Srednješolski vestnik. ** Starka srednješolskih profe sorjer. V Velikem Varadiau so sklenili srednješolski profesorji na nekem zborovanju, da bodo zaradi slabega položaja začeli gibanje za splošno stavko. Naučao ministrstvo je že poučeno, da 8 početkom prihodn.jega šolskega leta 1000 profesorjfif začne stavkati. če se razmere ne izboljšajo. ** Na beljaškl srlinnaziji je bilo letos 332 Nemcev in le 14 Slovencev. ** Na slorenskl zasebni glmnaziji T Grorlci bodo poučevali: dr. A. Pavlica, prof. bogoslovja, verouk, M. Mastaak, c. kr. prof. nagimnaziji, slovenščnino, A.Ipavec, c. kr. prof. iia gimnaziji, latinščino, šolski svetnik F. Plobl, nemšžino, Lj. Vazzaz, prof. na ženskem učiteljišču, zemljepis, šolski svetnik A. Šantel materaatiko, dr. Peter Šorli prirodopis, A. Sehaup, c. kr. učitelj, telovadbo, akademični slikar I. Žnidarič, prof. risanja na realki, risanje in pisauje. Telovadba, risanje in pisauje bodo na tem zavodu obligatni predmeti. ** Zensko uditeljlsče t Gorlci. Za sprejem v I. tečaj se je oglasilo 95 Slovenk in 76 Lahinj. Sprejme pa se jih v I. tečaj največ 40. Vedno bolj očitna postaja potreba primerne dekliške šole v Goiici. ** Iz Srednješolske službe. Naučno ministrstvo je podelilo profesorju na državni gimnaziji v Kranju dr. Josipu Debevcu mesto na prvi držarni gimnaziji v Ljubljani; pravemu učitelju na državni gimnaiiji v Kočevju dr. Alojziju Dejacu mesto na državni gimnaziji v Trstu; dr. Otonu Jaukerju, prof. na drugi državui gimnaziji mesto na nemški državni gimnaziji v Ljubljani; pravemu učitelju na drž. gimnaziji v Novem mestu, Josipu Reisnerju mesto na prvi državni gimnaziji v Ljubljani; profesorju na nemški državni gimnaziji y LjubIjani dr. Eudolfu Eothaugu mesto na državni realki v osmem okraju na Dunaju; pravemu učitelju na državni gimnaziji v KoČe-rju dr. Albertu Thalhamraerju mesto na prvi držarni gimnaziji v Gradcu; profesorju na državni gimnaziji v Novem mestu Franu VadDjalu mesto na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Za prave učitelje so dalje imenovani suplenti: Anton Detela na prvi državui gimnaziji v Kranju na sedanjem mestu ; dr. Josip Ettl na državni gimnaziji v Bielicu za drž. gimnazijo v Kočevju; dr. Anton Fiegl na državni realki na Dunaju za nemško gimnazijo v Ljubljani; dr. Hans GrObl na državni gimnaziji v Waidenau na državno gimnazijo v Kočevju; Karel Kunc na državni realki t Ljubljani za državno gimnazijo v Novem mestu; Josip Lob na državni gimnaziji v Solnogradu za nemško gimnazijo v Ljubljani; Ludovik Schmid na državni giinnaziji v Moravskem Novem mestu za državno gimnazijo v Kočevju. Dr. Adolf Pečovuik je imenovan za pravega učitelja na drž. gimnaziji v Mariboru. ** Marlborsko realko je obiskovalo minvjlo leto 258 učeucev; bili sta tudi 2 privatistiaji. Slovencev je bilo na zavodu 11; pač pa je zanimivo, da je obiskovalo slovenščino kot prosti predmet 83 učencev. Nernci uvidevajo vedno bolj, kako jim je potrebna sloveDŠčina na Sp. Štajerskem. ** ImenoTanje. Občinski svet ljubljanski je imeaoval dr. Eudolfa Moleta in dr. Pavla Pestotnika za prava učitelja na mestnem dekliškem liceju. ** Ptnjsko deželno rlšjo glmnazijo je obiskovalo minulo šolsko leto 200 učencef, raed njimi 41 Slovencev, 157 Nemcev in 2 drugih narodnosti. Odličujakov je bilo 25, abiturientov 17, med katerimi jih je 16 napravilo zrelostni izpit. Kakor poroča nTagespu. so napravili nemški abiturienti 2. jul. zvečer v vozovih obhod po mestu, pri čemer so si svetili z lampijoni. Igrala jim je deška godba. Pri tern se je seveda silovito tulilo in heilalo. ** Mestni dekllški llcej t LjubIJani. Iz III. izvestja (za šolsko leto 1909/10) posnemamo: Gojenk je bilo na raestnera dekliškem liceju 182, v višji dekliški šoli 120. Sloveuk je bilo 178 na liceju, 119 v višji dekl. šoli, Oehiuje 3 na liceju. l v višji dekl. šoli in 1 Hrvatica na liceju. Učni uspeh je bil jako časten. — Izvjestje prinaša tudi dva zanimiva spisa: dr. Eudolfa Moleta BDr. Jakob Zupan kot pesuik" in M. Wessnerjeve BŠolski zdravnik." ** C. kr. samostojni gimn. razredi z ncmško-slovenskim poučnim jeztkom t Celju so šteli ob pričetku šol 1. 1909/10 162 užencev, a ob koncu 145 v štirih razredih in eni paralelki. Poučevalo je na zavodu mimo voditelja 9 rednih in 3 stranski učitelji. Po naroduosti so bili vsi učenci Slovenci. Po rojstvu pa je bilo 138 Štajercev — 31 iz Oelja — 6 Kranjcev in 1 Bošnjak. — Z odličnim uspehora je izvršilo leto 21 dijakov, z dovoljnim pa 119, nesposobnih je 12; 3 imajo pouavljalui, 2 pa nakoadni izpit. Stipendistov je bilo 6 ter so dobivali skupaj 1600 K. — V izvestju priobčuje prof. Josip Kožuh razpravo ,Cas in njega določitev". — Prihoduje šol. leto se pričae dne 11. sept. t. 1. ** C. kr. drž. gimnazija t Celju je imela ob začetku tekočega šol. leta s pripravljaluico vred 331 učencev, a ob koncu jib. je bilo 313 ter je med temi bilo po narodnosti 228 Nemcev, 83 Slovencev, 1 Čeh ia 1 Italjan. Po veri je bilo 288 katoličanov in 25 protestantov. Med dijaki je bilo 215 ŠtaJercev. ostali pa so bili iz raznih avstrijskih kronovin ter 6 inozemcev. Poučevali so na zavodu: ravnatelj, 13 rednih profesorjev, 2 suplenta, 1 vadnični ter 3 pomožni učitdji. — Učni uspeh: odlikašev 50, za višji razred sposobDih 208, nesposobnih 32; ponavljalni izpit jih ima 17, neredovanih pa je 5. — Štipendije so znašale 9118*65 K, ki jih je bilo deležnih 36 dijakov. — Izmed Nemcev se je učilo 40 slovenskega jezika. — Šolsko leto 1909/10 se bode pričelo dne 11. sept. t. 1. ** Na gimnaziji t Gorici je napravilo sprejemni izpit 67 učencev izmed 72. ki so se priglasili za sprejem v prvi razred. Na realki jih je prestalo vsprejemni izpit 44. ** Iz Novega mesta. Uspeh v šolskem letu 1909/10, ki se je na tukajšni gimnaziji zaključilo v soboto, dne 2. julija, je še preeej lep. Izmed 274 učencev je dobilo prvi red 232, nevštevši 9 ponavljavnih izpitov. ** Letno poročilo c. kr. držarne rlšje realke v Ljnbljani za šolsko leto 1909/10. Na tem zavodu je poučevalo 32 učnih oseb. Koncem šolskega leta je bilo 490 učencev in sicer 282 Slovencer, 197 Nemcev, 1 Lah, 9 Cehov in 1 Hrvat. Z odliko jih je zdelalo 40, 331 z dobrim uspehom. 28 jih je bilo vobče sposobnih, 54 nesposobnih in 35tim je bil dovoljen ponavljalni izpit. Dva sta ostala neizprašana. ** Na c. kr. moškem nčlteljišča r Gorlci je bilo po izpitib od dne 4. do 7. t. m. sprejetih v prvi tečaj 27 priglašencev. Ker torej ni bilo doseženo najvišje dopustno število prvoletnikov (t, j. 40), bodo tudi meseca septembra sprejemni izp i t i, h katerim se bod« priglasiti 9. ali pa 10. septembra t. ]., vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne pri ravnateljstvu v S. Gregorčičevem Domu. Natančnejše določbe gledo teb izpitov se še 'posebe svoj čas objavijo.