, ko je Tito uradno priznal vzhodnonemško lutkovno komunistično vladavino. Nemški listi z vsem poudarkom nagla-šajo, da bi se morala pobuda za ponovnq stike med Beogradom in Bonnom spočeti SLOVENSKA AKADEMSKA LISTA »ADRIA« želi vsem svojimi volivcem in prijateljem vesel Božič in srečno Novo leto 1961 v Beogradu, ker je po poluradnih izjavah Titov režim interesiran na zopetni normalizaciji in ne obratno. Ce se zahodnonemška vlada kljub vsemu trudi, da preskrbi Jugoslaviji stabilizacijski kredit, se po mnenju nemškega tiska, to dogaja na izrečno željo Združenih držav in ne zato, ker bi se Zahodna Nemčija želela s Titom pobotati. V Bonnu se širijo govorice, da bo teh 600 milijonov mark oskrbel zasebni bančni konzorcij. 2e leta 1951 so nemški kreditni zavodi podelili Jugoslaviji manjši, kredit za nakup živil. Kongo prod OZN Glavna skupščina OZN nadaljuje razpravo o ureditvi kongoškega vprašanja. Sovjetski delegat Zorin je zahteval, da se generalnemu tajniku Hammarskjoeldu odvzamejo generalna pooblastila. Pri tem se je skliceval na sklepe Zedinjene arabske republike, Gvineje, Ceylona, Maroka in Indonezije (Jugoslavije ni omenjal), da odpokliče svoje čete iz Konga, kar naj bi bil dokaz, da ne zaupajo generalnemu tajniku. Predlagal je ustanovitev posebnega azijsko-afriškega odbora, ki naj bi nadziral delovanje generalnega tajnika. Sest afriško-azijskih delegatov z jugoslovanskim zastopnikom vred je predložilo novo resolucijo, po kateri bi morali, takoj izpustiti vse polične zapornike, sklicati parlament in izgnati vse belgijske vojaške in napolvojaške osebe. Odvzema generalnih pooblastil Hammarskjoeldu ta resolucija ne vsebuje. Nasprotno je zastopnik republike Honduras predlagal, naj se Hammarskjoeldu za 100 dni podelijo neomejena pooblastila, da napravi v Kongu red. OZN je ta predlog molče osvojila. Prav tako je glavna skupščina črtala iz afriško-azijske resolucije o Alžiru določbo, ki zahteva ljudsko glasovanje pod nadzorstvom OZN. Leto XIV. - Stev. 24 TRŽHŠKI G L H S 0 1! I Stran 3. Dr. Branho flgnelefto - predsednik SPZ Redni občni zbor Slovenske demokratske zveze V nedeljo, 18 t.m. ob 16 uri so se v prostorih SDZ v Trstu, v ulici Machiavelli 22jll. zbrali pooblaščeni delegati in zaupniki krajevnih organizacij SDZ, da na rednem občnem zboru ocenijo delo svoje politične organizacije, se porazgovorijo o .novih pobudah za bodočnost ter si izvolijo nov upravni odbor. Polnoštevilne delegate je pozdravil po-slevodeči podpredsednik SDZ, prof. Ivan Rudo!f, ki se je najprej spomnil nenadne in nepričakovane smrti edinega dosedanjega predsednika SDZ, dr. Josipa Agne-letta, ki nas je zapustil dne 14. julija letos in pozval prisotne, da se oddolžijo spominu velikega voditelja demokratičnih Slovencev po drugi svetovni vojni na našem ozemlju z enominutnim molkom in vzklikom »Slava njegovemu spominu!« V imenu Slovenske prosvetne Matice je občni zbor pozdravil njen predsednik, dr. Fran Delak, ki je zaželel občnemu zboru in bodočemu odboru čim več uspehov. V imenu SKS pa je pozdravil zborovalce, predsednik dr. Teofil Simčič, ki je naglasil trdno povezanost obeh organizacij v dosedanjem in bodočem delu. Dr. Bratina je v imenu SDZ v Gorici pozdravil občni zbor, se spomnil velikega dela in požrtvovalnosti pok. predsednika, dr. Josipa, Agneletta, in želel novemu odboru čim več uspehov. Nato je govornik v otvoritnem govoru, ki ga prinašamo na 4. str. današnje številke, razčlenil očitek »brezidejnosti« deT mokratičnega sveta, s katerim odtegujejo zlasti našo inteligenčno mladino ne samo komunisti in titovci, ampak tudi tako imenovani sredinci in celo izraziti nasprotniki komunizma. Tajniško poročilo je podal, tajnik Zveze, dr. Rudolf Marc, ki je v daljšem poročilu v podrobnostih in po časovni zapovrstno-sti prikazal politično delo organizacije od zadnjega občnega zbora dalje. Tako je odbor do podrobnosti obravnaval vprašanje avtonomne dežele Furlanija-Julijska Krajina, katere ustanovitev predvideva, italijanska ustava in od katere si Slovenci obljubljamo stvarnega in lojalnega sodelovanja z demokratičnimi sodeželami. Posebno intenzivno se je odbor bavil o našem šolskem vprašanju in o dvojezičnosti, kot jo predvideva Londonski sporazum. Odbor je sestavil solidarnostne resolucije z našimi koroškimi brati. Maja 1959 je) bila sestavljena in odposlana resolucija glede uvedbe dvojezičnosti vsem slovenskim županom. Septembra 1959 je odbor poslal biv, poslaniku Confalonieriju pismo, kjer je obrazložil vsa pereča vprašanja našega naroda na tem ozemlju. Istošasno se je zavzemal za pravično dodelitev dveh kulturnih domov. Ob istem času se je ukvarjal z vprašanjem ustanovitve in delovanja Kmečke bolniške blagajne. Odbor je izdal posebno brošuro, s katero je našim kmetovalcem poljubno obrazložil delova-j nje te ustanove. Meseca novembra 1959 set je odbor podrobnejše ukvarjal z našim tiskom. Meseca marca 1960 je italijanska vladna kriza sprožila vprašanje gospodarskega in socialnega stanja na Tržaškem. Maja 1960 se je odbor sestal na žalni prosla- vi desete obletnice smrti enega izmed prvih treh ustanoviteljev SDZ, dr. Petra Udoviča. Junija meseca je predsednik dr. Josip Agneletto poročal o volitvah v ob7 činske ustanove in sporočil, da smo de-; mokratski Slovenci končno prišli do za-stcpnika v občinski mestni ustanovi E C.A Meseca julija letos pa nas je kot z jasnega neba presenetila nenadna smrt našega voditelja, našega predsednika, dr. Josipa Agneletta. Žalno svečanost je Zvezr, priredila v nedeljo dne 24. julija z govorom g. ing. Borisa Sancina pred nabito polno dvorano. Temu so sledile pripravo za pokrajinske volitve in občinske volitvr, na podeželju. Izid je bil za Slovensko listo, ki so ji na razpolago najskromnejšrt sredstva tako v sodelavcih kot denarju, časten. Zvišala je število svojih glasov in ta porast je vzpodbuden, da vztrajamo na začrtani poti. Skupno z drugimi strankami, v katerih so zastopani Slovenci, smo novembra odposlali še dve resoluciji na pristojna mesta glede slovenskih narodnostnih vprašanj. V svoji borbi za svobodo in demokracijo ter proti nasilju vseh vrst, za priznavanje najosnovnejših pravic našega ljudstva, je SDZ izvršila tudi v tem obdobju svojo častno dolžnost, je zaključil tajnik. Tajnikovemu poročilu je sledilo poročilo blagajnika. Naslednja tcčka dnevnega reda so bile volitve novega predsednika. Z veliko večino glasov je bil izvoljen za predsednika SDZ, dr. Branko Agneletto. Izvolitev so prisotni pozdravili z burnim ploskanjem. Nato so izvolili še naslednji odbor: Odborniki: prof. Ivan Rudolf, Kristjan, Tence, dr. Rudolf Marc, Marko Udovič, Kalc Lojze, Stoka Jernej, Sosič Zoran, Maurič Ivan, Pertot Josipina. Nabrežina: Josip Terčon, Lambert Pertot, Ivo Kralj, (Slivno sin Jožeta Kralja), Semec Mario, Žužek Franc, Legiša Alojz. Zgonik: Josip Milič Cemjava Mario, Žigon Miroslav, Doljak Henrik (Samator-ca),Vodopivec Just. Dolina: Jercog Valentin, Križmančič Albin, Žerjal Friderik. Boršt: Zahar Mario, Petaros Josip, Kosmač Niko. , Odbor bo na prihodnjih sejah kooptiral še nekaj članov. Nadzorni odbor: Miro Srebotnjak, Peter Udovič. Častno razsodišče: Dr. Fran Delak, Flajban Mihael. Govor novega predsednika Po končanih volitvah je predsedniško mesto zasedel novoizvoljeni predsednik, dr. Branko Agneletto, ki se je prisotnim zahvalil za izkazano zaupanje, nato ps) razvijal nekaj programskih misli za prihodnje delo SDZ. Ugotovil je, da so se razmere od ustanovitve SDZ znatno spremenile. Vzdušje se je pomirilo, zato so podani vsi pogoji, da zavladajo med Slovenci ožji odnosi. Ze pri zadnjih volitvah smo pozivali slovenske volivce in volivkf) na edinost nas vseh. Komunistična partij ia ni danes naš edini nasprotnik, ki speljuje Slovence na politično osnovo, ki ni slovenska in ki zagotavlja, da je edina zastopnica delavskega sloja. Tudi, če bi bilo to res, bi še vedno ostalo neizpodbitno dejstvo, da postavlja komunistična partija strankarske interese pred koristi na-roda, medtem ko pomeni za nas slovenska stvar in slovenski narod vse. Naša sveta dolžnost je, da odpremo našemu slovenskemu delavcu oči in ga prepričamo, da s svojim glasom Slovenski listi ne izdaja delavskih koristi. Zato ga nihče ne more smatrati za odpadnika delavskega razreda, če se čuti najprej Slo-, vcnca in šele nato pristaša stranke. Dovolj je demagoških obljub, ki se jih stalno poslužuje partija, kajti obljube je, lahko deliti na desno in na levo, toda njihova izpolnitev do danes še ni bila uresničena. Tudi mi bi se lahko posluževali VLOŽENA V SLOVENSKA LISTA REPENTABRU S predložitvijo »Slovenske li* ste« z lipovo vejico in helebardo, ki bo prvi volilni znak na volih niči, smo Slovenci iz občine Re; pentabor postregli svojim bratom in sestram tu in v domovini z najlepšim božičnim darilom. Listo smo sestavili demokrat tično po abecednem redu; tako ri prvega ne zadnjega: GUŠTIN EDVARD; GUŠTIN EMIL; KOMAR' KAREL; LUPING BRANISLAV; MILIC ALOJZ ST E PA N ČIČ A L E K S A N DE R ŠKABAR KARLO; ŠKABAR KARLO; ŠKABAR JOŽE; ŠKABAR LEOPOLD; ŠTOK LJUBO; ZLOBEG AVGUŠTIN Podrobnejši program bomo ob: javili v novoletni številki »De; mokracije«. Pri sestavi liste so nas vodila med drugim tudi tale načela: Občinsko upravo morajo vodi; ti zavedni in izkušeni domačini. Naša »Slovenska lista« je izraz Prva seja občinskega sveta v Nabrežini Pretekli petek, 16. t.m. se je ob 18,30 vršila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Nabrežini. V glavnem je bila na dnevnem redu izvolitev župana in upravnega odbora. Od večinske skupine so bili prisotni vsi svetovalci, od manjšine pa sta manjkala dr. Rinaldini in dr. Posarelli. Takoj po otvroritvi seje, ki jo je vodil prejšnji župan, g. Furlan, je svetovalec,, g. Legiša Drago predlagal, da naj se najprej določi zapriseženega tolmača, ki bo pri vseh sejah tolmačil tako iz slovenščine v italijanščino kot tudi obratno. Zato, naj bi se seja preložila do časa imenova-; nja tolmača. Ob tem predlogu je prišlo do živahne debate, v katero so posegali razni svetovalci. Končno so sporazumno rešili vprašanje tako, da pri sedanji seji tolmači občinski uradnik g. Gruden, za prihodnje seje pa naj novi občinski odbor preskrbi zanesljivega tolmača. Pri verifikacjii novih občinskih svetovalcev, zdravnik dr. Posarelli ni predložil predpisane izjave o pismenosti. Manjšina je hotela na ta način doseči, da bi občinski svet izvolitev dr. Posarellija odklonil, nakar bi na njegovo mesto prišel naslednji kandidat manjšinske skupine. Tudi o tej stvari je prišlo do živahne debate. Končno je občinski svet potrdil izvolitev vseh 20 svetovalcev. Pred izvolitvijo župana je g. Furlan predlagal za skrutinatorje svetovalce Markoviča, Legišo in Bandinja. G. Drago Legiša je pojasnil vzroke, ki so privedli do skupnega nastopa Slovencev ter je izjavil, da bo glasoval za župana in za odbor kot je to določila večinska skupina. Enako so izjavili tudi še nekateri drugi svetovalci. Za župana je bil izvoljen obč. svetovalec NSZ g. Dušan Furlan s 16 glasovi, dr. Rinaldini je prejel dva glasova. V odbor so bili izvoljeni naslednji svetovalci: Skrk Albin (KPI); Markovič Alojz (K Pl); Colja Srečko (N.S.Z.) in Grgič Rudolf (KPI). Vsi s 16 glasovi. Dve glasovnici sta bili beli. Za namestnika sta bila izvoljena Visin-tin Abdon (KPI) in Oliva Adriano (KPI). Pred zaključkom se je spet oglasil k besedi g. Drago Legiša in predlagal, da se odpošlje ministrskemu predsedniku v Rim protestno pismo zaradi zahteve Generalnega komisariata, da se ne priznajo jugoslovanske šolske diplome. Prečita! je osnutek pisma, nakar so imenovali posebno komisijo za sestavo pisma. V komisijo so bili izvoljeni: Drago Legiša, Markovič, Skrk Albin, Terčon Josip in dr. Floridan. Predsedoval ji bo župan. Predlagali so tudi enega člana manjšine, a je manjšina ta predlog odklonila. Ob 22,30 je župan sejo zaključil. Dobrodelni ples Tiskarski škrat je v zadnji številki »Demokracije« po svoje določeval datum X. tradicionalnega dobrodelnega plesa v hotelu Excelsior. Ne pozabimo, da bo ta slovenska družabna prireditev v SOBOTO, DNE 14. JANUARJA 1960 z začetkom ob, 21 uri. S polno udeležbo dokažimo sebi in someščanom visoko razvit slovenski čut za družabnost. Nasvidenje! Visokošolska knjižnica Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič«, ki je bil ustanovljen na pobudo visokošolcev z namenom, da pomaga viso-košolcem s strokovno študijsko knjižnico, obvešča visokošolce, da posluje omenjena knjižnica vsak petek od 15. do 16. ure v prostorih Narodne in študijske knjižnice, ul. Geppa 9, IV. nadstropje. Študijski tečaj Slovenska dijaška zveza in SKAD - Trst prirejata študijski tečaj za izobražence v dneh od 27. do 30. decembra v dvorani v ul. Risorta 3. Predavali bodo: vseučiliš-ki profesor v Rimu in član pripravljalne] komisije za Vesoljni Koncil Msgr. dr. Janez Vodopivec, dr. Stanko Janežič in g. Fran Prijatelj iz Rima. Predavanja se bodo vršila ob 17. in 19. uri. sporazuma veščih mož, ki jim je blaginja repenske občine nad ko; ristmi posameznikov in strank. »Slovenska lista« je izraz hote: nja in volje neodvisnih domači* nov, ki hočejo vzgledno uprav; Ijati prelepo občino na sloven: skih tleh ob Jadranu. KANDIDATI »SLOVENSKE LISTE« ZA OBČINO REPENTABOR Polnočnica pri Sv. Jakobu Šentjakobski cerkveni pevski zbor vabi tržaške slovenske vernike k polnočni maši, ki bo na sv. večer ob 21 uri v župni cerkvi sv. Jakoba. Pod vodstvom gdč. Bernarde Slamove bo zbor pel mašo, katero bo o polnoči oddajal tržaški slovenski radio. Pridite v velikem številu, da slišite lepe božične pesmi! Pevski zbor Prva seja dolinskega občinskega sveta Na Miklavžev dan je bila na dolinskem županstvu prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Ker se svetovalec Slovenske liste g, Sturman Andrej ni javil in tudi ni predložil potrebnih listin, ki jih za tak primer; predvideva zakon, je občinski svet soglasno potrdil za svetovalca »Slovenske liste«, g. Marijana Zaharja, ki je za Sturmanom dobil največ prednostnih glasov. Sledilo je glasovanje za izvolitev župana. S šestnajstimi glasovi je bil izvoljen g. Dušan Lavriha. Štirje svetovalci opozicije pa so oddali bele glasovnice. V u-pravni odbor so bili izvoljeni gg. Bolčič Josip kot podžupan, Sancin Josip, Ota Josip in Zuljan Just. Za namestnika pa Hervat Urh in Klun Just. Po končanem glasovanju je povzel besedo župan in izrazil hvaležnost za ponovno izkazano mu zaupanje ter se zavzemal za rešitev še nerešenih vprašanj ter med drugim omenil, da bodo odnosi do opozicije lojalni ter upa, da bo opozicija sodelovala pri reševanju skupnih problemov. Nato je spregovoril še zastopnik »Slo-, venske liste« g. Marijan Zahar, ki je no- voizvoljenemu odboru izrazil najboljše želje, da bi bilo delovanje plodno in nepristransko ter v splošno korist vseh ob-j čanov. Priporočal je upravnemu odboru, da posveča vso svojo pozornost predvsem krajevnim problemom, tako na gospodar-, skem, kulturnem in narodnostnem popri-šču. Kar se pa nas tiče - je nadaljeval g, Zahar - bodo naša načela ista kot doslej. Lahko pa vam zagotovimo vso podporo in sodelovanje, kadar bo šlo za reševanje pametnih in konkretnih ukrepov v blai gor vseh. Dejal je tudi, da je prepričan,, da se ne povrnejo več tisti žalostni easi, ko je vladalo v tej dvorani nestrpno in, sovražno vzdušje, ki ni bilo ne v korist in ne v čast nikomer. Končno se je zahvalil vsem onim volivcem, ki so oddal^ svoj glas »Slovenski listi« ter tako pripomogli, da je občina ostala v rokah domačinov. Kmeiijska strokovna šola v Zgoniku? Dnevniki so poročali, da je višja oblast pristala na ustanovitev Nižje kmetijske strokovne šole v Zgoniku, ali pa to tudi pomeni, da bodo šolo v doglednem času odprli, je drugo vprašanje. Dne 13. t.m. se je sestal nov zgoniški občinski svet. Pri izvolitvi g. Pirca za župana, so svetovalci slovenske liste, gg. Milič, Štolfa in Živec, oddali bele glasovnice. Naslednja seja občinksega sveta je sklicana za soboto po božičnih praznikih. Na, vrsti je obilo vprašanj. Občinarji z zani-, manjem sledijo zadnjim dogodkom, posebno razlogom, ki so dovedli do otvoritve italijanske šole v naši Vasi. Občinar Roditeljiski sestanek v Dolini Na praznik 8. t. m. je profesorski zbor tukajšnjega strokovnega industrijskega tečaja sklical sestanek staršev, nj\ katerem smo se pogovorili marsikaj ko-, ristnega in potrebnega. Udeležba je bila nad pričakovanje velika. Najprej nam je) ravnatelj zavoda obrazložil pomen slovenskih šol. Bridko se je pritoževal nad občino in občinsko upravo, da se premalo zanima za šolske potrebe. Opozoril je na nekaj okvar, ki čakajo že tedne in mesece na popravilo. Izrazil je upanje, da bo novi občinski odbor izdatnejše skrbel za šolske potrebe kot je to storil prejšnji. Nadalje je g. ravnatelj povedal, kako nekateri podcenjujejo in celo obrekujejo slovensko šolo, češ da nima veljave in da s to šolo mladina ne dobi nobene službe. Vse te obtožbe je kot popolnoma neutemeljene zavračal. Nato je govoril prof. Zobec o tehničnem risanju in o pomenu tega predmeta. Prof. dr. Artač pa je obrazložil navzočim pomen slovenske kulture in jezika ter poudaril, kako važna sta ta dva predmeta zp, človekovo življenje. Nato so nam profesorji obrazložili pomen mizarske in mehanične delavnice v življenju naših učencev, posebno še zato, ker zahteva današnja doba od človeka mnogo več kot je od njega terjala preteklost. Prav tako so nam. mnoge zanimivosti odkrile o kuhinjski in, gospodinjski umetnosti, o ročnem delu in( ostalih gospodinjskih priročnostih prisotne gg. profesorice. Na koncu se je razvil nevezani razgovor med šolniki in starši. Eni in drugi so si med seboj izmenjali koristne misli o vzgoji in prepotrebni vzajemnosti med domom in šolo. Starši so bili s sestankom zelo zadovoljni. K. N. tega sistema, toda sram bi nas lahko bilo, saj bi že v naprej vedeli, da obetanj ne moremo držati. Slovenci se moramo trdno povezati pri vseh javnih nastopih, ker bodo drugače Italijani z nami Slovenci pometli. Med mnogomilijonsk!.mi glasovi za, komunistično partijo ne bo glas slovenskega delavca reševal problemov komunistične partije v Italiji, ampak je glas izgubljen za slovensko stvar. Nočemo medsebojne borbe, nočemo na-daljnih tiagedij, ampak potruditi se moramo, da se skuje slovenska edinost, ker bomo drugače sami nosili vse posledice sedanje razcepljenosti. Naša slovenska manjšina trdno vztraja na dosedanji slovenski liniji in naša skrb mora biti, da si zgradimo svojo pristno slovensko hišo. Izjavljam pred tem forumom, da smo in da ostajamo lojalni italijanski državljani. Toda naša lojalnost ni enosmerna; tudi od. italijanske vlade odločno zahtevamo, da z nami postopa lojalno. Zahtevamo, da nas italijanska vlada smatra za enakovredne državljane in poskrbeti mora tudi, da se taki ohranimo, da ostanemo Slovenci. Nadaljeval bom pot svojega očeta in skrbel, da dosledno ostanemo na demokratični ravni. Ali demokracija na eni strani ne more biti različna od one na drugi strani. Italijanska vlada naj prizna Slovencem vse pravice, ne samo zato, ker je vezana na pisane pogodbe, ampak predvsem zato, ker so to naravne človečanske pravice. SDZ bo poskušala k aktivnemu delu pritegniti čim več rojakov, ker več glav več zna. Gojili bomo prijateljske sestanke na podeželju, ki jih ne pojmujem kot politična zborovanja, am-1'ak kot prijateljsko izmenjavo misli med Slovenci. Niši pristaši na podeželju se mora o otresti strahu pred komunisti, kajti pošten slovenski demokrat, pa naj bo delavec, kmet ali obrtnik, se mora končno sprostiti manjvrednostnega občutka pred, komunzmom. Mi lahko izberemo pravo pot, saj naše politično delo narekuje goli idealizem. kateremu stalno doprinašamo svojq žrtve, ker trdno verujemo v pravičnost slovenske stvari. Danes smo na prelomu. Za nami so dnevi leta 1947, ko so bili vsi proti nam. V trinajstih letih svojega obstanka je SDZ upoštevana, brez nje in preko nje ni več mogoče. Pomagajte nam, dragi zborovalci, pri našem delu; delajmo in mučimo se tudi v bodoče na tej poti v izključno korist našega naroda. Besede novega predsednika so zborovalci pozdravili z navdušenim ploskanjem. Pri slučajnostih je g. Josip Terčon pojasnil zadevo nabrežinskega občinskega sveta, ki jo prinašamo na drugem mestu. Ob zaključku se je novi predsednik zahvali’, prof. Rudolfu za njegovo dolgoletno nesebično delo ter razgledano politično delovanje v SDZ ter želi, da bi se sodelovanje prof. Rudolfa z njegovim pok. očetom v dolgih letih skupnega prizadevanja še poglobilo, toliko bolj, ker so vezi tesnega prijateljstva nerazrušljive. Ob 18,30 je bil redni občni zbor SDZ zaključen. ---------------- Obvestilo kmetovalcem Pokrajinsko kmetjisko nadzorštvo spreT jema naročila za nakup semenskega krompirja odbranih vrst, ki so primerne, za naše kraje. Seme je bilo pridelano pri središču za montikacijo krompirja, ki jr, pod nadzorststvom ministrstva za kme-. tijstvo in gospodarstvo. Naročila se sprejemajo do 24. decembra. Ob naročilu (najmanj 50 kg) mora kmen tovalec plačati po 30.- lir za kilogram; dokončna cena bo 45.- lir za kg. Prav tako sprejema kmetijsko nadzor-ništvo tudi naročila za brezplačno razdeljevanje semena: fižola, paradižnikov, graha, motovilca, solate-latuge, špinače in redkvice. Pripominja se, da bo vsak upravičenec lahko prejel le toliko semena, ki je potrebno za posetev odgovarjajoče površine namenjene povrtnini, vsekakor pa vrednost ene vrste povrtnine ne sme presegati 5.000.- lir. __________ ŠTEFANOVANJE Slovenski akademski klub Jadran vabi staro in mlado na Stefanovanje, tradicionalni akademski ples, ki bo 26. dec. od 20. do 2. ure v dvorani na Stadionu 1. maj. Igral bo priznan plesni ansambel. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo 25. t.m. ob 15.30 in v ponedeljek 26. t.m. ob 15.30 v prosvetni dvorani »Albert Sirk« v Sv. Križu« ALEJARDO CASONA OHEflESil UMIHfllO STOJE V sredo 28. t.m. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu PREMIERA EUGENE IONESCO STOLI Tragična farsa Slavnostna predstava ob slovesu EME STARČEVE od tržaškega gledališča. Prodaja vstopnic od torka 27. do srede 28.' decembra v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20, tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom predstave v Caffč V. Moscolin, ul. Teatro Romano, 2 (nasproti Avditorija). Svojim obiskovalcem in prijateljem želijo vesele božične praznike in srečno Novo leto UPRAVA IN ČLANI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU Kako je z „BREZIDEJNOSTJO“ demokratičnega sveta Izvleček referata poslovodečega podpredsednika na občnem zboru Slovenske demokratske zveze Pri političnem uveljavljanju dediščine naših prednikov na tej zemlji, nas ob pomanjkanju živih in prepričljivih dokazov nekaterneži od časa do časa proglašajo za »brezidejneže«. S tako pavšalno kritiko - morda čisto podzavestno - vnašajo v doraščajoče slovensko izobražen-stvo na teh politično tako usodnih tleh zmedo in opotečnost. Naša mladina je za politična vprašanja, ki so prav tako kot, kulturna vprašanja, življenjski sok slehernega naroda, že tako in tako lemalo ali le skromno dovzetna. Demokratično svobodoljubno politično udejstvovanje ne prinaša pristašem niti slave niti tvarnih dobrin, zato pa neprecenljivo zadoščenje, da je človek, moški ali ženska, opravil s takim delom svojo narodno in socialno dolžnost, ker je poskušal na političnem področju ohraniti in utrditi vse tiste pridobitve, s katerimi so si Slovenci pred samim seboj in pred zunanjim svetom izbojevali dolžni ugled in spoštovanje. Mislim, da ne bo odveč, če prav na tem današnjem zborovanju pristašev demokracije in svobodoljubja, podrobnejše razčlenimo ta očitek »brezidejnosti« in mu prisodimo tisto veljavo, kakršno zasluži, Kaj je brezidejnost? Z drugimi besedami je to pomanjkanje neke ideologije. Recepti ideologije so v modi povsod tam, kjer so ljudje živeli in doraščali v idejnih oziačjih fašizma, nacizma ali komunizma in stvarne demokracije ne poznajo kot ne poznajo tudi poželenj po demokraciji in svobodi. KAJ PA JE IDEOLOGIJA? Pojem je mnogoznačen in spremenljiv. Doživljal je v teku pokolenj (Marx ga je uporabljal za svoj družbeni duhovni nadzidek) narazličnejša preobraževanja. Danes ga tudi nekomunistični svet neredko pojmuje z marks-stično razlago. To naj bi bil zaokrožen sestav misli, zatrjevanj, postulatov, lacionalno oblikovanih in zgoščenih v poenostavljen nauk ali tezo, ki usmerja človeka v čisto določen miselni krog in kateremu naj bi posredoval enotno prepričanje. Bistveno pri tej usmeritvi je da ne ostaja zgolj teoretično prepričanje, temveč da služi v boju dveh blokov, kot dukovnopolitično orožje. Pri tem objektivna in resnična vsebina niti ni važna, važna je prodorna sugestivna moč in. vcepljena enostavnost, ki naj zgrabi in za seboj potegne najširše ljudske množice rn jim napihuje utvaro izredno močne in napadalne sile tam, kjer je na oblasti, kjer pa je ni, naj množice ustrahuje z, neubranljivo prevratniško silo. Resnični socialni razvoj pa je ovrgel in postavil na laž skoraj vse točke marksizma. Od vseh teh številnih revolucionarnih zamisli je ostala zgolj utopistična obljuba prihajajočega socialnega brezrazrednega raja. In vendar se je kljub tem jasnim spoznanjem sugestivna moč ideologije komaj zmanjšala. Z neprestanim ponavljanjem in zabijanjem stalno istih, v golih stavkih zgoščenih zatrjevanj - kar je tudi Lenin ozna-, njal za pogoj komunistične zmage - opaja, taka ideologija najširše ljudske množice z upanjem in z zagotovili v zmago, jih nenehno biča z bojevitostjo in obenem zahteva od njih najskrajnejšo požrtvovalnost. Cim enostavnejši so obrazci, na kateie je mogoče zreducirati določeno ideologijo, čim manjše miselne napore zahteva, čim obilnejše propagande se poslužuje, predvsem s samohvalo, z neprestanim oznanjevanjem svojih dozdevnih uspehov in s spreobračanjem ali nakupovanjem duhov, da postanejo prepričani v njeno neubranljivo premoč, toliko hitreje se taka ideologija stopnuje v množično gibanje in s tem samo še veča svojo sugestivno premoč. Ideologija se sicer rada naslanja na duhovne, etične, religiozne vrednote, tradicije, ki so se v dolgem kulturnem razvoju vkoreninile v človeku, vendar ni mogoče ideologije istovetiti z verskim ali političnim prepričanjem ali s svetovnim nazorom. Odnosi ideologije do teh živih duhovnih sil in izročil so približno taki kot je deževnica do sveže okrepčujoče studenčnice. Ze na skrajnih poenostavljenih, ideoloških naukih lepi nekaj abstraktnega, izluženega in je zato samo za preprostega nezahtevneža učinkovita. ALI NAM JE POTREBNA LASTNA IDEOLOGIJA? Vsa ta opojnost je tudi v demokratičnem svetu dosegla določene uspehe. V zadnjih letih se zato tudi v demokratičnem svetu pojavljajo klici po neki zahodni ideologiji. Njeni apostoli so prepričani, da je mogoče klin izbiti samo s klinom, da je torej marksistični ideologiji nujno postaviti nasproti neko zahodno ideologijo. Niti fašizem niti nacizem takih klicev nista izzvala, čeprav se je tupatam pojavila zamisel za posnemanje propagandističnih in bojevniških načinov nasprotnika in jih uporabljati za neko nasprotno ideologijo v prepričanju, da bo boj proti diktaturam na ta način uspešnejši. Klic po »lastni ideologiji« kot protisred-stvu in protisili zoper komunistični blok, je zgolj odgovor na način borbe, kakršno je sprožil Kremelj. Ce bi se v našem boju za demokracijo in svobodo posluževali istih načinov boja, bi se s tem postavili, z nasprotnikom na isto raven. Opravljali, bi protipoteze, ki bi nam jih narekoval sovražnik in že s samim tem posnemanjem bi priznali veljavnost njegovih bojevniških pravil, ki jih vendar z vso o-dločnostjo obsojamo. Spominjam se nekega današnjega vrhunskega komunista, Primorca, ki je bil pred četrt stoletjem goreč slovenski nacionalist in je v svoji gorečnosti razbil v Ljubljani izložbeno okno samo zato, ker so bila v izložbi razstavljena italijanska klasična knjižna dela. »Slovenske knjige fašisti zažigajo«, je rohnel - v isti sapi pa je posnemal njihovo lastno početje. Ko som ga na to opozoril, mi je očital, da držim s fašisti. Pripadniki demokratičnega sveta in po-borniki za svobodo, katerim nekateri očitajo brezidejnost, pa tudi tistim, ki se o-grevajo za nekakšno zahodnoevropsko ideologijo, lahko prepričevalno odgovorijo. Duhovne enotnosti zahodni Evropi ni treba oznanjati ali jo z nekakšno ideologijo šele ustvarjati. Zahodni svet je take proklamacije že davno prerastel. Zahodna demokratična enotnost se je pri vseh različkih in nasprotjih v teku zgodovine od obdobja do obdobja vedno na novo manifestirala, ker se je najraznovrstnej-š:m silam vedno posrečilo premagati napetost', kontiaste, nasprotja tako narodnostnega, plemenskega ali duhovneta izvora, in to v plodovitih krizah in bojih, ki spadajo k značilnostim evropske kulture, kateri brezpogojno pripadamo tudi Iz te rasti in žive poravnave nasprotovanj so vzklili tisti ideali in vrednote, ki, so oblikovale naše politično in etično, naše socialno in narodno življenje. V središču vsega tega hotenja blešči ideal svobode, dostojanstvenost človeka, njegova pravira do piavičnosti in pravne zaščite. Na teh temeljih je utrjena skupnost, ki je utelešena v demokratičnih ustavah zahodnega sveta. Čeprav so te vrednote pogosto - kot se to dogaja prav na našem ozemlju - ne spoštujejo, potvarjajo, ostaja njihova veljavnost brezpogojno neokrnjena. Prej ali slej se končno njena načela le uveljavljajo. Razumljivo je da postanejo tako dosežene vrednote sčasoma vsakdanjost. Z njimi je približno tako kot z zdravjem ali zrakom, oboje cenimo šele ko pričneta kopneti. Zadostovalo je da so tuje sile, nevarni dogodki, politične in socialne nevarnosti, revolucije ali samopašnosti te vrednote ogražale, pa so se v glavah in srcih z bliskovito silo strnili ogroženci v trdno obrambo. Kjerkoli se bliža nevarnost, se mirujoče sile preobražajo v kinetsko enctgijo. Res jo. večkrat traja nekaj časa, da se te sile zbudijo in strnejo. Ali to je cena, ki jo moramo plačati za prednosti, da kljubujemo duhovni smrti ideološke uniformiranosti in taktičnemu valovanju zaslepljenih množic. Te osnovne vrednote, ki so lastne zahodnemu svetu, so neprimerno več vredne kot kakršna koli ideologija. Zahod je kljub vsemu še vedno čvrst in živ ter se svojih vrednot tudi zaveda, kar se izpričuje v časih nevarnosti. Zato se lahko odpoveduje pripomočkom, po katerih so primorane segati totalitarne države, ker se na ničesar drugega opirati ne morejo. Zahod razpolaga z arzenalom vrednot, spoznani, idealov, in napotkov, ki v svoji celovitosti daleč prekašajo vsako izumetničeno ideologijo. Te vrednote ne potrebujejo nikakršne kričave propagande, nobenih množičnih sugestivnih sredstev, nobenih strategičnih pohodov. Usodna samoprevara je trditev, da bi se morali s komunističnimi bojnimi sredstvi oborožiti proti totalitarnim komunističnim silam. Marksistično ideologijo si je Kremelj nabavil na Zahodu, to je germanski zarodek, kar najbolje dokazujejo nasilniške metode, ki jih Kremelj uporablja. In vendar podreja Kremelj prav to ideologijo višjim zahodnim idealom. Nihče se ne klanja z glasnejšo propagando idealom svobode, miru, pravičnosti, človečanstva kot so to prav komunisti. Da se teh vrednot lažnjivo poslužujejo, da bi Zahod preslepili in zavajali, dokazuje, kako visoko o-cenjujejo komunisti te vrednote nad svojo lastno puhlo ideologijo. Njena prerešetana tkiva lahko učinkovito vplivajo samo tam, kjer so ljudje dovzetni za čim preprostejša obljubkarstva. Z utrjevanjem gospodarskih in političnih pogojev pa iz-gpblja ideologija svojo dvomljivo vrednost. Ali se ne sklicujejo vsi narodi naše zemeljske oble prav na vrednote, ki so bile spočete na Zahodu? TRHLOSTI MARKSIZMA Kako šibka je vrednost ideologije nam neposredno dokazujejo sami marksistični ideologi. Navajam samo tri dogodke: prvega iz prve, drugega iz druge svetovne vojne in tretjega iz sedanjosti. Leta 1912 so se zastopniki socialistične internacionale, ki so takrat še zvesto vztrajali pri marksistični doktrini s častno besedo in s svečanimi zagotovili obvezali, da ne bodo nikdar uporabljali orožja drug proti drugemu in da se bodo postavili v bran vsaki imperialistični vladi, ki bi od njih terjala udeležbo na bratomorni vojni, to je socialisti proti socialistom. Dve let'( za temi prisegami je izbruhnila prva svetovna vojna in ideološki bratci so z nacionalističnimi zastavami korakali v boj na življenje in smrt drug proti drugemu.. Kot kos ničvrednega papirja je odnesel, vojni vihar celotno ideologijo. Ko se je Rusija postavila po robu nemškim nacističnim hordam pri Stalingradu in se bojevala na življenje in smrt, da zadrži nacističnega zavojevalca, je Stalin premišljeval, s čim lahko vzpodbudi udarniško moč in odločnost za zmago. Svetovni komunistični poglavar se je zavedal, da je komunistična ideologija in da so marksistični nauki v tem najtežjem trenutku ruske zgodovine absolutno neuporabni. Ti nauki bi morda podžgali neznat- Slovenci. Te krize in ti boji so v določenem smislu evropska moč. S stalno obnavljajočo se življenjsko silo se je Evropa vedno znašla trdno povezana. Po vsakem takem preporodu je v zahodnem svetu raz-cvela kultura, pa naj se je to dogajalo v dobi gotike, renesanse, humanizma, baroka ali v znanstveno tehnični kulturi devetnajstega ali dvajsetega stoletja. Skozi vse številne razlike narodov, jezikov, podnebij so se kresali svetovni utrinki in stvar tve, ki so Evropo izoblikovale v novo univerzalno podobo. Piav tu tiči resnična in do danes ne-zlomijiva moč Zahoda. Cernu bi bila po-temtakem demokratičnemu svetu potrebna neka izumetničena vistousmerjenost in 'dejna uniformiranost, ko je vendar bistvo Evrope, da se izmika sleherni enakomernosti in enotnemu kopitu misli in dela, kot je to temeljna zahteva totalitarnih ustrojev. Zahodna demokracija takih sredstev ne potrebuje, ker je njena notranja enotnost zelo globoko zakoreninjena. Nasprotno, taka sredstva so ji Sa- no število partijskih doktrinarjev - no, ti so tako in tako sedeli daleč od bojišča v dobro zavarovanih štabih. Stalin je predobro poznal ruski narod, da bi si ne bil svest popolne onemoglosti komunistične ideologije, zato jo je v tem kritičnem trenutku zagnal med staro šaro in jo zamenjal z velikimi, krepkimi in neiztreb-ljivimi izročili ruske kulture. V njenem imenu in v znamenju vrednot, ki so živele v delih ruskih velikanov Dostojevskega, Tolstoja, Gorkega, to je v človeških vrednotah ruskega čustvovanja, se je Stalin za ohranitev velike, svete Rusije in njenega pravoslavnega poslanstva v svetu poslužil za zmago ruskih armad pri Stalingradu prav teh vrednot. Tu v tej bitki ni šlo za marksistično ideologijo, ampak za vse tisto, kar je bilo ruskemu narodu od davnine sem drago in sveto. Stalinu je vsekakor treba priznati nagon za politično stvarnost in prav zato je mobiliziral najgloblje sile in hrepenenja, in samo s pomočjo teh duhovnih vrednot je dosegel prevrat v vojni sreči. Doktrinar-ski apeli na marksistično ideologijo so takrat popolnoma odpovedali. In kaj nam pripoveduje pogled na dozdevno »enotno fronto« marksistične ideologije danes. Kako se je obnesla vse rešujoča in vse povezujoča moč ideologije, ki nam jo v svoji zaključenosti, bojevitosti in enotni strategiji postavljajo za vzor politično površno ali pristransko razgledani ljudje. 2e dolgo se odpirajo razpoke, ki to ideološko skupnost razjedajo, čeprav vso to druščino povezuje isti marksistični nauk. Razpoka ne zija samo med Titom, in sovjetskimi in rdečekitajskimi ideološkimi tovariši. Ze precej časa škriplje tudi v kolesju politične mašinerije, ki na- mišljeno povezuje Moskvo s Pekingom, in moč ideologije se čedalje bolj izdajniško izraža kot povezujoča vez različnih skupin in narodov. Nikjer se ne odkriva v kolebanjih in, notranjih napetostih, ki prihajajo do izraza v rdeči strategiji, tako popolna ideološka nezadostnost, kot to lahko opažamo prav v komunistični praksi. Gotovo je, da ne smemo podcenjevati fanatične) odločnosti po svetovni revoluciji in zavo-jevanju sveta s strani Kremlja in Pekinga, vendar pa prav tako ne smemo precenjevati ali celo idealizirati notranje strnjenost1, bojevitosti, vojnih ciljev in stra-» tegije komunističnega imperializma. Tudi na tem področju je mnogo več fasade kot stvarnosti. Fasade, ki je namenjena Za-} hodu in katera le prevečkrat omamlja in zapeljuje odgovorne zahodne državnih ke, da zaslutijo dobronamernost tam, kjer se dejansko skrivata šibkost in zadrega. DVOMLJIVOSTI GOSPODARSKE IDEOLOGIJE K vsem tem preudarkom se vriva še en pojav, ki nam z druge strani osvetljuje dvomljivost tudi komunistične gospodarske ideologije. V gospodarskem pri- mo zoprna. Duhovno enotnost in id"jno bojno silo bomo najuspešnejše čuvali in krepili, če utrjujemo in poglabljamo zaves*,, ki ie naš narod zdramila in ga dvignila na visoko kulturno raven ter ga s tem vključila v zahodno duhovno enotnost. Ta razvoj gre dalje, kljub zaviral-n m si'am fašizma in nacizma v nedavni preteklosti ter komun zrna v sedanjosti. P.av v današnjih dneh se ta razvoj ooli-kuje v evropski politični in gospodarski integra iji, kot se ie razvoj izoblikoval v kulturni enotnosti. Prav isto velja seveda tudi za vzhodne kulture, ki so i ih uniformirani nauki marksistične ideologije potvorili in jih iz prvotnih raznoterosti zreducirali na bedno/ enotno idejno konstrukcijo, ki je vzhodnemu mišljenju in čustvovanju prav tako tuja kot bi bila nam, če bi jo po kaki nesreči doživeli. Ta marksistična idejna konstrukcija pa ni zatrla velike in globoke dediščine kulture in vere, ker sta se obe izkazali za bolj žilavi kot so si to domišljali propagandisti. zadevanju države in njenih gonilnih sil se na naposreden in nepotvorjen način ugotavlja, kakšni so resnično doseženi in otipljivi uspehi. Resne države ne operi rajo s statističnimi igračkanji prikazovanja potvorjenih dejstev. Gospodarska, praksa komunističnih vladavin se za komunistične ideale in načela kaj malo zanima. Cim bolj jasno se kažejo psihološke in socialne neizvedljivosti, in čim bolj gospodovalna je postala zahteva po življenj sposobnem gospodarstvu, toliko brezskrbnejše se komunistični poglavarji obračam po vetru. Danes vlada načelo državnega kapitalizma, ki poskuša z zahodnimi tehničnimi metodami in industrializacijo prehiteti Zahod. Nikita Hruščev je neutrudljiv v svojih bahaških prerokovanjih, da bo Sovietra v enem desetletiu daleč pred Združenimi državami in Zahodno Evropo. To pomeni, da se bo proizvajalna in kupna moč v Sovjetiji povzpela tako visoko, da bo komunistični svet pobasal vse tiste prednosti modernega industrijskega gospodarstva, ki danes padajo v naročje Zahoda, ker da ga bo marksistično gospodarstvo povsem izrinilo s svetovnih tržišč. Vse to naj bi se izvršilo v znamenju marksistične države, dejansko pa so to kapitalistične oblike in to v najbolj izkoriščevalnih oblikah zgodnjega kapitalizma. Cilji in metode so povsem identične. Za vsako ceno velja dvigniti splošno življenjsko raven, produkcijsko zmogljivost in potrošno moč prebivalstva. V la splošni gospodarski napredek pa je istočasno vključiti tudi vse gospodarsko razvijajoče se dežele sveta. V Sovjetiji in Rdeči Kitajski ne sanjajo o brezrazredni idealni državi, ampak o tem, kako in na kakšen način bi zahodno materialno blaginjo prekosili. To je stvarno častihlepje in vroč pohlep, ki dražita rdeče poglavarje. Ali se jim bo to tudi posrečilo, je drugo vprašanje. Tu velja samo ugotovitev, da se gospodarska in socialna stvarnost v komunističnih državah čedalje bolj oddaljujeta od ideoloških ciljev, ki jih ljudstvu teoretično še vedno oznanjajo za rdeči evangelij. Prav tu na gospodarskih odločitvah se jasno kaže, na kako šibkih nogah stoji ideologija in kako malo besede ima tudi v Rusiji neglede na nenehno pletev socialističnih dogem med zahodnoevropskim delavskim gibanjem. Z ZAHODNIMI VREDNOTAMI SMO ZAZIVELI KOT NAROD Evropa je danes, in danes morda bolj kot kdaj koli duhovno povezana, čeprav je ta povezanost v premnogih ljudeh prikrita. S svojimi skupnimi ideali je povezana z Novim svetom. Da je vse to res, dokazujejo prav sami komunistični pristaši, ki se v primerih usodnih odločitev, na primer pri izseljevanju brez izjeme usmerjajo proti zahodnemu svetu, pa čeprav so dosledno volili komunistično partijo in se postavljali kot komunistični bojevniki. Te duhovne skupnosti ni mogoče zanikati celo v tistih deželah, ki morajo živeti pod komunističnim jarmom in ki so danes bolj kot kdaj koli notranje povezane z Zahodom in njegovimi ideali. Nihče se tega bolje ne zaveda kot sami samozvanci po vseh komunističnih diktaturah. Ti rdeči oblastniki že od nekdaj razpenjajo svojo ideologijo kot lovno mrežo, jo nastavljajo kot vabo na trnku, da bi z njo lovili neizkušene narode in posameznike. Pii svojih praktičnih početjih pa z njihovo lastno ideologijo ravnajo prav tako brezobzirno in oblastniško kot z ljudmi, ki jim nasedajo. Slovcn i smo zarodek zahodnega sveta, čeprav smo se poživljali in se krepimo še danes ob živih in bistrih studencih klasične ruske kulture. Zahod nas je s svojimi duhovnimi vrednotami preobrazil v narod, ki je v polnem vreden tega imena. Neznaten del tega naroda je na žalost izpridila ideologija in njeni sledovi sa objektivnemu ocenjevalcu, ki resnično ljubi svoj narod, otipljivo očitni. Žalostno je le, da premnogi Slovenci - in to zlasti razumniki te negativnosti zagovarjajo z naravnost otročjo benevolenco in so v tem idejnem boju kvečjemu kimajoči oportunisti ali pa nemi opazovalci. Demokratični Slovenci, ki živimo v mejah Italije, pa moramo storiti vse, da ohranimo tiste vrednote, ki so nam z uspehi, ki smo jih dosegli, dokazale svojo popolno in neovrgljivo veljavnost. Zato krepimo in podžigajmo svoje vrste, jih množimo s prepričevalnim delom, odpirajmo oči in slušne organe svojim bližnjim in se dosledno poslužujmo tistih vrednot, ki so nas skovale. Te vrednote pa so vse prej kot brezidejna frazeologija. Miselnost koroških Nemcev (Iz pisma slovenskega koroškega dijaka) Slovenski dijak, ki živi v koroškem dijaškem zavodu, kjer prebivajo skupno slovenski in nemški dijaki, mi je po končanih plebiscitnih proslavah letos, napisal daljše pismo. Iz pisma navajam mesto, ki je zelo značilno za mišljenje koroških Nemcev. Odkod bi se nemški koroški dijak nalezel takega duha, če ne od strupeno šovinističnega ozračja, ki ga obdaja? Slovenski dijak piše: Včeraj smo se spet sprli (slovenski in nemški dijaki) zaradi južne Koroške v primerjavi z južno Tirolsko. Nemec ima zares trdo srce! Eden izmed mojih sošolcev - Nemec - je trdil, da mi Slovenci nismo več Slovenci, marveč da smo vsi več ali manj Nemci. Slovencev da ni več na Koroškem! Ko sem mu zatrdil, da sem Slovenec in da bom tak tudi ostal ter da je moj materni jezik slovenski, mi je odgovoril, da to ni res, da jaz živim v nem-ški državi in je zato moj materni jezik nemški! Vprašal sem ga nato, ali spoštuje mater in očeta ali ne? S prstom je pokazal name in ves razburjen zakričal: »Vidiš ga, kakšen fanatik je! Slovence morajo Nemci trdo držati na vajetih, da ne postanejo nekač premočni, če bi prišel čas za kak preobrat!« Brez komentarja. Dan človečanskih prave Dne 11. dec. 1946 je generalna skupščina OZN sprejela konvencijo proti genocidu, ljudskemu umoru, ki ga mednarodno pravo označuje za najogabnejši zloči«. Zločin, za katerega so odgovorni posamezniki in vlade, če se z njim omadežujejo. Dve leti kasneje je bila potrjena izjava o človečanskih pravicah. Takrat so 10. dec. proglasili za dan člove-anskin pravic. Določila osnovnih pravic se izrekajo proti zlorabi prava in za zaščito življenja posameznika ali človeških skupnosti. Dvanajstič smo proslavili dan človečanskih pravic. Letošnji obletnici je treba pripisati še poseben pomen, ker prav ob sedanjem zasedanju OZN komunistični blok tako ostro nastopa proti »kolonializmu« in se svetohlinsko zavzema za o-svoboditev dozdevno zasužnjenih narodov izpod kapitalistične nadoblasti. Prav v tem času pa je na dnevnem redu OZN madžarsko vprašanje in vprašanje • očitnega genocida, ki ga Rdeča Kitajska uganja v Tibetu. Ze v prihodnih dneh bosta obe vprašanji v razpravi. Zasužnjenih narodov je še vse polno, ne samo v Afriki in Aziji, anfrak tudi v Evropi. Ta dan je spet resno opomnil ves svobodni svet naj se zavzema za svobodo vseh narodov izpod jarma zatiranja, tudi tist’h narodov, ki so deležni trpljenja diktature proletariata. V prvi vrsti pa bi morali v posameznikih in določenih organizacijah korenito zatreti vsa sovraštva in nestrpnosti proti ljudem in skupnostim rojakov, ki govore drugačen jezik, imajo svojo kulturo in lastne navade. Na žalost pa se po mnogih deželah in tudi pri nas šteje sovraštvo do drugega naroda kot patriotična čednost. V PREMISLEK Resnično delovne ljudi spoznamo po tem, da najdejo čas tudi za razvedrilo. Jules Romains Iščemo resnico, najdemo pa negotovost. Pascal Večkrat se pritožujemo nad pomanjkanjem osebnosti pri drugih ljudeh. Kadar ljudem stopi nasproti osebnost, so to največkrat taki, ki osebnosti ne poznajo ali pa taki, ki je ne prenašajo. Gerhart Hauptmann Zahodni arzenal duhovnih vrednot KOCKSIŠTfftCg •*, .'V \\ ;V- • ,. '* * " • ■ % • *L v ZA ENKRAT SE NA VRHU Ileuarni polipi u Karibskem morju Obrobne dežele Karibskega morja so bile v zadnjih mesecih pozorišče nemirov, uporov in prevratniških stremljenj. Res je, da veljajo dežele Latinske Amerike, odkar so se ločile v 19. stoletju od španskega kolonialnega imperija, za politično nestalne državne tvorbe, saj se nikjer drugje na svetu revolucije ne ponavljajo kot prav v tem delu sveta, vendar so bili v preteklosti vsi ti prevrati največkrat posledica notranjepolitičnih prerivanj, brez pomembnejših vplivov na ostala področja. V zadnjih dveh letih se je ta politična podoba temeljito spremenila. Z zmago Fi-del Castra nad diktatorjem Batisto in s čedalje naraščajočim kubanskim ljubimkanjem s Sovjeti, se je spor med Vzhodom in Zahodom raztegnil na karibski prostor. Vpliv Združenih držav na tem področju je bil od začetka sedanjega stoletja dalje dominanten. Pod nadzorstvom Združenih držav je bil zgrajen Pananski prekop, Gospodarska bogastva Srednje Amerike in Antilijev - sadje, kava, sladkor, nafta -so se izkoriščala in dovažala na svetovna tržišča s pomočjo severnoameriških in evropskih trgovskih družb. Plemensko razkosanje zahodnoindijskega prebivalstva je v večini teh dežel onemogočalo tvorbo homogenih družbenih struktur. Tanka vodilna plast gospoduje nad ljudskimi množicami, med katerimi je nepismenost se zelo močno razširjena. Prikrite napetosti po obrobnih deželah Karibskega morja so postale v današnjih časih činitelj mednarodne politike. Prvič v svoji zgodovini so Združene države o-grožene s strani nasprotnika, kateremu se je posrečilo razplamteti nemire na samem mostišču, ki veže severni in juzm del ameriške celine. Spričo takega razvoja dogodkov ne odveč če našim čitateljem osvežimo spomin katere so te dežele, kakšna je njihova ureditev in kdo jim gospoduje. Prav tako ne bo odveč, da si te podatke tudi ohranijo. 1. MEHIKA je republika, ki jo sestavlja 29 zveznih držav, dvoje ozemlj in zvezni okraj (z glavnim mestom in okolico . Državni poglavar: je Adolto Lopez Ma-teos (od 1. 1958 dalje). „nn nnn Površ na: 1,969.000 kv. km in ,13,300.000 prebivalcev, od katerih je 50 od sto mesticev ki so potomci belcev in Indijancev, 30 odsto Indijancev, 10 do 15 odsto belcev in nekaj malega črncev. Prestolnica. Mehika. Izvaža: bombaž, kavo, svinec, cink, nafto, baker, srebro. 2. GVATEMALA je republika. Državni predsednik: general Minguel Ydigoras Fuentes (od 1958 dalae). nn„n Površina: 108.900 kv. km in 3,600.000 prebivalcev. Nad 50 odsto Indijancev 30 •odsto mesticev, belcev španskega porekla. Prestolnica: Gvatemala. Izvaza: kavo, banane. 3. BRITANSKI HONDURAS je britanska kolonija s površino 23000 kv. km in 90.000 prebivalci. Središče: Belice. Izvaza. les, sadje. 4. HONDURAS je rebublika, ki ji predseduje dr. Jose Ramon Villeda Morales (od 1957 dalje). Površina: 112.100 kv. km in l,87a.000 prebivalcev. Od tega je 65 odsto mesticev, 20 odsto Indijancev, 3 do 4 odsto belcev španskega porekla, 4 do 5 odsto crncev, mulatov in zambosev. Prestolnica: Tegu-cigalpa. Izvaža: banane (20 odsto vsega svetovnega izvoza), les, kavo. 5. EL SALVADOR republika, ki ji predseduje vojaška junta, odkar so 27. okt, 1960 pregnali predsednika Jose Maria Le-musa. Površina: 21.400 kv. km in 2,520.000 pie-bivalcev, od teh je 75 odsto mesticev, 10 do 15 odsto Indijancev, ostali so belci španskega porekla. Prestolnica: San Salvador. Izvaža kavo. 6. NIKARAGUA, ki ji predseduje diktator general Luis Somoza-Debayle (od 1. 1956 dalje). Površina: 148.000 kv. km in 1,420.000 prebivalcev, od teh je 50 odsto mesticev, 30 odsto Indijancev, 10 odsto črncev, mulatov in zambosev, ostali so belci španskega porekla. Prestolnica: Managua. Izvaža kavo, plemenite kovine, bombaž, sladkor. 7. KOSTARIKA je republika, ki ji predseduje Mario Echandi Jimenez (od 1. 1958 dalje). PoVršina: 50.900 kv. km in 1,100.000 prebivalcev, ki so v glavnem belci španskega porekla. Prestolnica: San Jose. Izvaža: kavo, banane, kakao, sladkor. 8. PANAMA je republika, ki ji predseduje Roberto Francisco Chiari (od 1960 dalje). Površina: 74.500 kv. km in 1,020.000 prebivalcev. Od tega je 50 odsto mesticev, 15 odsto črncev in mulatov, 12 odsto belcev. Prestolnica: Panama. Izvaža: banane, kakao. 9. PANAMSKO PREKOPSKO OZEMLJE spada pod vrhovnost Združenih držav z generalnim guvernerjem na čelu, ki ie obenem predsednik Družbe panamskega prekopa. Površina: t.400 kv. km in 56.000 prebivalcev. Prekop ie dolg 81,6 km. Rezidenca guvernerja je Ralboa Heights. Letni promet po prekopu znaša letno povprečno 8500 ladij s tovorom 50 milijonov ton. 10. KOLUMBIJA je republika z dvostrankarskim parlamentarnim ustrojem. Stranki se menjata od 1. dec. 1957 dalje vsaka štiri leta s svojim predsednikom. Sedanji državni poglavar je Alberto Lle-ras Camargo (od 1958 dalje). Površina: 1,138.000 kv. km in 13,840.000 prebivalcev. Od teh je 57 odsto mesticev, 17 odsto mulatov, 4 odsto črncev in belcev. Prestolnica: Bogotž. Izvaža: kavo, nafto, banane. 11. VENEZUELA je republika s koalicijsko vlado. Sestavlja jo 20 zveznih držav z obsežno samoupravo, dvoje ozemlj in zvezno okrožje s prestolnico Carakas in okolico. Državni poglavar je Romulo Betancourt (od 1959). Površina: 912.000 kv. km in 6,450.000 prebivalcev. Od teh je 65 odsto mesticev, 22 odsto belcev, 10 odsto črncev, 3 odsto, Indijancev. Izvaža nafto. 12. BRITANSKA GVAJANA je britanska kolonija s samostojno upravo. Površina: 215.000 kv. km in 650.000 prebivalcev. Od teh je 47 odsto Indijcev, črncev in mulatov, ostali so belci in vzhodni aziati. Prestolnica je Georgtown. upravo z guvernerjem na čelu in zakonodajnim svetom. Površina: 142.800 kv. km in 250.000 prebivalcev, ki so v glavnem mestici, Javan- (TSožično hrepenenje V lahnem zvenenju modrih obal zlati križ zastrmi, -tih sprelet ptic nad vodd, -take so zimske noči. Ujeta v pajčevo nit med prsti se sreča gubi. -Kot plahi spomin od nekdaj sijočih, pozabljenih dni. - Zdaj vrzi v ta mrak eno misel -kot zlato oranžo na ilovna tla, in pridi! Maha v žametne gričke položi slame natrosi, pastirčku zaukaj, ovčko ob poti pobožaj -in preko ognjev mladosti mehko jaslice odkrij... Pritisni na svoje srce najine trudne dlani. Iz vaškega okna pomlad tiho v sreči vzbrsti: pridi si jo poiskat -v jaslicah tiho blesti. N. Ev* SLOVENSKA DOMOVINA , Izvaža: baxit, diamante, sladkor, riž. 13. SURINAM je samoupravni del Nizo- I zemske. Od 1. 1950 uživa popolno samo- ci, črnci, Indijanci, Kitajci in belci. Glavno mesto: Paraniaribo. Izvaža: bauxit, riž, sadje. kmečkemu delu_ Tudi, če prezremo vse romantične čustvene vrelce, ob katerih so se napajali umetniki vseh vrst ob doživetjih na podeželju, moramo priznati, da je resnična lepota kmečkega dela mnogo več kakor pa pripovedniško razodetje navdahnjenega meščana. Ta lepota se izraža v stalno spreminjajoči se zaposlitvi in naravnem načinu življenja, česar ne premore noben drug poklic. Največkrat občuti vse to tisti človek, ki vsega tega ne poseduje več. Naj bo že kmet ali meščan, v trenutku ko seme na polju vzkali, ko se na trti pokaže prvi brakovi in prsti |i Trakovi, | ■ trakovi mavrični v spiralah, I kolobarjih, j zveriženi prsti ji ■med njimi, Iaj, aj, | krivijo se, 11 iščejo * niti ognjene, I tipljejo !'i rjaste igle, aj, aj, Ikako httdo j| boli. !j Pregare Aleksij ^ december 1960 ^ zarod, ko seno leži po kopah, ko mošt kipi po sodih, vselej navdahne človeka odrešljiv občutek, da je opravil veliko delo. In končno prihaja čas, ko vsaj za trenutek lahko prekriža roki in obrača pogled čez obdelane njive, poškropljene vinograde ali posekana drva, se mu srce za trenutek ustavi, zdi se mu, da se je povzpel na najvišjo raven življenja. V vseh časih so veliki misleci in pes-j niki, čeprav so bili oddaljeni od slehernega kmetijskega dela, proslavljali lepoto in visoko notranjo vrednost kmetijskega dela. Oglejmo si nekaj takih sledov najrazličnejših kultur in časov: Sokrat, grški modrijan, ki je živel od 1. 470 do 390 pr. Kr., je napisal: »...Tudi najsrečnejši ljudje se ne bi mogli odreči kmečkega dela. To opravilo podžiga dušo s pridnostjo in vnemo, uri telo, da z lati koto premore vse, kar se prostemu človeku spodobi. Kmečko delo utrjuje telo z zimskim mrazom in poletno vročino ter ga krepi, da opravlja tudi najtežja dela. Poljsko delo budi tistega, ki naj njivo preorje, vliva v telo vztrajnost, pogum in moškost. Tu se učimo pravičnosti, kot samouki, saj prejemajo tu zasluženo plačilo prav tisti, ki so bili najpridnejši. Delo na polju navaja človeka k vzajemnosti, samo z medsebojno pomočjo je mogoče njive obdelati. Pri tem delu se učimo častiti božanstvo, saj je od njega odvisen uspeh. Tisti, ki je dejal, da je kmečko delo mati vseh umetnosti, je resnično govoril, kajti če kmetijstvo uspeva, procvitajo vsa ostala dela in umetnosti. Ce pa nam stiska zapoveduje, da zapustimo kmečko zemljo in jo neobdelano prepuščamo usodi, bodo tudi vsa druga opravila v deželi zamrla.« Ko se je rimsko cesarstvo polagoma raztegnilo v svetovno državo, so pričele množice kmečkega prebivalstva Zapuščati podeželje. Vendar so se vedno našli misleci, ki so sredi padajoče kulture, spoznavali vrednost kmečkega dela. Cicero je živel od 1. 106 do 43 pr. Kr. v sredi velikega in umetnosti natrpanega Rima. Nekoč je dejal: »...od vseh opravil, ki nam prinašajo koristi, ni nobenega o-dličnejšega in za preprostega človeka čast-nejšega opravila kot je kmečko delo. Nobenega opravila tudi ni, ki bi ga pravičnejše nagrajevali. Tako delo ni izpostavljeno zavisti in nas brani pred pohlepom.« Vergil, veliki rimski pesnik in pevec podeželskega življenja, živel je od 70. do 19. leta pr. Kr. -, je napisal o kmečkem delu: »Kako srečen je kmet! Njemu stresa iz svojega naročja mati zemlja, daleč od vsakega orožja meščanske nesloge, svojo dobro hrano. Njegovo življenje obdaja mir, on goljufije ne pozna. Drugi ljudje, ki se prevažajo po nevarnih morjih. ki uničujejo mesta in hiše, ki si kopičijo bogastva iz gole skoposti, so v primerjav; s kmetom pravi reveži, kmet opravlja povsem drugačna, močno lepša opravila.« Od Kristusovega rojstva pa tja do 1. 800 po Kr. je kmečko življenje pregr-nila globoka tema. To so bili časi preseljevanja narodov, in narodi vsega sveta so bili na pohodu. Sele cesar Karel Veliki je izdal v svojih »Kapitularijih« natančna določila za obdelavo poljskeh posesti, ki so sto in stoletja bila v veljavi. Na žalost izgublja v naših časih vihrajoče civilizacije kmečko delo nekdanjo veljavo, in vendar bo srečen tisti, ki bo ob morebitnem usahnenju današnje gospodarske konjunkture in nastopu krize, našel svoj kotiček in zagotovljen košček kruha, s katerim bo domača grunda ubežnika rešila lakote. Tega bi naši kmečki sinovi, ki silijo v tovarne, ne smeli nikoli pozabiti. 14. FRANCOSKA GVAJANA je francoski prekomorski departement. Prej je to bila kazenska kolonija, ki so jo po drugi svetovni vojni razpustili. Površina: 91.000 kv. km in 29.000 prebivalcev mesticev, mulatov, črncev, belcev. Glavni kraj: Cavenne. 15. NIZOZEMSKE ANTILIJE so enakopraven del Nizozemske z zelo obširno samoupravo z guvernerjem na čelu. Samoupravni so vsi otoki (Aruba, Curagao, Bonaire, St. Maarten, St. Eustatius in Saba. Površina: 1000 kv. km in 198.000 prebivalcev po večini so mulati in črnci. Glavni kraj: VVillemstad na otoku Cu-ragao. Izvažajo nafto. 16. ZAHODNOINDIJSKA FEDERACIJA. S federativno zvezo povezana antilij-ska otočja v britanski posesti: Antigua. Barbados, Dominica, Grenada, Jamaika, Montserrat, St. Kitts, Nevis, Anguilla, St. Lučia, St. Vincent, Trinidad, Tobago. Ministrski predsednik: Sir Grantley Herbert Adams. Površina: 21.000 kv. km in 3,130.000 prebivalcev, največ mulatov in črncev. Glavni kraj: Port of Spain na otoku Trinidad. Izvaža: bauxit, kakao, sladkor, začimbe, bombaž. 17. GUADELOUPE je francoski čezmorski departement. Površina: 1780 kv. km in 260.000 prebivalcev, največ je mulatov in črncev ter nekaj belcev francoskega porekla. Glavni kraj: Basse-Terre. Izvaža: sladkor, rum, banane, vanilijo. 18 MARTINIQUE je francoski čezmorski departement. Površina: 1100 kv. km in 260.000 prebivalcev, največ mulatov, črncev, Indijcev. Kitajcev in belcev. Glavni kraj: Fort-de-France. Izvaža: sladkor, rum, banane, ananas. 19. PORTORIKO je v posesti Združenih držav. Površina 8.900 kv. km in 2.330.000 prebivalcev. Od teh je 75 odsto belcev, ostali so črnci in mulati. Glavno mesto: San Juan. Izvaja: sladkor, tekstilije, tobak. 20. DOMINIKANSKA REPUBLIKA. Načeljuje ji diktator Rafael Leonidas Trujillo y Molina. Površina: 48.300 kv. km in 2,890.000 prebivalcev. Od teh je 60 odsto mesticev, 28 odsto belcev, 10 odsto črncev. Glavno mesto: Ciudad Trujillo. Izvaža: sladkor, kavo, kakao, tobak. 21. HAITI je republika, ki ji načeluje dr. Francois Dualier (od 1957 dalje). Površina: 27.850 kv. km in 3,500.000 prebivalcev. Od teh je 90 odsto črncev in mulatov. Glavno mesto: Port-au-Prince. Izvaža: kavo, sisal, sladkor, kakao, banane, bombaž. 22. KUBA je republika z revolucionarno diktatorskim režimom komunistične sorte. Prejšnjega diktatorja Batisto je zamenjal diktator Fidel Castro, ki je neomenjeni gospodar dežele, čeprav je samo ministrski predsednik, medtem ko je poglavar države Osvaldo Dorticos Torrado. Površina: 114.500 kv. km in 6,510.008 prebivalcev. Od teh je 70 odsto belcev španskega porekla, 12 odsto črncev, 15 odsto mesticev. Prestolnica je Havana. Izvaža: sladkor, tobak, alkohol. 23 BAHAMSKO OTOČJE je britanska kronska kolonija z guvernerjem na čelu. Površina: 11.400 kv. km in 130.000 prebivalcev, ki so po večini črnci in mulati, Glavni kraj; Nassau. ZDRUŽENE DRŽAVE PORTORICO \ ^ O 16 AnHgna , 17 GUADELOUPE V 18 MARTtKtQUr: 'T, o jk H 16 Barbado* r1 I Jamaica BRIT. HONDURAS MEHIKA GO ATEMA.I.A KARIBSKO MORJE MIZOZEM. ANTILIJE <5> Cnra^ao 16 Trinidad EL SALVADOR KOSTARIKA S FRANC. GVAJANA < SURINAM fPANAM. w KOLUMBIJA BRAZILIJA- VSAKDANJOSTI Brezbrižno je sedela in nemarno premikala roke. Le tupatam je sramežljivq dvignila pogled k ostalim gostom razkošne restavracije. Mlad polizanec, ki je z zenimivostjo opazoval njeno čudovito ogrlico na snežnobelem vratu, je premišljeval: Gotovo je to njena prva pustolovščina, gotovo kaka mlada Nemka. Nato se je z naigrano nežnostjo nagnil naprei in zapičil pogled v ogrlico. Zadovoljno si je dejal: Nakit je pristen... Čutila je njegov pogled in mu obrnila obraz. Zdela se mu je zelo lepa, in prav to spoznanje mu je jemalo pogum. Obha-( jala ga je nenavadna živčnost v tej okoliški restavraciji, kamor ponavadi ni nikoli prihajal. Zaskrbljeno se je oziral naokoli, ali ne bi odkril kakega znanega obraza. Medtem ga je neznanka pazljivo motrila. Njegov zagorel obraz, negovane roke, svilena kravata, njen pogled se je ustavil na njegovi levici z obilnim prstanom in orjaškim briljantom z modrikastim bleskom. Mladenič je začutil njen pogled, pa je dejal: »Samo družinski spomin...« »Zares redko lep briljant. Tudi jaz imam enega, pa je mnogo skromnejši«. Njen naglas ie razodeval tujko. Pomaknil se je bliže nje, poprijel njeno nervozno roko in zašepetal: »Ali se ne bi zapeFala v Sesljan? Rad bi z vami malo pokramljal, ne da bi naju vsi opazovali. Kaj je slabega pri tem? Prosim! Kasneje vas popeljem domov.« Neodločno je pritrdila. Ko ji je pomagal obleči plašč, je njegova roka trepetala. V avtu je bilo tako temno, da se je obotavljal se ji približati. Grlo se mu je zaprlo, in moral se je krepko udariti po kolenu, da je pregnal občutek strahu. Brez sleherne topline je izžlobudral nekaj v-sakdanjih banalnih nežnosti in se pri tem sam nase hudoval. Dekle ga je tiho poslušalo in se ni premaknilo. Čutil je samo, da mu je na pritisk roke odgovorilo. Ta nezaukazana, naivna nežnost ga je povsem zmežala. Bil je še bolj razburjen kot tistega večera, ko je iz juvelirjeve izložbe izmaknil briljantni prstan. Tujka mu je počasi odtegnila roko »Saj mi vendar ničesar ne poveste. V restavraciji ste bili zgovornejši. Prosim, da me odložite tu v Grljanu, drugič boste morda pri boljšem razpoloženju. Tudi jaz sem precej utrujena.« To ga je razgibalo. Vozilo je pomaknk na skrajno desnico cestišča. Roko ji je položil čez prsa in ji dvignil glavo navzgor. Istočasno je z drugo roko zagrabU ampulo, s pritiskom prsta odstranil zaporo, in medtem ko ji je trdo zapiral usta, jo je prisilil, da vdihuje kloroform. Mlada gospa se je v začetku z vso silo branila. »Ne, ne«, je hropla, »čujte vendar... vse vam bom povedala... Spustite me vendar!« Krčevito jo je pritiskal nase. Tujka je samo še šibko cepetala, končno se je umirila. Nenehno ji je pritiskal ampulo pod nos in čakal, dokler njegova žrtev ni negibno zdrknila na naslonjalo. Sedaj je šele spustil šipo avtomobilskih vrat navzdol in skrbno odpel ogrlico z bledega vratu. Nagnil se je skozi okno, da se prepriča, ali je cesta prazna. Nato je izstopil in odnesel negibno žensko v travo za košat grm. Se enkrat ji je ampulo pritisnil pod nos, da bi ji s tem podaljšal spanje. Napolodprte oči so ga očitno obtoževale. Z vso naglico se je odpeljal v Gradež in se ustavil pred nočnim lokalom. Natakar mu je pomagal sleči plašč. Njegova trepetajoča desnica je v hlačnem žepu stiskala plen. Skušnjava pa je bila prevelika. Potegnil je ogrlico iz žepa, stopil v telefonsko celico in ogrlico skrivnostno opazoval. Ko ie strokovnjaško ogledoval posamezne člene ogrlice, posute s smaragdi in rubini, se mu je zmragilo čelo. Obrnil je nakit proti luči in debelo zaklel po tržaško. »Nasedel sem, ponarejena roba!« Srce mu je burno utripalo. Nenadoma so mu zazvenele zadnje tujkine besede: »čujte vendar... vse vam bom povedala...« Nato pa se je strahu otresel. »Nesramna koketka, ki se ponaša s ponarejenim nakitom, jaz pa ji grem na led kot pekovski vajenec.« Počesal se je, si popravil kravato in vstopil v malo dvorano. Ko je premotril vse goste, se je napotil k mizi, kjer so sedeli neki njegovi znanci z dekleti. Ko jih je pozdravil, si ie primaknil stolico in pri tem je mlado dekle nehote pogledalo njegovo levico. »Kam pa si spravil briljantni prstan?« Pogledal je in buljil v svojo levico. Prstan je izginil... VESTI z GORIŠKEGA Verba dulcissima facta imo amarissiina Demokristjani u objemu s fašisti in socialisti u trbižu »Sladke besede, grenka dejanja« so pravili Latinci o tistih, ki so vse obljubljali in pri tem rabili sladke besede, njihova dejanja pa so bila ravno nasprotna, to je krivična in grenka. Slovenci v Italiji poznamo vse to že od nekdaj, saj nas oblastva pitajo samo s sladkimi obljubami, ki jih nikoli ne držijo. Kolikokrat smo s tega mesta že povedali, kaj so nam obljubljala ob koncu prve svetovne vojne in kako človečansko in demokratično zvenečo izjavo je dala rimska vlada poleti 1945 ter kako slovesno ie videmski prefekt v pogledu nas Slovencev v posebnem pismu vladno izjavo potrdil. Vse ie šlo po vodi in raznarodovanje’ Slovencev se nadaljuje zdaj skrito, zdaj odkrito. »Imeli boste pravico posluževati se svoje materinščine ne samo v zasebnem občevanju, ampak tudi v javnem«, trdi gori omenjena vladna izjava. »Vsi državljani brez izjeme so enakopravni pred zakonom«, je zapisano v republikanski ustavi. Ko pa doberdobski občinski svet sklene postaviti dvojezične kažipote na ozemlju svoje občine, nastopi goriška prefektura in ta veliki »zločin« prepove. Razlika med tem in med fašističnim režimom je samo sledeča: da nas ie fašizem, poleg prepredi slovenskega jezika, povrhu še konfi-niral, ali celo stavil v zapor, danes nain jezik prepovedujejo, pa nas drugače ne preganjajo. Morda na tak način tolmačijo demokracijo, ali tudi krščansko demokracijo... Prav nič se ne sramujejo kršitev naših, od Boga danih, pravic, ki so jih sami zapisali v svojo ustavo in se s sprejemom mednarodne listine človečanskih pravic zavezali jih spoštovati tudi pred vsem svetom. Neki italijanski list je tam okoli leta 1947, zavedajoč se vse nesreče, ki je na Italijo padla zaradi hudobnega in krivičnega ravnanja s Slovenci, svaril vladj naj pošlje med Slovence strpljive in poštene fankcionarje in uradnike, z navodilom da morajo spoštovati vse pravic-.1 ljudstva in ne ravnati z njim kot s kolo-nialci in brezpravno maso. Malo pred svojo smrtjo je papež Pij XII. svaril italijanske fankcionarje, naj strogo spoštujejo pravice ljudstva, in zakone pravično uvajajo, da ne dajo povoda za puntanje. Papež Pij XII. je dobro vedel, kaj je govoril, saj se je zavedal posledic težkih krivic, ki. jih je bil fašizem uganjal, in posledic, ki jih krivično ravnanje še utegne povzročiti. Popovičev obisk v Rimu je dal povod za skupno izjavo po razgovorih z rimsko vlado, da se bodo jezikovne manjšine zaščitile, Ali je to samo še en člen v dolgi verigi obljub, ali pa misli rimska vlada resno? Sodeč po sedanji praksi, bi morali misliti, da gre za navadno obljubo. Toda mi, ki smo italijanski državljani, terjamo in zahtevamo spoštovanje svojih pravic od strani rimske vlade. Ona ima točne ustavne dolžnosti do nas, ona je dolžna popraviti krivice, ki nam jih delajo krajevne^ oblasti. Slovenci smo na tem ozemlju avtohtono prebivalstvo in zahtevamo popolno zaščito in konec raznarodovanja. Avstrija je spoštovala nas in Italijane, to so priznali Ta mesec obhajamo devetnajsto obletnico tržaškega procesa, na katerem je fašistično posebno sodišče obsodilo na smrt in dalo ustreliti pet Slovencev: Vadnala, Bobeka, Tomažiča, Kosa in Ivančiča. Od teh je bil komunist samo Tomažič. Fašisti so v svoji krutosti in podivja-, nosti mislili, da bodo s terorjem in z u-smrtitvami ukrotili krik slovenskega ljudstva po svobodi. Pa so se motili, kajti zmagala je pravica in fašizma ni več. ^3e so sicer na nogah ostanki fašizma, ki nadaljujejo s raznarodovalnim delom fašizma, z zapostavljanjem in z ospora-vanjem ter nespoštovanjem pravic slovenskega ljudstva v Italiji, toda pravica je na strani ljudstva in mora zmagati v vsem sijaju njene svetosti. Slovenci se hvaležno spominjamo vseh naših junakov in mučenikov in jim zagotavljamo, da se bomo borili do konca, do popolne zmage, proti vsem našim zatiralcem in raznarodovalcem. S plemenitim italijanskim narodom hočemo živeti enakopravni tudi dejanski, ne samo na papirju, kakor to mislijo tisti, ki naše enakopravnosti ne marajo! Slava vsem našim junakom in mučenikom! iz Rupe V nedeljo zjutraj je v goriški bolnišnici umrl v šestinosemdesetem letu starosti gospod Franc Cemic, oče našega občin- dolgi lažnivi trditvi laških šovinistov, da je Avstrija protežirala Slovence na škodo Italijanov. Italija pa je prišla v te kraje šele leta 1918. Brez Slovencev ti kraji ne morejo živeti. Kaj bi bilo danes z Gorico, če ne bi bilo obmejnega pasu, zaradi katerega prihajajo Slovenci semkaj nakupovat? Statistika kaže, da prihaja tostran meje dve tretjini več Slovencev kot pa Italijanov v Slovenijo. Od Slovencev, ki prihajajo semkaj, ima- jo Italijani dvojno korist: da kupujejo blago, ki ga Slovenci prinašajo, po nizki ceni, in da Jugoslovani pustijo denar tu, ker si nakupijo blago ne po nizki ceni, ampak po tekoči, ki je precej visoka. Pa pustimo to! Naše ljudstvo terja spo- Ko je po raznih sejah občinskega sveta, na katerih se je razpravljalo o novi po7 godbi s podjetjem A.T.A. za mestni avtobusni promet prišlo do glasovanja, so se slovenski svetovalci vzdržali z izrecnim poudarkom, da ne morejo glasovati za novo pogodbo, ker svet ni sprejel njihovega predloga, saj opravlja ATA avtobusno zvezo tudi s Pevmo in Oslavjem. Kakor pa je zinano, je župan obljubil, da vzame zadevo zopet v pretres, ko mu naši svetovalci predložijo tehno zadevno poročilo. Na zadnji seji, ko je svet glasoval za novo pogodbo, je komunistični svetovalec dejal, da ne more glasovati za pogodbo, ker se ne mara pozneje kesati in svojega stališča spremeniti, kakor se je to zgodilo s slovenskimi svetovalci, ki so svoječasno glasovali za podjetje Ribi, danes pa zahtevajo zopet promet z mestnim avtobusom družbe ATA.. V zvezi s to komunistično izjavo je dr. Sfiligoj ma isti seji takoj pojasnil, da so svoječasno slovenski svetovalci glasovali za Ribijevo podjetje, ker je takrat to podjetje ustrezalo koristim ljudstva. Danes pa zahtevajo, naj prevzame progo podjetje ATA, ker Ribi več ne ustreza in mora občina skrbeti za vse kraje, ne pa samo za nekatere. K temu pa je treba dodati še sledeče. Komunistični svetovalci so proti podjetju ATA, kakor so proti Ribijevemu, ker so po svojem politično doktrinarskem načelu proti vsaki zasebni pobudi, in vztraja- skega svetovalca g. Karlota. Ker do tega trenutka ne vemo, kdaj je bil pogreb, bomo o tem poročali v prihodnjj številki. Preostalim zlasti gospodu Karlotu izrekajo globoko sožalje vaščani, prijatelji in uredništvo »Demokracije«. Tragična smrt V četrtek 15. t.m. se je po mestu naglo razširila vest, ki je pretresla zlasti nas Slovence, da se je na tragičen način usmrtil 32-letni učitelj Dragovan Cunta. Vedeli smo sicer, da ga že več let muči živčna bolezen, vendar si ni nihče pričakoval kaj takega. Prizadetim staršem, sestri in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. Štipendije pridnim in potrebnim dijakom Prejšnji teden so ob prisotnosti goriš-kega župana in šolskega skrbnika prof., De Vette razdelili v občinski dvorani edenindvajset štipendij dijakom naše občine, ki so se izkazali pri učenju ali nimajo dovolj- sredstev za šolanje. Med srečnimi dijaki sta tudi Ksaverij Kleindienst, ki je letos zaključil študije na našem klasičnem liceju, in Daša Tomasa, ki sedaj obiskuje prvi razred omenjenega zavoda. Oba sta prejela štipendijo »Mesto Gorica« v znesku 25 tisoč lir. štovanje svojih pravic in zahteva, da se enkrat za vselej napravi konec zapostavljanju in raznarodovanju. Za časa fašizma nas je bilo pod Italijo skupaj s Hrvati 600 tisoč, pa so pravili da nas je le neznatna peščica. Danes nas je dobrih 80 tisoč in pravijo, da nas je nekaj »prahu«, ki nima pravice do obstanka. Pa je fašizem bridko okusil, kaj se pravi teptati pravice Slovencev in Hrvatov... trpežljivi, toda ne naivni, kakor bi kaki ostanki mislili, iz fašističnega časa, prenapolnjeni fašističnega duha in mržnje ter sovraštva do nas. Mera postaja polna in Slovenci smo pri koncu potrpežljivosti. jo na tem, da bi ves promet prevzela občina sama v lastno režijo. Peleg tega gre komunistom tudi za lastno strankarsko propagando in ne za koristi ljudstva, zlasti ne za koristi svobodnega kmeta, katerega so povsod, koder so zavladali, neusmiljeno unjčili. V sedanjih razmerah pa bi prevzem mestnega avtobusnega prometa v lastno režijo stal občino najmanj kakih 20 milijonov lir izgube. Izgube, ki bi jo seveda morali plačevati ponajveč kmetje, ki že tako in tako težko prenašajo davčna bremena. Komunisti pa žanjejo prav tam, kjer se pod težo davkov kmetje pritožujejo in AKADEMSKI KLUB V GORICI ZELI PRIJATELJEM, DOBROTNIKOM IN SPLOH VSEM SLOVENCEM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN VESELO NOVO LETO. kjer se občine ne morejo rešiti dolga. Na seji, v petek 10. t.m. se je goriški občinski svet bavil z raznimi interpelacijami v zvezi z DAnnunzijevim spomenikom ki so ga nekateri njegovi častilci postavili v Tržiču, blizu občinske meje z Ronkami. DAnnunzio je bil tisti, ki je tik po prvi svetovni vojni insceiniral pohod na Reko, pa se je moral klaverno od tam u-makniti. Velika večina Italijanov sodi negativno o tem vojaškem pohodu, nekate.ri pa, zlasti bivši udeleženci pohoda in fašisti, zadevo zelo poveličujejo. Sprva so spomenik mislili postaviti v Ronkah, od-, koder je DAnnunzio s svojimi odšel na Reko. Tamkajšnji komunistični župan, je poslal pobudnikom silno navdušeno pismo, v katerem je izjavil, da se čuti zelo počaščenega in da pristaja na postavitev spomenika v Ronkah, kjer je oin žu-pan. Pozneje pa je komunistični občinski svet, pod predsedstvom istega župana zavrnil prošnjo za postavitev spomenika. Tržiški občinski svet je takoj za tem ponudil prostor, da se spomenik postavi na tržiških občinskih tleh, kakor se je tudi zgodilo. Slovesnosti se ni udeležilo veliko število ljudi, toda goriški občinski odbor je poslal tja občinski prapor. Za to priložnost je skupina izobražencev, skoro samih levičarjev, izdala protest proti proslavljanju DAnnunzija zaradi njegovega pohoda na Reko, s trditvijo, da je D’Annunzio bil tudi predhodnik fašizma Med podpisniki tega protesta je bil tudi Biagio Marin iz Gradeža, kateremu je goriška občina bila dala gmotno pomoč za tisk nekaterih njegovih opisov naših krajev. Zaradi tega je monarhistični svetovalec Pedroni vprašal župana, ali ne, smatra za potrebno, da se Marinu v bodoče taka pomoč odpove. Zupan je Pedroniju odgovoril negativno, toda odgovor ,ni zadovoljil socialdemokratov in komunistov, ki bi bili radi udarili po Pedroniju zaradi njegovih totalitarnih nagibov, ko se drzne kaj takega predlagati in so zaradi tega eni in drugi predložili občinskemu svetu resolucijo. Toda medtem, ko so socialdemokrati Pe-dronijevo zahtevo kot tako obsodili, so komunisti zahtevali obsodbo občinskega V soboto 26. novembra se je sestal v Trbižu novoizvoljeni občinski svet. Demokristjani so se za izvolitev župana in, odbornikov sporazumeli z desničarji (v Trbižu jim pravijo »nacifašisti«) in s socialisti. Novoizvoljeni demokristjanski župan je bil do solz ganjen in je ves zadovoljen hvaležno plačeval tako misovcem. kakor nacistom in socialistom. Seveda ob velikem začudenju pravovernih demokratov, ki kaj takega niso pričakovali. Se manj je ljudstvo iz Rajbla pričakovalo izključitev iz odbora slehernega zastopnika iz tega kraja, ki je po številu prebivalstva največji za samim Trbižem. Tako so trbiški demokristjani kršili splošno pravilo svoje stranke, da se namreč demokristjani nikjer ne morejo po-služiti glasov skrajnih desn;čarjev in levičarjev, vštevši socialistov. Poleg tega pa so sc trbiški demokristjani izneverili tud:, samemu demokratičnemu načelu, da mor^ biti v odboru zastopano ljudstvo iz vseh krajev občine. Zaradi tega vlada v občini veliko ogorčenje in se slišijo ostri glasovi o nesramnih »dogovorih« v zaščito koristi posameznikov na škodo ljudstva. Najbolj prizadeti so seveda pri stvari oni iz Rajbla, ki( so verjeli, da je demokristjanska propa-, ganda resnično demokratična in da bode, demokristjani po volitvah držali besedo. Razočarani volivci iz Rajbla se seveda zelo hudujejo in upravičeno protestirajo, Pravijo, da se bodo pritožili naravnost na vodstvo demokristjanske stranke v Rimu. odbora, ker je poslal na proslavo občinski prapor. Tem resolucijam se je pridružila še obsodba Pedronija od strani liberalnega svetovalca grofa Attemsa. Proti vsem tem je še eno svojo predložil Pedroni sam. Nepričakovano so socialdemokrati na seji, v petek 10. t.m. svojo resolucijo u-maknili in skupaj z demokristjani predložili novo, ki je na eni strani ugotavljala zgodovinski pomen pohoda na Reko, na drugi pa opravičevala udeležbo občinskega prapora -na slavnosti v Tržiču in poudarjala veljavnost demokratičnih načel v svetu. Fašisti so tudi predložili svojo resolucijo in ko jo je svetovalec Venuti tolmačil, n>i pozabil krivično in hudobno žaliti samega bivšega in sedaj že pokojnega ameriškega predsednika Wilsona. Tako so vsi, eni za drugim vztrajali na svojih resolucijah. V imenu slovenskih svetovalcev je dr, Sfiligoj povedal, da so Italijani med se-) boj močno ločeni v pogledu ocenjevanja, politične osebnosti DAnnunzia, kar dokazuje že sama razprava v občinskem svetu. »Tako tudi v Lombardiji, kjer je študiral«, je povedal dr. Sfiligoj, »je bila sodba od DAnnunziu negativna«. Nato je povedal, da čeravno se s proslavljanjem DAnnunzia slovenski svetovalci ne strinjajo, priznavajo vsakomur, tudi tistim, ki so zanj, pravico izraževanja svojih čustev in to po tistem demokratič^ nem načelu, ki mora veljati po vsem svetu, in ne le, ko gre za svoje lastne koristi Ker pa je demokristjanski svetovalec dr, Calderini tožil, da so po prvi svetov-; ni vojni vrgli milijone Nemcev pod Češko in pod Poljsko, ne da bi jim priznali pravico samoodločbe, je dr. Sfiligoj dejal, da mora načelo samoodločbe veljati za vse kraje in narode sveta v širšem in ožjer> okviru in ne samo tam, kjer komu trenutno koristi. Nadalje je dr. Sfiligoj ugotovil neskladnost komunistov med njimi samimi, ko se ronški komunistični župan čuti počaščenega, da ima priliko dovoliti postavitev spomenika D^Annunziju na občinski tleh, kjer je on župan, komunistični svetovalec dr. Battello pa obsoja prisotnost goriškega občinskega prapora na isti proslavi. Ob zaključku je dr. Sfiligoj napovedoval, da se bodo slovenski svetovalci glasovanja vzdržali, kar so tudi storili. Govora dr. Sfiligoja niso italijanski listi, objavili, očitno, ker jim zaradi njegove demokratičnosti in negativnega sojenja D’Annunzija v Lombardiji ni bil všeč. ŠTEVERJAN Steverjanci se lepo zahvaljujemo gospodični baronici Tacco, ki je darovala prostor za zidavo otroškega vrtca. Velikodušni dar ii v imenu tudi naših nedolžnih otročičev, ki bodo zahajali v vrtec, stotero Bog poplačaj z zdravjem in drugim dobrim! * # * Naš župan g. Hermenegild Podvršio .ie nenadno obolel in so ga morali prepeljati v goriško bolnico. Steverjanci mu toplo želimo, da bi kmalu ozdravel in se zopet vrnil dor» TRGOVINA JESTVIN V DEVINU Gruden Josip želi svojim cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! TRGOVINA JESTVIN Davorin Radovič želi vesel Božič in srečno novo leto! NABREŽINA - KAMNOLOMI PEKARNA IN SLAŠČIČARNA s/\ ure/ [/'ran eeseh nn T R S T * TRG LIBERTA 6 , TEL. 38=984 želi svoji/n cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vesel Božič in uspeha polno novo leto! MEHANIČNA DELAVNICA IN TRGOVINA RADIO-APARATOV ŠIVALNIH STROJEV - DVOKOLES Tvrdka KNEZ WALTER želi vesel Božič in srečno novo leto! TELEFON 22-523 NABREŽINA TVRDKA UDOVIČ HZ0 -s želi vesel Božič in srečno novo leto! kavarna bar (Bellini ‘ 99 vošči vsem svojim cenjenim klientom srečno in veselo Novo letol TRST - ULICA CELLINI, 3 MESNICA Viktor Fornasari želi vesel Božič in srečno novo leto! DEVIN KROJACNICA IN KONFEKCIJSKA TRGOVINA VIKTOR PETELIN želi svojim cenjenim klientom vesel Božič in srečno novo leto ter se jim priporoča za nadaljnjo naklonjenost. NABREŽINA 145 KROJACNICA ZA DAME IN GOSPODE BAUČER . SMRDEL želi vesel Božič in srečno novo leto! VIALE XX SETTEMBRE 22 TELEFON 967-96 trgovina {Radio Sosič na Opčinah je razsvetlila za božične praznike veliko smreko v parku Marija-nišča. Vsem vaščanom želi vesel božič in srečno Novo leto. OJoščilu se pridružuje tudi OTTariJanišče Ciril Budihna TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM želi vesel Božič in srečno novo leto! Ul. Veniero, 6 GORICA GOSTILNA Karel Fiegel želi vesel Božič in srečno novo leto! Trg De Amiuis, 11 GORICA TRGOVINA S ČEVLJI ČOTAR ANDREJ želi vesel Božič in srečno novo leto! Raštel, 34 GORICA TRGOVINA JESTVIN Brumat želi vesel Božič in srečno novo leto! Ul. Rafut, 9 GORICA URARNA IN ZLATARNA M. ŠULIGOJ želi vesel Božič in srečno novo leto! Ul. Carducci, 19 G O R I CA Elija Čuk RADIO APARATI ŠIVALNI STROJI - KOLESA želi vesel Božič in srečno novo leto! TRG CAVOUR, 9 GORICA TRGOVINA JESTVIN Jože Cigoj želi vesel Božič in srečno novo leto! Ul. Monache, 17 GORICA DROGERIJA ^Doro želi vesel Božič in srečno novo leto! GORICA KORZO ITALIA 32 - TEL. 26-83 Josip OJisintin URARNA IN ZLATARNA želi vesel Božič in srečno novo leto! Ul. Monache, 9 GORICA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi članom in vsem občanom KMEČKO DELAVSKA ZVEZA ŠTEVERJAN Vesele božične praznike in srečno novo leto želi: F. TERPIN Jestvine — Kmetijski stroji itni drut>e potrebščine ŠTEVERJAN — Tel. 47,75 TRGOVINA JESTVIN josip Škabar želi vesel Božič in srečno novo leto! OPČINE = Narodna ulica (Društvena gostilna - Opčine Svojim klientom in prijateljem želi vesel Božič in srečno novo leto! Radio Sossi Radio in televizijski aparati - Štedilniki in peči najboljših znamk - Električni material želi vesel Božič in srečno novo leto! OPČINE Ulica Salici 1 vogal Proseške cesle LESNA TRGOVINA T R G O V I N A Z JESTVINAMI Gregorič Marij T R S T ul. Torrebianca 41 želi vesel Božič in srečno novo leto! „ C A L E A “ s„ = želi vesel Božič in srečno novo leto! Telefon 90441 TRST, V ale D’Annunzio 24 Svojim cenjenim klientom in prijateljem želi srečno novo leto! {Restavracija (Daneu O P Č I N E NARODNA ULICA TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO ■■lil KALIN iiiiiiiiiiiiiiiiiii želi vesel Božič in srečno novo leto! OPČINE, vogal Narodne in Proseške ulice JOSIP JERJAN želi vesel Božič in srečno novo leto! TRGOVINA JESTVIN v TRSTU, ul. Baiamonti 11 in v DOLINI PEKARNA v TRSTU ulica Combi Telefon 21=049 OPČINE = Proseška 10 PEKARNA = SLAŠČIČARNA IN TRGOVINA JESTVIN o r želi vesel Božič in srečno novo leto! Čok OPČINE * Narodna ulica TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO Angelo dl Sciascio želi vesel Božič in srečno novo leto! Narodna ulica OPČINE STROJNO MIZARSTVO MILIVOJ PERTOT želi vesel Božič in srečno novo leto! BARKOVLJE BOVETO 12 Svojim klientom im prijateljem želi srečno novo leto Milan Ambrožič AVTOR IZIR A NI ELEKTRICI ST Viale Miramare, 29 s Tel. 29=322 T R S T 6 EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PECI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA • POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA NERJAVEČEGA (INOX) JEKLA ITD. • ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI • DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA • LESTENCI,TER VSEH VRST ELEKTRIČNIH LUCI, KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE 'ŠCehke- TRST PIAZZA S. GIOVANNI, 1 TEL. 35-019 TRGOVINA JESTVIN DRAGO KUKANJA NABREŽINA želi vesel Božič in srečno novo leto! P ang os TRGOVINA S PREMOGOM IN OSTALIM KURIVOM želi vesel Božič in srečno novo leto! NABREŽINA Tvrdka A. PERTOT TRST - ULICA G1NNASTICA, 22 - TEL. 95-998 IMA V ZALOGI VELIKO IZBIRO ŠTOFOV IN PODLOG JPO KONKURENČNIH' CENAH Želi cenjenim klientom vesele božične praznike in - srečno novo leto 1 TVRDKA • o N * V5 P. Udo VELETRGOVINA Z VRVMI MORSKO TRAVO, ŽIMO IN SLIČNO TRST* ULICA MILANO 29 4 TELEFON 23=828 TRGOVINA Z JESTVINAMI KAREL MALALAN itli vesel Božič in srečno novo leto! TRST Ulica Udine 3 T R G O V I IN A ŽELEZNINE Josip Terčon želi vesel Božič in srečno novo leto! NABREŽINA JESTVINE Justina Gustinčič želi vesel Božič in srečno novo leto! SV. KRIŽ, 340 DAMSKI IN BRIVSKI SALON DE0ET9K STANKO želi vesel Božič in srečno novo leto! Tel. -20.123 NABREŽINA Želi vesel Božič in srečno novo leto ! PEKARNA = TRGOVINA JESTVIN Sosič 1 KAVARNA - BAR TERČON želi nesel Božič in srečno novo leto! NABREŽINA TOVARNA SODAVICE ž/'f‘unk c vic želi vesel Božič in srečno novo leto! NABREŽINA PEKARNA IN GOSTILNA Grilanc Marij želi vesel Božič in srečno novo leto! NABREŽINA ZAVLJE NOVA TRGOVINA D0RČE TERČON železnina - drogerija želi vesel Božič in srečno novo leto! S E S L J A N Tržaška prekajevalnica IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN SALUMIFICIO TRIESTINO J)uk c cvicli <© o. želi vesel Božič TOVARNA IN SKLADIŠČE in srečno novo leto! ŽAVLJE, industrijska cona ZOBOZDRAVNIK Dr. Stanislav Pavlica želi vesel Božič in srečno novo leto! TRST Ul. C. Ghe^a, 9 = Tel. 31=813 Viljem Pauletič JESTVINE želi vesel Božič in srečno novo leto! STANDREZ, 110 TRGOVINA JESTVIN Ivan Velišček želi vesel Božič in srečno novo leto! Ul. Monte Santo, 91, tel. 3285 - GORICA IVAN FRANKO TRGOVINA S ČEVLJI želi vesel Božič in srečno novo leto! Corso Verdi, 32 GORICA