Zaklad na planini
Minilo Je že nekaj let, odkar se Je v Delnicah porodila zamisel, naj bl se občina pobratlla z Ijubljansko občlno Center. Pobudo so dall članl organizacije zveze borcev, kl so imeli pred očmi čase najtežjih preizkušen/ med narodnoosvobodilno borbo, ko so na območju Gorskega Kotara delovale skupaj s hrvašklmi tudl števifne sloven-ske partizanske enote. Odločili smo ae oblakatl občino, kije že več kot štlrl leta pobratena s Centrom Injo predstaviti bralcem Dogovo-rov.
Visoko v hribih, kar 800 metrov nad morjem, sredi večnih gozdov, ki jim ni videti konca, leži mesto Delnice. Ob vznožju legendarne Kapele, kjer so ne-koč goreli kresovi, kjer je »Dimnjačar« izkazoval svoj svobodnjaški uporniški duh, živijo kleni in trdi ljudje. Ni nak-ljučje, da je prav med njimi zrasel pe-snik Ivan Goran Kovačič, človek, ki se je z zlatimi črkami zapisal na strani hrvaške in jugoslovanske književno-sti, upornik po značaju, svobodnjak po srcu, vendar nikoli nezvest domačemu kraju.
Trdo podnebje - dolge zime in krat-ka poletja - dajejo poseben značaj te-mu kraju. Nepregledni gozdovi s sto-letnimi drevesi pa mu režejo kruh. Goždovi so bogastvo, zaklad tega kra-
ja, neizčrpen vir moči in blagostanja; marljivi Goriani znajo spretno obrniti sebi v prid vse tisto, s čimer jih je obdarila narava. Zato ne preseneča po-datek, da imajo v Delnicah kar 3000 dolarjev narodnega dohodka na prebi-valca. To pa pomeni, da ne spadajo v skupino nerazvitih.
»Nikoli nismo bili dotirana občina,« pravijo v Delnicah. »Nasprotno! Sami prispevamo znaten delež za skupne potrebe naše družbe.«
Njihov prispevek je še zlasti drago-cen v današnjem času, ko je postala bitka za sleherno devizo nujni impera-tiv naše družbe. »Če izvažamo? Seve-da izvažamo,« pravijo v Delnicah. »Ve-čina našega lesa in lesnih izdelkov gre na tuja tržišča.« Takšno trditevpotrju-je tudi podatek, da izvozijo letno kar za 220 milijonov dinarjev svojih izdelkov.
»In koliko uvozite?«
»Zanemarljivo malo. Naše uvozne potrebe so neznatne.« Za primerjavo naj navedemo podatek iz največje de-lovne organizacije na tem območju, Lesne industrije Delnice (DI Delnice), kjer izvozijo za 153 milijonov dinarjev, uvozijo pa samo za 39 milijonov. Izva-žajo predvsem končne izdelke - pohiš-tvo.
Intenzivna gospodarska dejavnost je kajpada odločilnovplivala na življenje prebivalcev. Opustili so kmetovanje zlasti tam, kjer ni bilo pravega učinka. Zasebnih kmetov, ki bi živeli izključ-no od zemlje, ni več. Kar je kmetijstva, ki se ukvarja s pridelavo za trg, je v družbenem sektorju. V kraju in okolici ni videti zanemarjenih cest in zane-marjenih naselij.
»Kako vam je to uspelo?«
»Že leta in leta plačujemo samopri-spevek in s temi sredstvi smo zgradili skoraj vse objekte družbenega stan-darda.« V vseh krajih imajo nove šole. V Delnicah imajo športno dvorano s pokritim bazenom. Vse kolikor toliko pomembne ceste do naselij so asfalti-rane. Skoraj vse hiše imajo pitno vodo iz vodovoda. Prav tako so skoraj po-vsem rešili vprašanje električne raz-svetljave. Tudi kanalizacijo so zgradili s pomočjo samoprispevka.
»Kakšen je odnos občanov do plače-vanja samoprispevka?«
»Doslej se še ni zgodilo, da bi občani negodovali. Kot smo že povedali, je plačevanje samoprispevka pri nas že dolgoletna ustaljena praksa. Nikoli do-slej ob glasovanju o samoprispevku nismo pomislili, da glasovanje ne bi uspelo. Sicer pa občani vidijo, kaj so pridobili s pomočjo samoprispevka in se zato zavestno odločajo zanj.«
»Kdo izdela in predlaga program za gradnjo objektov iz samoprispevka?«
»Program delajo krajevne skupnosti same in zato je tudi razumljivo, da je sprejemljiv za občane, saj odraža nji-hove potrebe in želje.«
»In kakšni so načrti za prihodnje?«
»S sredstvi iz samoprispevka, ki ga zdaj plačujemo, bomo zgradili zdrav-stveni dom v Delnicah in male ambu-lante v posameznih krajih.«
Toliko o samoprispevku. Sicer pa imajo v Delnicah še druge velike načr-te. Prav tako velike, kot so velike tudi možnosti. Največje naloge si zadajajo na področju, kjer imajo tudi največ
surovin, to je na področju gozdarstva in lesne industrije. Ob tem pa ne zane-marjajo kovinske industrije, obrti in turizma. Zlasti v turizmu imajo še neizčrpne možnosti, ki jim doslej niso posvetili potrebne pozornosti. Izvažali bodo še več in to zlasti končne izdelke. Skratka: marljivi in prizadevni Gor-jani nameravajo do konca izkoristiti zaklade, s katerimi jih je obdala plani-na, ki samo čaka pridne roke, da jih vzamejo in spravijo v denar.
Niko Isajevič
Krajevne skupnosti v občini Delnice
Občina ]e razdeljena na 13 krajevnih skupnosti: Brod na Kolpi, Delnice, Crni Lug, Fužine, Kupjak, Lič, Lokve, Moravl-ce, Mrkopalj, Ravna Gora, Skrad, Sun-ger in Turke.