700 Listek. — tako, da ga lahko prištevamo prvim pesnikom, kar jih je sploh porodila zemlja slovenska, da pa je takisto znan in čislan tudi pri drugih narodih slovanskih. Vsaka hvalna beseda, vsako ocenjanje njegovih del se nam zdi tem bolj odveč, ker je naš list že pred dvanajstimi leti korenito obrazložil Gregorčičevo delovanje in priobčil popoln njegov življenjepis. Dovolj bodi, da se tudi »Ljubljanski Zvon« od srca pridružuje vsem mnogoštevilnim gratulantom, ki so pesniku ob njega petdesetletnici izrazili svoje simpatije in tako vsaj nekoliko izjednačili, kar so pred leti pregrešili objestni sodniki; tudi mi kličemo dičnemu pesniku svoj najlepši pozdrav z iskreno željo, da bi mu nebo prisodilo še dolgo dolgo vrsto let! — Lep književen spomenik je postavila Gregorčiču »Slovanska knjižnica« v svojem 28. pomnoženem snopiči, ki je do cela posvečen samd Gregorčiču. V uvodu prinaša ta zvezek nekaj časniških glasov, potem prigodno pesem, katero je priobčil v »Slov. Narodu« A. Funtek, dalje ponatisnjen članek »Zlata knjiga« iz našega lista, končno pa najlepše izbrane pesmi Gregorčičeve. V dodatku so še raznovrstne ča-stitke, katere je prejel pesnik na svoj rojstveni dan. Reči moramo, da je baš ta zvezek »Slovanske knjižnice« vreden najlepšega priporočila; cena 15 kr. je tako nizka, da jo lahko utrpi sleharna slovenska hiša, ki bi sploh ne imela biti brez Gregorčičevih poezij ! Iz šolskih izvestij. Prejeli smo »Letno izvestje c. kr. obrtnih strokovnih šol za obdelovanje lesa in za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani o šolskem letu 1893./94.« in »Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Mokronogu.« Prvo priobčuje kratek članek o lesenem stropu iz leta 1638. v Kranji, čegar slika je priložena izvestju ; spisal ga je ravnatelj Ivan Subic; v drugem pa čitamo zanimljiv spis o Mokronogu iz peresa nad-učitelja Jerneja Ravnikarja. Slovensko gledališče. Dramatično društvo je priredilo do vštetega dne" 28. m. m. trinajst predstav. Dne" 27. septembra se je predstavljala prvič zala igra v petih dejanjih »Ludvik XI.«, francoski spisal Casimir Delavigne, prosto poslovenil J. B.; dne" 30. septembra igra s petjem »Materin blagoslov ali nova Chonchon« ; dne" 2. oktobra opera »Carostrelec« ; dne 4. oktobra drugič zala igra »Ludvik XI.« ; dne" 6. oktobra prvič vesela igra v štirih dejanjih »Knjižničar«, spisal G. pl. Maser, na slovenski jezik preložil M. M.; dne" 9. oktobra prvič ljudski igrokaz s petjem in plesom v treh delih »Gra ni carji« ali »Proščenje na sv. Elije dan«; hrvaški spisal Jos. Freudenreich ; dne 12. oktobra opera ,,V vodnjaku1' in ,.Cavalleria rusticana"; dne" 14 oktobra drugič vesela igra ,,Knjižničar" ; dne" 18. oktobra prvič opereta v treh dejanjih ;,Mam'zelle Ni to u c he", spisala H. Meilhac in A. Millaud, godbo zložil Herve, preložil Fr. Gestrin ; dne* 20. oktobra drugič ,,Mam'zelle Nitouche" ; dne 23. oktobra prvič vesela igra v štirih dejanjih ,,0 ti možje* !", spisal Julij Rosen, poslovenil F. H; dne* 26. okt. opera ,,Prenočišče v Granadi" in dne" 28. okt. drugič igrokaz , Graničarji". — V slovenski gledališki umetnosti se je pojavil od lanske dobe izreden napredek; sedaj imamo vsaj gledališče, katerega nas ni treba biti sram, in naši igralci so resnični igralci, katere je treba meriti nekoliko drugače nego dosihdob, ko smo bili tako rekoč že zadovoljni z zgolj dobro voljo do-tičnega igralca ali dotične igralke. Naš ensemble na konci zadnje gledališke dobe je bil tak, da nas je naudajal upravičen strah za letošnjo sezono ; vse se je majalo, rušilo, vse je razpadalo. Očito je bilo treba vliti nekaj nove krvi staremu onemoglemu truplu, pridobiti je bilo treba novih igralcev, sosebno ko sta odšla gospod Borštnik in njegova gospd. dvojica, o kateri sami je bilo prav za prav vredno resno govoriti. Dobili smo nadomest-nike: »Dramatično društvo« je angažiralo g. Rudolfa Inemanna iz Prage, jako inteligentnega, elegantnega igralca; njega soprogo, izšolano koloraturno pevko; iz Zagreba je došel kot režiser g. Jožef Freudenreich-Veselic; poleg njega imamo g. Jožef Anica s soprogo. Opera ima dosedanje pevsko osobje, samo" namesto lanske altistke se je anga- Listek. 701 žirala gospodičina Toivarnicka fil. Sasova. — Precej iz prve predstave smo se uverili, da je naše igralno osebje pod novim vodstvom prebilo o počitkih dobro šolo; to je bilo vse lepo zaokroženo, izborno priučeno, tako da je moral biti veselo presenečen vsakdo, kdor je količkaj zasledoval razvoj našega gledališča. Sploh je treba opomniti o vseh dosedanjih predstavah, da se igralci nikjer niso lovili kakor prej, ko so tolikokrat ljuto grešili na potrpežljivost slovenskega občinstva ; zato bodi glasna pohvala njim in tudi režiserju g. Freudenreichu, Le-ta sam se nam je doslej predstavil že v nekaterih nalogah, najbolje pač kot Ludvik XI in kot organist v »Nitouchi« ; najmenj nam je pač ugajal v veseli igri »O ti možje!« Sicer spretni igralec, kateremu po nekod še nagaja slovenski jezik, zdi se nam nekamo stereotipen, in to ni baš najboljše, kar se more reči o igralci. — Kar se dostaje g. Inemanna, označili smo ga že prej za duhovitega, elegantnega igralca, kakeršnega si le more želeti naše gledališče. Resna naloga ali neresna, 011 jo pogodi do najfinejše niause iu povsod je drug. Želeli bi, da skoro že nastopi v večji partiji. Izmed vseh novih igralcev je g. Inemann brez dvojbe prvi in najboljši in takisto se je izmed vseh najbolje priučil slovenskemu jeziku, kar porojenemu Cehu ni malenkost. — Gospod Anic nam pri prvem nastopu ni prijal kdo ve" kako, veuder je videti, da se resno trudi, in kadar se srečno iznebi hrvaškega svojega akcenta, utegne biti še prav dober igralec, sosebno ker nam je tudi sicer jako simpatiški. Gospa Aničeva je rutini-rana igralka in dobra pevka, ki si je sosebno kot Chonchon in guvernanta v »Knjižničarji« pridobila glasno in zasluženo pohvalo. — Izmed domačih naših igralk in igralcev bodi najprej omenjena gospodičina Slavčeva, kateri pa vsekakor najbolj sodijo najivne partije ; gospodičina Polakova se nam je kaj srečno, rekli bi skoro, izborno predstavila kot Nitouche, gospodičina G. Nigrinova pa je bila itak od nekdaj jedna naših najboljših igralk, dasi je vse premalo cenjena. Gospod Danilo je porojen igralec, ki se letos tudi uči svojih nalog, in to pri njem ni malenkostna reč, ko jih lani menda sploh nikoli ni znal; sicer nam je omeniti še g. Verovška in g. Perdana, katera oba kolikor toliko dobro podpirata gg. Orehek in Podgrajski. Iz kratka torej: Z letošnjo dramo smo lahko zadovoljni, opera pa tudi ni izgubila svojega dobrega lanskega glasu. — Kar se dostaje iger samih, bile so do malega srečno izbrane. Izvrstno sta prijala »Ludvik XI.« in »Knjižničar«, vzgledna je bila »Mam'zelle Nitouche«; najmenj pa se moremo ogrevati za »Gra-* ničarje.« Archiv fiir slavische Philologie. XVI. Bd. 3. u. 4. Heft. 1894. — Najnovejši zvezek tega imenitnega zbornika, ki obseza dva snopiča, skupno 320 stranij, prinaša te-le sestavke: — Die ra gusan is c h e 11 Urkuiiden des XIII.—XV. Jahrhun-dertes. Pisec Milan Resetar poskuša dokazati, da je bil jezik teh dubrovniških pisem zajedno tudi narodni jezik one dobe v Dubrovniku. .,Srbski pisari'', dubrovniške republike so bili domačini Pisec torej sklepa, da so tudi državna pisma, namenjena večinoma srbskim despotom in bosenskim kraljem, spisavali v narodnem jeziku. Ker pa so pisma spisana v ijekavščini, moral je biti tudi narodni jezik ijekavski. Pisec vender sam priznava, da so skoro vsi pisarji mešali med ijekavske oblike tudi ekavske in ikavske. Rešetar bode nadaljeval svojo razpravo. — C. C. Uhlenbeck v Amsterdamu je zbral v spisu: „Die Behandlung des indg. s i m Slaviš c-hen" bogat materijal za vse slučaje, v katerih prehaja indogermanski s v slovanščiui v ch = h, Rezultat njegovih preiskavanj je: indg. s je prešel v slovanščini v ch 1) med vokali, razven ako je bil prednji vokal o ali