LJUBLJANSKI ČASNIK.
m. 74.
Viorih ie. Kimovca.
M8&M.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in netik Prp.lnl»^.r.» „„ i„» i * •> » • r T! ^ I T!	' "
leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom vLnblTaniseodraHaže ?. kraie T f' Bla*mku 6 f°ld-.*a P0'	3 £<>U., ™ četert
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold 45 kraje — Vsaka • kraje. Celoletno plačilo za pos.ljanje po cesarsk. pošti znese	7 gold., za pol leta 6 J ., L,a g um. »o Kraje. \ s.tka cesaiska posta prejme naročilo m denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni del.
3. septembra 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LVI. del občniga deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsili devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 202. Razpis ministerstva denarstva od 1. septembra 1851 zadevajoč razpis zajema (posojila) za c. k. avstrijansko denarstvo.
Št. 203. Razpis ministerstva denarstva od
1.	septembra 1851, po kterem se avstrijan skiin deržavnim posojivcem podeljeno dovoljenje za zapadle obresti ali istinge, 5% v sre bernem denarju obrestjene zapise na deržavni dolg začasno ustavijo, in izplačanje po pla-čilnej zaloge vpelje.
Potem bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju 10. septembra 1851 LVII. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista, in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 204. Razpis ministerstva denarstva od 22. augusta 1851 o rabi pazke 2 in 3 k tarifni pošti 45 začasnih postav od 9. februarja in 2. augusta 1850.
Št. 205. Cesarski ukaz od 28. augusta 1851, po kterem se pri ponovljenih kriminalnih preiskovanjih postavne odločbe, ki se imajo rabiti, naznanijo.
Št. 206. Razpis ministerstva denarstva od
2.	septembra 1851, s kterim se ravnanje 1. septembra 1851 pod redno štev. 167 sreč-kanih dvornokamernih obligacij po 3y2in 5% naznani.
Št. 207. Ukaz ministrov notrajnih zadev in denarstva od 4. septembra 1851, po kterem se naznani v pristavku §. 6 najvišjega patenta od 11. aprila 1851 (del št. 83 deržavnega zakonika noveje odločbe o izplačanju isting zavezanih, ktere imajo oni terpeti pri odvezi zemljiš.
Dunaj 3. septembra 1851.
Od c. k. vredništva občnega deržavnika za konika in vladniga lista.
Danes bo XLV. del, III. tečaja 1851, deželnega zakonika in vladnega lista za kraj-sko kronovino izdan in razposlan.
Št. 295. Ukaz ministra notranjih zadev 19. Augusta 1851, s kterim se v Berlinu izhajajoči časnik „constitutionelle Zeitung" prepove, in pod Št. 296. Ces. patent 22. Augusta 1851, s kterim se odpravi vstanova narodne straže, in se privoli v prearedbo kardel mest-njanov in streleov. Ljubljani 16. septembra 1851. Od c. k vredništvo deželniga zakonika in vladnega lista za Krajnsko.
13. septembra 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LVIII. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista
tn sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Št. 208. Razpis ministerstva denarstva od i. septembra 1851 o postavljenju dačnih ogle dov in podogledov na mestu okrajnih pogla varstev.
St. 209. Ukaz ministerstva pravosodja in ministerstva kmetijstva in gornijstva od 5. septembra 1851, po kterem se ukaz od 24. fe bruarja 1850 glede poznejega pregleda gor skih bukev (derž. zakonik 1850 del XXV, št. 73) na Sedmograško kronovino raztegne Od tečaja 1851 občnega deržavnega zakonika in vladnega lista so v mescu septem bru 1951 sledeči deli izdani in razposlani bili LXXXIII. del v rusinsko - in serbsko-nem-škem dvojnem izdanju 6. septembra 1S51;
XCII. del v talijansko-, slovensko-, rusin sko-, horvaško- in serbsko-nemškem dvojnem izdanju 3. septembra 1851;
XCIV. del v poljsko- in slovensko-nemškem izdanju 6. septembra in v rusinsko- in serb sko-nemškem dvojnem izdanju 13. septembra 1851;
XCVII. del v češko-, taliansko-, poljsko-slovensko-, in horvaško-nemškem izdanja 6 septembra 1851, in v rusinsko- in serbsko nemškem dvojnem izdanju 13. septembra 1851 C V. del v poljsko- in horvaško-nemškem dvojnem izdanju 13. septembra 1851.
CXXXV1II. del v serbsko-nemškem dvojnem izdanju 10. septembra 1851; in
CXXXIX. del v serbsko-nemškem dvojnem izdanju 3. septembra 1851.
Pregled zapopada posameznih delov je bil ze pri razglašenju edino-nemškega izdanja naznanjen.
Dunaj 12. septembra 1851 Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Hevradiii del.
En vseslovanski kniževni jezik.
iii.
V začetku tega spisa ni bila misel, se z besedo tako na dolgo stegniti; med pisanjem pa se misli razširijo, in besede podaljšajo. Kar je bilo pervič pisano, je bilo v pervim občutenji nad pripovedjo, da so nekteri izmed Cehov in Ilirov rusovski jezik kot vseslovan-ski kniževni jezik sprejetja vredin spoznali. Dokler namreč je beseda le sploh postavljena: en kniževni jezik bi bil izvoliti za vse Slovane, tako dolgo se še nič ne ve, kam in kako? Kadar se pa posebej začne govoriti : vzamimo staroslovenskiga ali ruskiga,ali kteriga druziga; takrat se da že kam oberniti ali kaj prijeti. To govorjenje od eniga po-glavitniga kniževniga jezika med Slovani, saj med temi, kteri so pod avstrijansko vlado; ni tako prazno, ne zadeva tako nemogoče reči, kakor bi kdo meniti znal. Beseda avstrijanskiga dopisnika od nepremagljivih za-deržkov ali opovirkov blezo ne vdarja
toliko zoper en kniževi jezik, saj pri avstrijanskih Slovanih, kolikor zoper vpeljanje ru-skiga, kteri je za Avstrijo prav za prav ptuj jezik. Da bi Rusje ktero drugo narečje v svoje knige vzeli, razun svojiga, ktero je že povsod v njih cesarstvu tudi med Poljaki vpeljano, ni lahko misliti; zatorej so inarsikteri avstrijanskih učenih Slovanov misli bili, da bi se nar pred vse soedinilo, ako bi še mi ruski j e z i k v učene knige sprejeli. Ali bi pa ruski jezik kmalo toliko prijatlov med nami našel, da bi ga kar brez dolgiga obotavljanja pisali, je vonder nekako negotovo in sumljivo; ali bi se njemu nasprot ne vzdignilo še kako drugo napotje, kteriga ravno uni avstrijanski dopisnik zamolči, kdo ve? Ako bi češki jezik ne imel svojih neprijetnost, naj ga človek govori ali naj ga posluša: znalo bi se skorej reči, da se ravno ta jezik na pervo mesto med avstrijanskimi Slovani vzdiguje. Češko slovstvo je namreč že pred dvema ali tremi stoletji na visoki stopinji stalo; in dasiravno ga je potem nemšina prekosila, v sedanjih časih vsim slovanskim narečjem v Avstrii naprej hiti, naj se ozre kdo na obdelovanje vednost sploh, ali na veljavo v šoli, ali na rabo pri uradni-jali; skorej bi se znalo reči; da kar pravopis in besedo zadene, v deržavnim zakoniku ravno češko drugim narečjem nekako postavo daje.
Mora tedaj lastna neprijetnost českiga kriva biti, da ko eni tudi manj obširno ilirsko narečje vsim Slovanam priporočajo , nasprot drugi českiga na glasne predlagajo; morebiti mu pa dosego predstva brez hrupa in vpitja upajo.
Pri takim stanji českiga ni lahko upati, da ji serbsko ali ilirsko narečje saj za vso Avstrijo prevagati moglo, kakor si obetajo nekteri, ki ga zastran krepkosti in lepoglasja pred drugimi priporočajo. Še južnih Slovanov ilirsko ne bo lahko soedinilo, ako se bo tako terdo svojiga deržalo, in drugim nič ne bližati liotlo; kakor se do zdaj derži in piše ilirsko, nas Slovence od sebe puha, in nas ne vleče k sebi. Besede takošne naj nihče ne zameri, ako se dva soediniti hočeta, si namreč vsak nekaj prijenjata; kadar pa eden nič ne odneha, takrat se drugi ne soedini z njim, ampak se mu po d verže; kar podvreči se je pa slovenšini tudi nekako težko, ker ima tudi ona še kaj lepiga ali drugim Slovanam bolj podobniga. Da se poljski jezik ne >redlaga za vesoljniga, je blezo uzrok iyego-va posebna lastnija, njegova Ijubezin do ptuj-šine, in omagovanje pred ruskim. Slovani bi bili že imeli svoj vesoljni kniževni jezik, ako bi ga prav za prav ne bili sami zavergli, to je namreč staroslovenski. Znano je, da so Busje še pred manj ko dvema stoletji ve-čjidel le v staroslovenskim ali cerkvenim jeziku pisali, in da je še le od časov cara Petra Velikiga med ljudstvam navadno narečje prevagovati začelo, tako da je v zadnje sta-roslovenšina le še v cerkvenih bukvah ostala. Pri Serbih je staroslovenšina do konca pre-tečeniga stoletja kniževni jezik bila, dasiravno so se narodne pesmi v domačim serbskim glasile; Kopitar je še v svoji slovnici tožil,
\
da so serbski pisatelji cerkveni jezik v knige mešali. Pri Slovanih latinskiga obreda je sicer staroslovenski jezik bolj v nemar prišel, ker ni v cerkvenih opravilih obveljal; vonder svoje prijatle je semtertje ohranil, in ime s. Cirila ga ni pustilo popolnama pozabiti; ni neznano, kaj sta slavna moža Dobrovski in Kopitar za staroslovenski jezik storila, in koliko se Dr. Miklošič zanj trudi, ni neznano, da za svojo narodnost vneti učeni Slovani zdaj sploh staroslovenšino bolj poznati išejo. Dobro in potrebno je res bilo, da so se za iz-obraženje ljudstva posamezne narečja bolj pisale in izdelovale; ali to izdelovanje posameznih slovanskih jezikov se je večjidel tako godilo, da so si slovanski narečja v pisanji če dalje bolj neznani in ptuji postali. Ni ravno prav imenovati, da, ko so se hčere po samim, ruska, poljska, češka, serbska in zraven še slovenska vsaka po svoje znašale in šopirile, pri tem je pa mati, stara slovenšina, zanemarjena bila, po kteri bi se bile ložje edinile in razumele. Za ljudstvo naj bi se bile izobraževale posamezne narečja, za učene saj naj bi bil staroslovenski vesoljni jezik ostal. Pomanjkanja ediniga kniževniga jezika učeni možje vsih slovanskih narodov zdaj če dalje bolj čutijo, kolikor bolj bi se med seboj radi bližali; zatorej se zdaj tukej zdaj tamkcj glasovi za tak jezik vzdignejo. Tudi izdelovanje posameznih narečij bo potem vodilo imelo, ko se do slej enkrat, na to, enkrat na drugo stran obrača; dasiravno namreč ima vsako narečje svojo lastnijo ohraniti, se vonder ne sme nepotrebno od drugih oddaljevati, kar se nar bolj po vodilu vesoljniga kniževniga jezika obderžati zamore.
Znalo bi se še eno reči. Avstrijanska vlada je v poslednjih časih Slovanam enako pravico zastran njih narodnosti z drugimi svojimi ljudstvi obljubila, in tudi resno obujenje in izobraževanje posameznih slovanskih narečij podpira in pospešuje. Dasiravno ima notranja osnova vladanja zdaj nekako drugačno podobo dobiti, ni misliti, da bi vlada od poglavitnih obljub odstopila, ktere je dala svojim na-rodam;naj si v vesoljnim tudi nemšino ohrani, po samim bo govorila pa domače; sej je še ruska vlada na narodnost svojih ljudstev gledati začela, med Poljaki znanost poljskiga, med Besarabljani rumunskiga tirja. Koliko vonder bi bilo za vlado ložje, koliko bi Slovani sami pred svoje doseči zamogli, ako bi enako Nemcam ali Ilalijanam saj za bolj splošne, za bolj visoke reči en vesoljni jezik imeli. Res, da bi se vesoljni jezik od narečij posameznih slovanskih narodov več ali manj razločil; pa šola bi ga če ne bolj hitro saj bolj počasno tudi med ljudstvam bolj znaniga storila; saj ni drugač med Nemci ali Italijani, sej še zdaj ni drugač med nami, ker Gorenec in Dolenec in Štajerc se drugačne slovenšine v šoli, kakor pri materi uči. Sicer bi kdo znal reči, po tem takim bo šola brez števila jezikov učiti imela; zatorej, je odgovor, bi vesoljni slovanski jezik v višji ne pa v ljudske šole priti imel; morebiti da bi ga časama tudi ljudska šola prijeti znala, kar pa ni gotovo terditi.
Ako so Slovani vesoljni kniževni jezik že nekako imeli, pa so ga sami pustili, pač ga znajo spet nazaj povzeti. Rečeno je bilo v začetku tega spisa, da staroslovenšina bi bila pred drugimi v vseslovanski kniževni jezik priporočiti; tega bi se več ali manj tudi Rusje poprijeti znali, kteri so ga že pisali, in ga v cerkvi še imajo.
Enake misli je tudi pisatelj v Novicah z znam-njem P — B —; in on tudi prav primerjeno pot do ediniga jezika priti naznani; misli namreč, naj bi se en časnik vstanovil, kteriga namen bi bil o tej reči Slovane združiti. Ko-
liko se po enim, dasiravno ne obširnim časniku v jezikoslovstvu storiti zamore, so nam Slovencam Novice spričevanje; kje bi še mi zadej bili, ako bi nas ne bile spodbudile in naprej peljale! Za tak časnik vstanoviti, bi morebiti Dunaj ali Beč nar boljši mesto bilo, ker ima dosti učenih Slovanov v sebi, in ker bi bilo dopisovanje in razpošiljanje nar bolj olajšano. Ruski časnik so v Praži menim da ravno zavoljo vpeljanja rusovskiga jezika napraviti hotli. Ako bi tedaj staroslovenski jezik bolj sploh dopadel, koliko bi ravno naš rojak, Dr. Miklošič tukej storiti zamogel; tudi v staroslovanskim novi pravopis znal mesto dobiti, kakor je bilo pervi pot od ruskiga rečeno. Naj bi pa v začetku še noben jezik kakor vesoljni spoznan ne bil, tedaj pa naj bi se časnik ali v ilirskim, ali v raznim jeziku začel, in gotovo bi se v nedolgim času eno ali na drugtf stran večjina pokazala , po kteri bi se dalje ravnati moglo.
Podlipski.
Austrijansko cesarstvo.
Terst. V Terstu je mesto pol miliona gold. za zajem podpisalo.
Krajnska.
Angleška armada šteje 129,000 vojakov in vojaško brodovje 678 brodov z 18,000 topovi. Francoska ima 265,463 vojakov, brodovje ima 328 brodov in 8000 topov. Špansko ima 160,000 vojakov, 50 brodov z 721 topov. Avstrijansko ima 500,000 vojakov, 156 brodov in 600 topov. Ruska ima 700,000 vojakov, 175 velikih in 440 malih brodov z 7000 topov. Nidcrlandsko ima 50,000 vojakov, 125 brodov in 2500 topov. Prusko ima 121,000 vojakov, 47 brodov in 114 topov. Belgia ima 90,000 vojakov, 5 brodov in 36 topov. Portugalsko ima 38,000 mož, 36 brodov in 700 topov. Rimsko ima 19,000 vojakov, 5 brodov in 24 topov. Sardinsko ima 38,000 vojakov, 60 bark in 900 topov. Neapolitansko ima 48,000 vojakov, 15 bark in 484 topov. Bavarsko ima 57,000 vojakov. Dansko 20,000, 33 bark in 1120 topov. Saksonsko 25,000 vojakov. Turško 220,000 vojakov, 66 bark in 600 topov. Hamburg 1800 vojakov. Baden 18,000 vojakov. Ha-noveransko 21,000. Wurtenberško 19,000. Gerško 8,900, 34brodov in 131 topov. Me-k!enburg-Schwerin 4700 vojakov. Toskana 12,000, 10 brodov In 15 topov. Frankfurt 1300; Braunschvveig 3000; Hessen-Darm-stadt 4000; Kurhessen 11,000; Liibek 490; Sachsen-Weimar 2000; Anhalt- Dessau in Kothen 700; Bremen 500; Saclisen-Koburg-Gotha 1200; Sachsen-Meiningen 2400; Nas-sau 3500, Parma 5000; Anhalt-Bernburg 300; Sachsen-Altenburg; Norvvegen 23,000 vojakov, 160 brodov in 560 topov. Olden-burg 600; Hessen-Homburg 350; Sclnvarz-burg-Sondershausen 450, Serbsko 3000: Schwedsko 34,000 vojakov, 340 brodov in 2400 topov; Modena 3500; Lippe-Detmold 820; Meklenburg-Strelic 800; Reus 745; Lippe-Schaumburg 430; Waldek520; Lich-tenstein 60; Schweitz 69,500 vojakov, kterih je pa le malo v službi.
* Iz Notrajnskiga 31. V. serpana. Veselje je slišati in brati od več strani, de so se letaš šolske spraševanje prav dobro obnesle. Tudi v naši pokrajni hvala Bogu! je šolstvo verlo stopnjo naredilo. Razun tega, de imamo v par letih dve novi šoli v okolici, namreč na Ilaz-dertim in v Ložah, se je v p. I. tudi v tem hvala vredin napredil storil, de seje po zgledu Šentvidske šole nad lpavo tudi po več druzih tukajšnjih šolah mično petje vpeljalo. Zares blago vabilo šoli otrok pridobiti, ki ga imamo večdel neutrudni skerbi mladih gg.
katehelov in prizadetju g. učenikov zahvaliti. — Tukej omenimo le šole v Hrenovicah, Senožečah in v Šentvidu nad lpavo. Mi sicer tukaj (če ravno pomenljivih) slovesnost pri spraševanjih v omenjenih krajih popisovali ne bomo, le toliko rečemo, de ondašnji g. kate-heti so možje neprecenljive veljave za šolsko mladost. — Gosp. Raspotnik in g. Petrič, ka-teheta, pervi v Senožečah, drugi v Hrenovicah, sta tudi skerbela, de so se letaš vpervič lične slovenske „verstitve učeneov in učenk" ali prejohe natisnile; zopet nova spodbada šolarje k pridnosti priganjati. — Kar pa petje vtiče se mora po vsaki ceni Šentvidski šoli pervo mesto prisoditi, ker je tudi pričetnica, ki je petje obudila. Otroci so letaš pri spraševanji že v čveteroglasji (kvartet) peli! V resnici jeklene poterpežljivosti je g. učeniku potreba, preden se kaj taciga pri otrocih do-verši. Tudi v cerkvi pri božji službi pojejo Šentvidski šolarji o slednjim večini prazniku, godu primerjene pesmice, ki jim jih vsim ne-pozablivi g. katehet Hofšteter zložijo in h kterim neutrudni učenik g. Komel lične napeve napravijo, tako, de pri slednjim stavku, ki se na koru izpoje šolarji pred altarjem svoje verstice čveteroglasno odpojejo. Zares lepo, zares hvale vredno: — Bog živi take blage učenike in skerbne voditelje mile mladosti! D.
(Danica.)
*	Iz vsih krajev se pripoveduje, da bo letos z vinom sila slaba. Zatoraj pa tudi cena vina vedno rase.
Štajarska.
V	Gradcu si je namenil Radoslav Razlag izdajati jugoslavenski almanah pod naslovom „Zora."
Horvaška.
Znano je, da je visoka banska vlada mesca listopada pr. 1. razpisala natečaj zadramatiške spise. Konec, do kterega so se smele predložiti, je bil odločen na 6. septembra t. I. Prišlo je mnogo iger, ali konec še ni resen.
Avstrijanska.
Dunajsko mestno svetovavstvo je sklenulo se po vsi moči novega zajema vdeležiti.
*	Ukaz ministerstva, ki plačo duhovnov vredi, se bo vprihoduje za vse kronovine razglasil. Po tem ukazu imajo dobivati fajmoštri po 400, 500 in 600 gold. letne plače. Plačo bo razdelilo škofijstvo. Kaplani bodo dobivali po 200 gold. polovico bodo plačevali fajmo-štrom zajed, postrežbo in stanovanje.
*	Mesca augusta se je po železnici iz Dunaja v Prago 14,508 oseb peljalo, v Prago iz Draždan 14,028, iz Prage na Dunaj 12,303, iz Prage v Draždane 15,777, skupej tedaj 56,616 oseb.
*	Časopisi naznanujo, da se bo nova tiskarna postava izdala. Vsak časopis bo mogel dovoljenje od vlada dobili, da bo smel izhajati, zraven tega bo pa tudi treba 10,000 gold. kavcije vložiti za politiški časopis, ne-politiški časopisi so kavcije prosti, vendar ne smejo nikake politiške ali administrativne novice prinesti.
*	Govori se, da se imajo 20. t. m. vsi deželni poglavarji na Dunaj sniditi,kjer se bodo o važnih rečeh pogovarjali.
*	Čas za zamenjavo razterganih bankovčkov po 10 in 6 kr. se je v nekterih krajih do konca t. 1. odločil.
Češka.
V	Dobruški na Češkem je začela kolera razsajati, za ktero je že več oseb sbolelo in njih 9 umerlo.
*	Iz Prage se piše, da je vlada namesti izvoljenega župana dr. Wanka poklicala sve-tovavca Padera.
*	„Pražke novine" pravijo, da je cesar dovolil pri Tešnu most na verigah čez Labo speljati.
*	Pri severnih vozovlakih se je nova na-redba napravila. Od sedeža vozospremnika pelje nit do žvižgala lilapona tako, da zamore vozospremnik vodju vozovlaka po žvižgu naznanili, kdaj da ga ima ustaviti, ali bolj počasi ali bolj naglo voziti.
*	„Pražske novine" naznanijo, da je minister uka sklenul tudi v nemških gimnaziih na Češkem češki jezik za redni predmet vpeljati.
*	9. t. m. so se v Pragi vpervo gimnazialni učitelji zbrali. Vsih skupej se jih je 72 sni-dilo. Pogovarjalo se je posebno o enakosti učenja posamesnih predmetov.
*	V Pragi se jih je poslednje dni več za-perlo. Med njimi je tudi nekaj c. k. vradni-kov.
Moravska.
V	Bernu strašno kolera razsaja. 73 mer-ličev so že pokopali, in čez 150 oseb leži bolnih. Zdravniki pravijo, daje vzrok tega sadje , kterega ljudje jedo, ki ni popolnoma zrelo. Kdor se ga varje in trezno in zmerno živi, tega ne napade ta bolezen.
Ogerska.
Po povodnji je bilo v Velkem Varazdinu 555 hiš ali popolnoma razrušenih ali le poškodovanih; škoda je prav velika.
*	V Aradu na Ogerskem je velika povodenj. Pol mesta že stoji v vodi.
*	Porotne sodbe se na Ogerskem ne bodo vpeljale kakor tudi na Laškem in v Galicii ne.
Slovaška.
Znani vodja slovaških prostovoljcev, zdaj c. k. četnik, baron Lewartovski bo izdal spominke iz ogerske vojske.
Galicia.
V	Galicii se je prikazala nova bolezen in sicer taka, da človek omotico dobi in zaspi, tako da se 48 ur ne prebudi, potem pa navadno merzlico dobi. Umerje le redko kdo, akoravno skoraj ni hiše v nekterih krajih, v kteri bi ne bil kdo bolan.
Lombardo-beneško kraljestvo.
Vojaške vaje v Veroni se bodo začele 16 t. m.
*	Ker se je v Benetkah svobodno pristanišče odperlo, zapove višje vodstvo za občenje z vsimi vožnjimi poslatvami o milnih zadevah tako ravnati, kakor s tistimi, ki čez mejo gredo.
Tuje dežele. Bosna.
Omer paša in vezir sta še v Travniku, kjer se ima cela armada zbrati. Hairedin paša še ni odvezan v Bosni službe, vendar pravijo, da bo gotovo iz Bosne šel. V Bihaču zapoveduje Arabec Mehmed paša, veri kaimakan, ki gotovo ne bo nikogar stiskal,bil je dozdaj general konjaništva. Kajmakana v Travniku, kterega je vezir postavil, je Omer paša odstavil in polkovnika Hadgi-Ali bei-a tje poklical; tudi kajmakan iz Sarajevega se ima spustiti in na njegovo mesto Fehim paša iz Tuzle priti.
„Augsburger Allgemeine Zeitung" meni, da je turškim višjim častnikom evropejsko slovstvo znano, ker so v odgovoru v „Siidslavi-sche Zeitung" o Mil tona zgubljenem raju govorili. Zagotovimo pa, da je na Turškem vsak raj neznan, in da podpisa Emin in Murad nista druzega kakor turške imeni poljskih odpadnikov , ki sta keršanski pekel z mohame-danskem rajem zamenula in iz hvaležnosti ne vidita, da se raja stiska.
Miralaj Said-bei je dobil povelje po deželi hoditi in ljudem naznanovati, da se imajo nove naredbe po volji sultana izpeljati. Vsi vradniki in občinski predstojniki so bili poklicani, te povelja poslušati in so morali s svojim pečatom poterditi, da se tansimalu podveržejo. Vražni namestnik deželnega poglavarja, ki je o krivicah vedno slovel, porabi to priložnost in predloži zbranim staraširiom drug spis in tirja tudi pečat zraven pritisnuti, kar seje tudi zgodilo, ker se braniti ni mogoče. Kaj da je spis zapopadel, se je še le pozneje zve-dilo; namestnik namreč sije dal spričbo, da je vedno pravično ravnal, in da ni terpel stiskanja. Poglavarji Bosne se še vedno med saboj pripirajo. Pravijo, de pride namesto Hairedin pašata vezir Konje, Hadgi-Chiamil-paša.
Poslednji vjeti vstajniki so bili iz Travnika skoz Sarajevo v Carigrad poslani. Vidili smo med njimi Fazli pašata, kterega je seraskier bil popred k banu horvaškemu poslal, potem kajmakana iz Bihača inBanjaluke, potem Ha-fis pašata iz Mostara poveljnika Novi-a, Maj-dana, Krupe in še več drugih. Travniški mufti je zadobil prostost na prošnjo carigrad-skega muftia. Spremilo jih je 400 vojakov.
Nemška.
Iz Berolina se piše, da ni res, da bi menila pruska vlada vstavo dvignuli.
*	Velki vojvoda Weimarski hoče odstopiti.
Njegov naslednik je sedaj v Petrogradu.
*	Spet se za gotovo pripoveduje, da bode knez Metternih na Dunaj prišel.
Francoska.
Kraljevič „Jonville" si na Francoskem zlo prizadeva po predsedništvu republike; pa ima tudi mnogo prijatlov, ki ga menijo voliti.
*	Novice iz Pariza so zlo važne. Ondaš-nja policija je ovohala skrivno društvo, ki se je vstanovilo pod imenom „zveza narodov" in koj o začetku ji v roko pridejo naj važniši spisi. Že čez 280 udov je v Parizu zaper-tih. Zmed njih so ljudje iz vsih deželj, posebno mnogo jih je iz Pruskega, tudi Dunaj in Češko je zastopljeno. Med zapertimi so tudi Sclnveizarji, Poljci, Bavarci, Saksonci, Hanoverani, večidel rokodelci. Francoska policija je to reč iz Prusije zvedila, clo knez Metternich, kakor nek francoski časopis pravi, je svoje o tej reči storil. Društvo se na vse kraje raztegne, kakor: v London, Hamburg, Berolin, Munakovo, Dunaj, Pešt; pričakovati je, da se bo tudi v tih mestih več oseb za-perlo.
Laška.
V Bimu je spet policijskega komisarja Dan-dinia hotel nekdo umoriti, dve rani je dobil v trebuh, ki vendar niso smertne. Tudi nekdaj-nega demokrata Gnognia je nekdo umoril, da se ne ve, kdo. Pri poslopju Antonellia se je pa bomba razpočila. Zavolj tega se jih je več zaperlo.	•
*	„Giorn. offic. del Begno delle d. Sicilie,, naznani bolj obširno, kako strašno pokončanje je 14. augusta potres v neapolitanskem kraljestvu napravil. Potres se je čutil sila široko, večidel v vsih okrajih Terra di Lavoro, Principato Citeriore, Principato Ulteriore, v okrajih Bari, Basilicata itd. Večidel vsa mesta in vasi je potres bolj ali manj hudo zadel; le tiste omenimo, ktere so naj več terpele.
& V Monteverde so ženo, ki je z otročičem v naročju iz podertij razsute hiše šla, razvaline pobile. V Canosi je 376 hiš in skoraj vsa javna poslopja poderlo. V okraju Vultuv je brezštevila hiš poderlo, v razvalinah leži sila veliko ljudi zasutih; polovica prostranega mesta Venesa je na kupu; v Bapolli se je cerkev z mnogimi hišami sosedla, invRionero so tretji dan po potresu 52 mertvih iz raz-
valin zlekli, čez 100 pa je ranjenih. Melfi je popolnoma razsut in med 10,000 prebivavci je 700 mertvih in 200 ranjenih. Iz podertij vstaja kužni smrad od mertvih, ki spodej gnijejo.
*	V Malfi na Neapolitanskem so 23. augusta 222 mertvih spod razvalin, ktere je potres napravil, zlekli, med druzimi učiteljko z 17 malimi deklicami, ktere je učila.
*	Že skoraj po celem Laškem se je bolezen na grozdju razširila.
Angleško.
V	Londonu se pripoveduje, da je neapoli-tanska vlada z angleškim poslancem sperta.
Rusovska.
Buski car se je podal iz Petrograda v Moskvo po železnici.
Poljsko.
Pret. leta se je v Waršavo v censuro dalo 379 rokopisov in bukev (19 več kakor v letu 1849). Od teh se je327 tisk dovolil, 4 ne, in 14 se jih je izdateljem jih popraviti, nazaj poslalo. Za pregled za leto 1851 je ostalo 14 rokopisov. V Poljsko prestavljenih romanov in povest se je le malo natisnulo. Iz zunajnih deželj se je vpeljalo 15,986 delov s 58,141 zveskih. Ako primerimo to z letom 1849, se vidi, da se jih je vpeljalo za 759 manj, kakor poprejšno leto, zvezkov pa za 10,247 več.
Turška.
V	„Allgemeine Zeitung" se iz Carigrada piše, da je turška vlada avstrijanskemu poslanstvu naznanila, da bo 1. septembra Ko-šutu in njegovim tovaršem svobodo dala. Košut gre v Ameriko, Batthyanyi in Wisoki pa v Pariz.
*	Minister brodništva Suleiman paša je odstavljen , pa v ministerskem svetovavstvu pri-deržan. Mehemed Ali paša je njegov naslednik.
Amerika.
Severoamerikanski časopisi naznanijo, da ondašnje katolške občine zahvalno pismo av-strijanskimu cesarju pripravljajo, ker je ka-tolško cerkev osvobodil.
*	Novice iz Kube pravijo, da je general Lopec dvakrat Špance zmagal, ki so 80 častnikov in 300 prostakov zgubili. Mertve so v Havanni z vojaško častjo pokopali. Moč Lo-peca naglo rase, vsak dan se pomnoži za 1200 do 1400. Govori se tudi, da je španski polk k Amerikancem prestopil in ljudstvo se tudi upera na več krajih otoka. Španski general Manzana se je v St. Jago umaknili. V Havanni je le 700 španskih vojakov. Druga naznanila iz Havanne pa pravijo, da je Lopec le enkrat Špance zmagal, ki so zgubili 400 do 500 vojakov, pa pozneje so dobili več topov in so Amerikane napadli in vse z Lopecem vred ujeli.
Australia.
Naselnik Hargreaves je v Avstralii najdel gorovje, ki ni druzega, kakr zlata ruda. Mesca maja pride nek Neale iz tega gorovja in prinese saboj 11 unc teško kepo iz golega zlata. Kmalo potem so drugi klatovitezi ravno tako zlato dobili. 100 in 100 prebivavcev Austra-lie je vse zapustilo in se podalo v zlato gorovje. Zavolj tega je tudi cena živeža zlo poskočila.
Ljubljanski novičar.
*	Šole na tukajšnjim gimnazii se bojo 20. dan t. m. začele. 17. 18. in 19. se imajo učenci oglasiti.
#	V seboto dopoldne ob enajstih se je peljal svitli cesar skoz Ljubljano na Laško. Vsi višji civilne in vojaške oblasti so ga na kolodvoru čakale in pozdravile, od kodar je pa naglo naravnost v Terst odrinul.
— 296 —
upMrarou ui
t>
(Dalje.)
Pobožni Štefan upre bistro v carja oči, ki nadalje tako besedi: »Spomnite se, ča-»stiti oče! veselega dne, ko sim po srečnej »zmagi nad Vladimirom, bulgarskim kne/.om i »starešinam velike gosti napravil; zakaj tudi „vas sim bil povabil; ali mi odrekoste. Ko nas „vesele goste noč obide, i se mi, slušaje povelja blage noči razidemo, se vležem dobre »volje, ali trezne glave, v mehko posteljo. „Kmalo me oklene okrepljivo spanje. Ali tedaj „mi je Bog čudne sanje poslal. Zdelo se mi „je, kakor bi bil delal v velikem nogradu, „kamor me je bil neki mogočen gospod posta-„vil. Ali nograd je bilo žalost viuiti. Vihar »i toča sta bila ravno memo šla, ler strašan »sled za seboj pustila. Le malo tert je brez »škode stalo, i med razbitim listjem so se še ,,kaplje, kakor kervave srage lesketale. Ali na nebesu so se v novo zbirali hudourni oblaki
Jaz sim se oziral po pa v mojem nogradu ni bilo dreveso Pač je stalo tik meje, ker sim bila »drevo v tuji zemlji, zelen bor tancega verha ; „ali sam sim mu bil goste veje oklestil, gnan „sirovoj strastjo. Na mojej desni je rastla „mlada terta. Visoko je verh pognala, i žlahlno »perje, kterega se celo nečutna toča ni der-»znula raniti, se ponosno širi. Semkaj sevse-»dem, skrivaje se pekočim žarkom. Al tedaj »so nad menoj neslišano čudo zgodi. Neznana „moč je šla od onga bora : moja terta se stresa „kakor od vrokov prijeta, do naj globokejšega »korena, peresa šume, ko pomoči proseč, tanki „verh se negne i vene. Ali bor požene o tem „nove mladike, se širi, košati, verh se višje »ponaša; i terta, od nevidne sile vlečena — »se zdaj me merzla groza preleta — mu hiti na-»prot, razteza verhove, ter se ga terdo oklene, »ko nevesta ženina. Tadaj se napravi iz spre-»ženih vej gosta senca; in od one i te strani »se zbirajo junaki, ter široke dajo — ali mene
»i solnce je hudo peklo, »senci; »viditi.
»primeta strah in osup. Pa kako se mi raz-»lije jeza po jetrah, ko pod merzkim drevesom »tudi bulgarske moje kneze ugledam! Od tal »poskočim, ostrih besed — ali tedaj se zbu-»dim. Take prikazni sim imel. Sedaj mi raz-»ložite, častiti oče! ako veste pomembo tacih »čudež: proti li carstvu poguba imeni tuj go-»spod; ali zadene toča druge nesreče bulgar-»sko zemljo? Ali je moj hrabri jetnik znabiti „tisti zeleni bor, ki bo svoje neukrotne veje »čez moje carstvo razpel, mi s peklensko »močjo hčer ugrabil, ter mene i moje kneze »pod gosto senco svojega jarme vzel? Ali tega »tako mi moje hrabre desne! se dosti ne bo-»jim. Znabiti je tudi vse pusta šala možga-»nov! ali če to znamnjeni brez pomembe, po-»vejte, častiti oče! Kako bim božjo jezo, ki »mi žuga, od svojeglave i carstva odvernul?" šfefan pazno posluša; v gubah čela so mu globoko misli brati. Zdaj, ko car neha govoriti, poprime besedo, i glas povzdignuv na resno govori: »Hvala velikemu Bogu, ki nam potem potu svojo milest pošlje ! »Pač mogočen go-»spod te je, slavni car! v nograd bulgarski »postavil, on ki je car vsih carjev, oče vsih »narodov! Ali slabo si dosedaj njega voljo »spoznoval: iz vojskinih oblakov si točo vsi-»pal, si sam viharje budil, ki so terte tvojega »nograda poterli! Koliko kervavih srag je že »černa zemlja popila, i koliko jih bo še izteklo »ranam tvojih junakov, ako strasti svojih persi »zemljožernega nateka, ne ukrotiš! Petrislav, »vedi, se vnovo bliža, ko hudournik, Timok-»reki! Ali nebesa za nas skerbe. Zeleni bor, »ki v globoki temnici brez jedi i svobode^Tetivnih vej, vsahuje, bo po sklepu božjem »rešno drevo, trem narodom hramba proti »plohi i soparu, o kterega se bo nežna tertica, »tvoja Košara, po zakonu ovila. Pod zjedi-»njenim krovom nju ljubezni boš potem, ti, o „car! bodo Bulgari, Serbi i Hrovatje od dol-„zih bojnih trudov počili. S tim sim jaz svoje delo »opravil; ti glej, da opraviš svojo! Al svarim »te, božjim sklepom se ne vstavljaj ! Blagodari
»te večni Bog!" To rekoč se Štefan vzdigne, da bi šel; ali car, oplašen i ganjen stopi prednj, poprašuje, ugovarja, naposled prosi, kakor bi v rokah meniha bilo, sanji drugo pomembo dati: tako težko se je zdelo Samuilu, kar je storiti imel. Svojemu najgoršemu sovražniku v roke seči, lepim deželam, kteri si je za odkup Vladimira obetal, odreči; i verh vsega še hčer, ki jo je ko življenje ljubil, tacemu zetu dati, nui je veliko preveč bilo. Ali ko obraz starega meniha vedno resnej postaja; glas pa, ko poroka, kazen božjo napoveda, se uplaši; i ko zraven tudi nerazumljivo nagnenje svoje hčere razmisli, kterega se ne upa več zadušiti, se nazadnje, čeravno zelo nerad-uda.
Po gradu se urno raznese novi sklep. Po božjih znamenjih, se je djalo, ganjen, bo car boj končal, Vladimira izpustil; govorilo seje od svatbe, celo od novega carja, i več druzega. Glas tudi lepo Košaro doleti. Žalost, da ji toliko ljubljeni oče ni želje izpolnil, da blagi mladeneč, za kterim jo je nevidna oblast vlekla, še naprej v temi umira, ji je celo dušo napolnila, ter ji razjeda telo. Že jo skušnjava nahaja, ne bi le z družim ključem ječo odpreti skusila, ktere prošnja ni mogla. Strašen boj vstaja med detinsko poslušnostjo i nepo-kornim sercem; ali zdaj ji zašije mir, odko-dar se ga ni nadjala. Bogodana priteče k nji da je prošnja, kliče, vslišana, Vladimir temnice otet, njo nevesto pozdravlja - vse v enem dušku. Deklica ostermi. Čudo in osup, žar i bledota, veselje i sramožljivost se preminjajo migom, ko valovje slapu. Potem skoči Bogo-dani naproti, jo stiska na persi, sprašuje, dvomi, spodbija, i vendar verjame. Ali, da bi bil tadaj kdo vidil, kako teka, kako tre-peče, kako ognjeno želi perva biti, ki bi dra-zemu jetniku svobodni dan oznanila. Sama se ravna, Bogodano nagovarja, ali pred ječo stoje čuvaji, temnili obrazov, terdihserc, kakor zidovi, kterih so stregli.
(Dalje sledi.)
Odgovorni
vrednik: Tiragotin Melccr. — Založnik in tiskar Jožef lilaznik.
Vradni list št. 00.
St. 8800.
Oznanilo.
(162.) C 1
Natoralno oskerbljenje c. k. vojakov tu sem prišlih za poslednje oskerbniško leto o pravem času zagotoviti, je visoko ministerstvo vojaštva po dospelem ukazu lombardo-beneškega deželnega vojaškega poveljništva št. 4158 od 29. augusta z razpisom A. 3782 od 9. t. m. ukazalo, da bode v zagotovljenje kruha, ovsa, sena, slame za postlje, sveče, in olje prejemna dražba za čas od 1 novembra do konca mesca julija ali tudi do konca oktobra pr. 1.
Tudi za vožnjino kruha v Toplice med časom kopanja prihodnjega leta bo dražba.
V primeri bo potreba vsak dan 130 obrokov kruha, 350 obrokov slame za postlje, 8 funtov lojevih sveč in 572 funtov olja.
Kavcije se vstanove pri kruhu 7, pri svečah in olju 5 percentov. Bolj natanjke pogodbe se zamorejo v tukajšni c. k. vojaški oskerbniški pisarnici pregledati.
Najemna obravnava bo 25. septembra 1.1. v vradni pisarnici tukajšnega c. k. okrajnega poglavarstva, in kdo se meni česar vdeležiti, se tu sem ob imenovanem času povabi.
Novomesto 9. septembra 1851.
Za c. k. okrajnega poglavarja: pervi c. k. okrajni komisar
od Roeder s. r.
še, da je vsak, kdor kaj prevzeme, zavezan 300 gold. zagotovila vložiti pri komisii, kteri bodo za kavcijo ostali.
Drugi pogoji se zamorejo že zdaj vsak dan pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Ljubljani med vradnimi urami, kakor tudi pri županu na Verhniki pregledati. Tudi v Ljubljani kakor na Verhniki se pismene ponudbe prejemajo, ki pa vender morajo do 10. ure zjutraj na dan dražbe komisii izročene biti, in sicer takole napisane:
Podpisani se zaveže priprego dajati za vo-jažko ljubljansko (verhniško) ostajo medvladnim letom" 1852 kakor najemnik proti pover-nitvi ....kr. za konja in miljo in razun tega se zaveže dražbine pogoje v vsih zadevah na-tanjko deržati.
Taki ponudbi se ima odločeni vadium pr. 300 gold. ali v gotovini ali pa listek, da se je vadium pri kaki javni denarnici vložil, priložiti. C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 3. septembra 1851.
Kdor je tedej voljen kaj tega prevzeti, se tedej povabi k dražbi na 24. t. m. v tukajšno vradno pisarnico, ker zaniore bolj natanjkepo-goje, ki seže zdaj zamorejo v vojaški pisarnici z ved i ti, pregledati.
C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 4. septembra 1851.
Glancnig s. r.
St. 7342.
Oznanilo
(160.) C 2
St. 7365.
Oznanilo
(161.) C 2
V zagotovljenje priprege na poti najema med vladnim letom 1852 v vojaški postaji v Ljubljani bo javna dražba pri tukajšnein c. k. okrajnem poglavarstvu 9. oktobra 1851 med deveto in dvanajsto uro dopoldne, potem v zagotovljenje priprege na poti najema med vladnim letom 1852 v vojaški postaji na Verhniki pa 11. oktobra 1851 med deveto in dvanajsto uro dopoldne pri županu na Verhniki.
Kdor meni kaj prevzeti, se povabi na odločeni dan k obravnavi v Ljubljano in na Verhniko na odločeni kraj, in pristavi se samo to
24. septembra 1851 med 10 in 12 uro dopoldne bo v vradni pisarnici ljubljanskega okrajnega poglavarstva dražba v zagotovlje-nja naturalij in služnih potreb za c. k. vojake v Ljubljani za čaš od 1. novembra 1851 do poslednjega julija 1852 ali tudi do poslednjega oktobra.
Potreba je sledečih reči : 1250 krušnih-119 ovsenih-14 mervenih obrokov a 8 s 81 „	„ a 10 s
143 slamnatih „ a 3 S 120 vaganov oglja 100 liber lojenih'sveč za zimo 100 „ olja in tahtov za Iainpe 120 vaganov oglja med poletjem 35 liber lojenih sveč
50
olja in tahtov za lanipe
m) na četert leta 3500 slame za postlje 12 liber za obrok.
Št. 2700.
Oznanilo.
(159.) 2
Po naznanilu c. k. višjega vodstva za občenje od 29. pr. m. št. 9599/P boste od mesca septembra t. 1. vsak mesec dve naravne vožnji po parobrodih austrijanskegaLlojda v Aleksandrio, namreč: 10. vsacega mesca v zvezi v Bombaj-čerto, in 27. vsacega mesca v zvezi v Kalkuto-čerto.
Obe vožnji se boste Korfu dotaknule.
Čas vernitve se ravna po dospelih britanskih brodili iz Indije in Sueca. Bombaj-brod dospe navadno 17 — 18, in Kalkuta-brod 7 — 8. v mescu v Suecu.
Parobrode iz jutrovih deželj spremljajo zdravniški čuvaji in v kontumacii se bodo deržali tako, da zamorejo potniki prispevši koj na suho zemljo stopiti, ako imajo dobre zdravniške spričbe.
To se s tem pristavkom sploh naznani, da se, ker se obe vožnji za prepeljavanje dopisav rabijo, dopisave, ki se imajo poimenovanih parobrodih dalej poslati, vsakterikrat ob takem času pošlejo, da o pravej dobi v Terst dospe; in zavolj tega je potreba, da naj dalj tisti dan, predenj parobrod odjadra, v Terst dospe, to je 9. in 26. vsacega mesca.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 9. septembra 1851.
H o ffmami s. r.