URN_NBN_SI_DOC-ZQ6PTGA1

Šolska kronika • zbornik • 1 • 2007 128 UDK 373.23/.24(497.4 Maribor) 1.25 Drugi članki in sestavki * S to objavo se tudi revija Šolska kronika poslavlja od sodelavca Janeza Švajncerja, ki je bil rojen leta 1920 na Plintovcu v Zgornji Kungoti, otroštvo pa je preživljal v bližnjem Sv. Juriju ob Pesnici. Pisatelj, novinar in urednik Janez Švajncer je umrl v noči na 7. 5. 2007 v Mariboru, v katerem je preživel večino svojega življenja. bš Janez Švajncer * Lepo doživetje. Obisk pisatelja v vrtcu v Melju v Mariboru A pleasant experience. A visit by a writer to the Melje kindergarten in Maribor Srečanja z najmanjšimi in najmlajšimi mi veliko pomenijo in obudijo v meni primerjavo z njimi, ko sem jim bil enak, torej njihovih let. Zato sem bil vsakega vabila vodstva vrtcev zelo vesel in pripravljen, da vabilu takoj ustrežem, kar mi je omogočilo, da se povrnem v tiste čase, ki sem jih nekoč sam doživel. Izbiral nisem teh nastopov, ki jih je bilo kar lepo število na obeh bregovih Drave v mestu Maribor. Nisem pa tudi nikoli dosledno upošteval dogovorjenega časa. Prešlo mi je v navado, da sem pohitel, da ne bi zamudil, vendar se s tem ne morem hvaliti. Ali je bila to moja površnost ali hotena netočnost? Kdo bi že to vedel? Zato mi to ni seglo do živega in sem sprejel, kakor se mi je primerilo. V dobro sem si vendarle štel, da nobenega vrtca nisem pustil na cedilu. Tako si glede tega nimam kaj očitati in me navdaja ponos, da sem se z vsemi lepo razu- mel in bil deležen splošne zahvale prirediteljic in obojestranskega zadovoljstva, da smo se primerno ujeli in vsak po svoje prispevali delček k vzgoji naših najmlajših. Lahko bi tudi to poimenovali sestavljanje kamenčkov pri medsebojnem spozna- vanju. Naj preidem k stvari in jo skusim predstaviti, kakor se je dogajala tedaj na prizorišču in kasneje vse do današnjih dni, podoživljeno. Največkrat sem obiskal otroke v Melju, vrtcu v najbolj razgibanem indu- strijskem delu mesta. Posebnost je bila potrjena že s tem, da so me otroci tega vrtca in njihove vzgojiteljice presenetili, saj so me pričakali pred zgledno vzdrževanim in urejenim poslopjem. To je bil enkraten in skorajda neponovljiv prizor. Otroci so oblikovali dolgo urejeno vrsto. Ko sem se jim približal, so začebljali z ubranimi glasovi in poma- hali z zastavicami. Le kje so jih imeli dotlej, da jih poprej nisem ugledal?