ŠTAJERSKI GOSPODAR Erscheint ¡eden Samstag — Verlag und Schriftleitung. Marburg (Drau), Badgasse 6— Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostuiark.. vierteljährlich RM 1.29 einschl. 9 Rpf Postgebuhr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 18- IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 6. Mai 1944 Einzelpreis 10 RpJ Izjalovljeno sovražno špekulacijo Anglo-ameriška agitacija ne more omajati nemškega naroda Izkušnje leta 1918 so izučile nemški narod Borba se bo nadaljevala do zmage nemškega orožja Generalfeldmarschau Model bei ungarischen Verbänden Der Oberbefehlshaber einer Heeresgruppe, Schwerterträger Generalfeldmarschall Model, besichtigte kürzlich zusammen mit Generaloberst Vitez Edler von Lakatos, Führer einer ungarischen Armee an der Ostfront, ein im Raum von Stani-slau eingesetztes ungarisches Schützenregiment. — Unser Bild zeigt: Der Generalfeldmarschall begrüßt den Kommandeur des Regiments PK-Kriegsberichter Paul (Sch) V istem času, ko se odigrava nad zapadom Evrope in nad Nemčijo ter evropskim jugovzhodom ofenziva anglo-ameriškega letalskega terorja, ki naj bi v smislu sovražnih naporov zlomila odporno silo Nemčije in Evrope, deluje s polno paro tudi sovražna agitacija. Nekaj časa je ta agitacija grozila divje in na vse pretege. Ko so na sovražni strani uvideli, da z grožnjami nič ne opravijo, ker se nemški narod s svojim strumnim vodstvom zanje niti ne zmeni, so začeli navijati druge strune. Grožnjam so sledili sirenski glasovi v obliki dobrohotnega prigovarjanja. Uvidevajoč, da nemški narod — vajen borbe za svoj obstanek — odklanja vsako bežno misel kakega jalovega kompromisa, je začela sovražna agitacija z vsemi razpoložljivimi sredstvi modernega poroče-vanja prigovarjati nemškemu narodu, naj že vendar opusti nadaljnji odpor, češ, da je vojno pravzaprav itak že izgubil. V svoji nesramnosti je anglosaška agitacija s prstom pokazala na Italijo in mislila na Viktor Ema-nuela in njegovega krivoprisežnega maršala, zopet prigovarjajoč nemškemu narodu, da je Italija storila prav, ko je kapitulirala in da bi naj tudi Nemčija položila svoje orožje. Anglo-ameriška agitacija, kateri pa boljševiki prav pridno in grozilno sekundirajo, je v velikanski zmoti. Kakor so se anglosaški vojskovodje zmotili v zadevi letalskega terorja, misleč, da bodo spričo ruševin mnogih Eingreif-Vetbände am Atlantikwall Durch eine Ortschaft des rückwärtigen Gebietes rollen Sturmgeschütze. In kürzester Zeit können sie an die Schwerpunkte feindlicher Landungsversuche — vor allem aus der Luft ■— gebracht werden. PK-Kriegsberichter Kurth (Sch—PBZ) nemških mest spravili nemški narod na kolena, tako in še bolj se je zmotila sovražna agitacija. Predvsem je pozabila ta agitacija, da se nemški narod ne bori v prvi, temveč že v drugi svetovni vojni za svoje življenje in za svoj prostor pod svobodnim soncem. Leta 1918 je doživel nemški narod marsikaj, predvsem pa si je takrat nabral dragocenih izkušenj za vse svoje poznejše življenje. Nemški narod ima nepobitne dokaze, da L 1918 vojaško ni bil poražen in da je bil uspeh antante visel na tanki nitki, ki bi se bila prav gotovo vtrgala, ako nemška domovina takrat ne bi bila z izdajstvom in sabotažo preprečila zadnjega nemškega vojnega napora za izvojevanje dokončne zmage. Winston Churchill je v nekem članku, ki ga je napisal 12. januarja 1919, sam priznal, da je postopala Nemčija brezsmiselno, ko je — v povsem drugačnih razmerah — tik pred svojo zmago pod vtisom sovražne agitacije z Wilsonovimi točkami položila orožje. V listu »Sunday Pictorial« je Churchill takrat zapisal sledeče: »Ali smem povedati? Jedva smo prebrodili. Čim več nam je znanega o borbi, tem večje je naše spoznanje, da je visel naš uspeh na majhni, tanki nitki. To je bila enaka dirka do konca«. Komaj je nemški narod 1. 1918 položil orožje, šo se začeli vrstiti dogodki in možnosti, ki bi bile lahko vplivale silno razbremenilno za Nemčijo, če bi se bila takrat še nahajala v boju. Nasprotnik je bil takrat vojne sit do grla, vojna utrujenost je bila pri sovražnikih na višku. Nemčija bi bila takrat porazila svoje nasprotnike, ako bi bila brezobzirno napregla vse svoje zadnje sile in prisilila sovražnika k zadnji bitki. Takoj po nemški kapitulaciji, ki je napolnila srca vseh nemških rodoljubov z brezprimerno žalostjo in gnevom, se je začela odigravati tragedija nemškega političnega poraza, ka^ti vojaško — kakor že omenjeno — Nemčija ni bila premagana. Anglija je s svojimi zavezniki najprej vkradla nemško privatno lastnino v tujini. Kljub kapitulaciji so nadaljevali gladovno blokado, da bi tako izstradali nemške žene in deco. Sovraštvo do vsega, kar je bilo nemškega, je v tistih dneh prer kipelo do vrhunca, ko je antanta prepovedala celo uvoz zdravil za nemške otroške bolnišnice. Prepozno je takrat spoznal nemški svef bridko resnico, da to ni bila nikaka voina viteških narodov, temveč pravcato iztreblie-vanje nemškega naroda. To spoznanje so pozneje utrdile strahovite reparacije, ki so jih naložili v vseh možnih oblikah nemškemu narodu. Ničesar niso storili takratni zavezniki, da bi omilili v Nemčiji brezposelnost, glad, bedo in hiranje mladine. Na tisoče ljudi je takrat v Nemčiji vsled splošne bede končalo svoje jadno življenje s samomorom. Nemški terenski uspehi med Karpati m Dnfesfroni Uspešno nemško napredovanje v področju Kovela - Izjalovljeni sovjetski poskusi prodora Krvave izgube banditov na Balkanu ^Vft°P°Kkem ,so Severno od Jassy-ja so se izjalovili ponovni Obenem so bili odbiti sovražni protinapadi, se odigrala dne 26 t m. brezuspesm lokalni poskusi prodora močnih sovražnih sil, Jugo- namenjeni novim nemškim postojankam Ju- 3r T8P°dnjem D"jef7ru S° zapadno od Kovela 80 Podrle čete nemške gozapadno od Kovela čete ob SliŽni nadaljevali bo jševiki svoje napade Vsi so- vojske in Waffen-# ob odličnem sodelovanju podpori letalstva razbile jače sovjetske a SS.h^T- Z™ v ® S° 6talStVa Si8tem važnih Postojank ter po- £ade, podprte s tanki in letoTei OdrSi nem- ^/„i^ VL^T 1ZgUba^ Za S°" tM?lle b0!'isevike * odseka Tur«a- Težki od- škega letalstva so po noči bombardirali so- paznika. Nemško letalstvo je z uspehom po- redi nemškega letalstva so v pretekli noči vražne dovozne kolodvore zlasti šepetovko Kgalo v boje na zemlji. Severno od Jassy-ja razbijali dovozne komunikacijske zveze bolj- in celo vrsto transportnih vlakov Na obeh E nnnSi^i! „^f k ™ocnum s*laml- sevikov v P^ju mesta Sarny. Na visokem straneh Vitebska so.se izjalovili lokalni na-LZ in ^ SV? »lavem odporu severu su boljseviki napadali po močni arti- padi boljševikov. Na Balkanu so se nemške nemških in romunskih čet. Zapahnjenih je lenjski pripravi, toda vsi ti sunki so bili od- čete ob velikih vremenskih in terenskih te-M P™Jr vdor°v:. bltj„ob zel° Visokih izgubah za boljševike. lavah uspešno borile proti komunističnim «iTŽL~ koncentočnem ognju nem- 8.9 uprti: Ob spodnjem Dnjestru so izvo- tolpam. V srditih bojih so izgubili banditi ¡¡25*^5 ft? •ZruŽlh/ sevastopolskem jevale nase čete tudi včeraj, odbijajoč srdite meseca aprila nad 9000 mrtvih^ 3700 ujetni-podrocju vsi lokalni napadi boljševikov. Ob sovražne napade, popolni obrambeni nspeh. kov ter mnogo orožja in municije spodnjem Dnjestru je skusal sovražnik ves V področju Jassy-ja se boljševikom kljub _ dan brez uspeha razširjevati svoja mostišča, dovajanju novih sil in podpori bojnega letal- ^------- 1 J - --*— - -—-- stva ni posrečilo, prodreti nemške posto- Zgodovina, ki je najboljša učiteljica naro- janke. Nemške in romunske čete so odbile dov, je dokazala, da so leta 1918 pravilno po- deloma v uspešnih protinapadih vse sovražne itopali samo turški generali pod vodstvom napade, uničujoč obenem številne sovjetske nesmrtnega gazija Mustafa Kemala. Ne ozi- tenke. Jugozapadno od Kovela so nemške raje se na izčrpnost turškega naroda so v tete očistile teren, ki je bil zavzet preteklega pravilnem spoznanju situacije nadaljevali dne, obenem pa so uničile neko obkoljeno ▼ojno v Mali Aziji, odklanjajoč vsak poziv boljševiško bojno skupino. Ujetih je bilo ▼ smeri brezpogojne kapitulacije. Tudi po okrog 2000 mož, med njimi tudi komandant porazih so se ti rodoljubi postavili na sta- divizij'e s svojim štabom. Nemci so zaplenili lišče: »Ni več obrambne črte, dobro, sedaj je mnogo orožja in vojnega materi jala. Krvave cela domovina ena sama obrambna črta!« izgube boljsevikov so izredno visoke. V času Mala Azija je postala grob invazorjev in tako od 26- do 28. aprila so izgubili boljševiki na ■o izvojevali svojemu narodu svobodo, ki jo vzhodni fronti 105 letal. Devet lastnih letal je spoštoval in jo spoštuje še danes ves svet'. se v istem razdobju ni povrnilo. Adolf Hitler in njegovi vodilni možje so 30. april: Pred Sevastopolom in ob spod-garantje, da se nemška napaka iz 1, 1918 ne nl®m Dnjestru so se vrstili 29. t. m. brezus-bo ponovila. V Angliji in v Zedinjenih drža- Pešni lokalni napadi boliševikov. V Črnem vah se pojavljajo znaki velike vojne utruje- inoriu je potopila nemška podmornica iz , _ »osti. Nemški narod pa ni tako neumen, da močno zavarovane spremljave tpvornb ladjo fronti z močnimi pehotnimi in oklopniškirni m t - - . _ . . . ................ti kr»li$p ausgeschlossen s>nd wird er zufrieden sein nau6e zn zlenen- ftDer "eil m uel - - - - ■ • .... mussen; wenn er an ten auf einzelnen Sanddiinen, in den Uferböschun- 'nh's^'L^v nung gerade dieser Ortschaften im Abwehrringen Front, dem möchte scheinen in seiner Heimat-hochgelegenen Geländepunk- de( 0(,teM ^ Moment, das aufhorchen läßt. Ko- gaststätte zu sitzen. Man hat da« Gefühl, dem Krieq weit entrückt zm sein, zumindest dem unmittelbaren Krieg. Der Heimweg im Schatten der Dominikaner- a?n von Kanälen sich den! einen oder anderen B™dy, Tarnopol Was bedeutet das geogra S'ii'mnnkt pchsiffen, wenn er an wichtigen Straße nder Schiffahrtszentren ein paar Betonbunker phisch für Lemberq? Es bedeutet, daß Lemberg hart an der Periphe- e-rs-hten 'kann. Ihre Ausstattung mit schweren "e des östlichen Geschehens gerückt. Ja. wer Kirche über deren Dächer und Türme der Mond W»«fpn, ihre Versorming mit Munition und Ver- weiß, ob nicht eines Tages diese alte Woiwoden- bervorlugt verstärkt nur diesen Eindruck. Hier pPegung und ih^e Verbindung zu de. höhten ^stadt ganzem die Raumbarriere eines noch » de« S'äben und Nachbarn wird immer schwierig bleiben Der Bau von Verkehrswegen und Knünpel- schlummemden Schachtfeldes gezogen wird? Lern- Gegensätzen auszudrücken pflegt, dort, wo der Win vmennnrenen una ivnunnei- ber,"~-derte auf Vorposten gestanden. E. B. Sirile Stajerskega Gospodarfa! fStanhlauk ~?F/umacz OHynici ^amenei-Pocb/s/\ yobUmö-Poß4 ^X^ca ^v •""-c^-" czernovviti^wäj Karte zu den Kämpfen zwischen Karpaten dem oberen Dnjestr Scherl-Bilderdienst-M. und Bilder aus dem Kriegsgeschehen »Drüben schanzen sie schon wieder« ruft der Grabenposten seinen Kameraden am Maschinengewehr zu. Kurz darauf macht ein wohlgezielter Feuerstoß den Bewegungen in der sowjetischen Stellung ein Ende PK-Kriegsberichter Gregor (PBZ-Sch) Von den Kampf im Raum um Kowel Grenadiere und Panzer auf dem Marsch in dem Bereitstellungsraum, von dem aus ein neuer Vorstoß gegen den Feind geplant ist. PK-Kriegsberichter Etzold (Sch) Weit hinter den Stüttpinikten an der Kanalküste rollen in Hinterland die Marschkolonnen. Am den geschickt getarnten Unterstellräiiuen in einem Dorf in Nordfrankraci; marschieren Panzer zum befohlen»! Sammelpunkt PK-Kriegsberichter Scheck (Sch) Junge Soldaten, die bei einer Panzerersatzabteilung eingetreten sind, werden zu einer NSKK-Motorschule abkommandiert, wo sie durch besonders fronterfahrene Lehrkräfte als Panzerfahrer ausgebildet werden Scherl-Bilderdienst-Autoflex Fallschirmjäger im Sü'den der Ostfront In Granat- und Bombentrichtern schnell hergerichteten Kampfständen bringen die Männer immer wieder ihre MG in Stellung, führen blitzschnell Gegenstöße durch und lösen sich wieder vom Feind PK-Kriegsberichter Gemmeisbacher (PBZ — Sfh) Aus den Kämpfen im Raum von Stanislau östlich Stanislau befinden sich unsere Truppen seit einiger Zeit im erfolgreichen Gegenangriff gegen die Bolschewisten. Eine Ortschaft ist von unseren Panzern nach harten Kämpfen genommen worden. PK-Kriegsberichter Paul (Sch) Im Anschluß an seine Besprechungen mit dem Führer besichtigte der Duce auf einem Truppenübungsplatz eine der neu aufgestellten italienischen Divisionen, die unter deutscher Anleitung nach den neuesten Erfahrungen ausgebildet und mit den besten Waffen ausgerüstet wurden. PK-Kriegsberichter Kempe (WBD—Sch) Nach der Ablösung aus den vordersten Stellungen tauschen hier deutsche und italienische Fallschirmjäger ihre Erlebnisse bei den Kämpfen gegen den gemeinsamen Feind an der Nettunofront aus. — PK-Kriegsberichter Haas (Sch) Nach tagelangem hartem Kampf gelang es einer Kräftegruppe, bedrohender Einkesselung durch die Sowjets zu entgehen. Da, wo die Fahrzeuge im Schlamm steckenblieben und keine Zeit zu verlieren war, verlasteten die Grenadiere ihr Gepäck auf die Panjegäule PK-Kriegsberichter Paul (Sch) : :SSi SiS?: Im Raum vo», Sewastopol In tiefen, gut' ausgebauten Stellungen steht Im Raum von Sewastopol der deutsche Grenadier bereit, deD in Massen weit überlegenen Sowjets entgegenzutreten. Ein Scharfschütze begibt «ich in eine vorgeschobene Stellung PK-Kriegsberichter Ruhe (Sch) t * IDeutsche Schnellboote aul großer Fahrt PKC-Kriegsberichte! Pincornelly (Sei) O dovoljenjih za bivanje inozemcev na Sp. Štajerskem Sef civilne uprave na Spodnjem Stajei^kem je z odredbo z dne 4. aprila 1944 proglasil Spodnjo Štajersko za obmejno cono ali obmejni pas v smislu odredbe o obmejnih conah. Po določilih te odredbe ne sme noben inozemec prestopiti obmejno cono, ako ni prehodno dobil dovoljenja za bivanje v obmejni coni Za taka dovoljenja je prositi pred odhodom v obmejni pas pri Land-rat-ih Kreis-a, v katerem bi nozemec rad bival Inozemci, ki prepotujejo obmejno cono s pomočjo javnih prometnih sredstev, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za bivanje v obmejni coni. Za izvedbo te odredbe je šef civilne uprave odredil sledeče: 1. Vsi inozemci, ki se v času ko stopi ta odredba v veljavo, nahajajo na področju Spodnje Štajerske in imajo dovoljenje za bivanje na tem področju, morajo do 30. aprila 1944 pri policijski oblasti Kreis-a, v katerem živijo, zaprositi za iz-danje posebnega dovoljenja za bivanje v ob- mejnem pasu. Dokler se jim take prošnje ne reši, se smatra, da imajo dovoljenje za bivanje. 2 Inozemci, ki živijo v času stopanja te odredbe v veljavo, na področju Štajerske in nimajo dovoljenja za bivanje na Spodnjem Štajerskem, morajo zapustiti isto do 30. aprila 1944. 3. Inozemci, ki dopotujejo iz inozemstva z mo-toruuranimi vozili na Spodnjo štajersko ali se pa z isnmi samo vozijo skozi Spodnio Štajersko, morajo po 15. maju 1944 pri svojem dohodu na Spčrdnjo Štajersko razen vizuma imeti tudi dovoljenje za obmejno pono. 4. Imejitelji izkaznic za mali obmejni promet moraid do 15. maja 1944 imeti posebna dovoljenja za obmejno cono. 5. Inozemski delavci, ki se nahajajo mimogrede v delavskem prehodnem taborišču v Marburg-u a. d. Drau, ne potrebujejo obmejnih dovoljenj. 6. Zaščitenci (Schutzangehorige) Spodnje Štajerske niso obvezni imeti dovoljenja za obmejno cono. Obmejna cona zajema celo Spodnjo Štajersko. Nacionalsocialistična rasna politika Nacionalsocialistično gibanje je 6 svojim naukom o krvi in rasah prineslo prevratno novost. Gre za prvi primer v zgodovini človeštva, da se je narod usmerilo v pomen in važnost ohranitve svoje krvi. Ta nauk je nemškemu ljudstvu pokazal, da je čuvanje plemena za niegoy obstoj in njegovo varnost odločilne važnosti. Do nastopa nacionalsocialistične vlade je namreč prevladovalo mnenje, da predstavlja narod veliko število ljudi, ki govorijo isti jezik in imajo skupno kulturo, na pomen krvi in vrsto ljudi, se pa ni oziralo. To je šlo tako daleč, da so na kri, pleme in bistvo nemškega naioda škodljivo vplivali ljudje drugovrstnih plemen ter qa razkroje-vali. S tem so rušili enotnost volje in duha nemškega naroda. Povedano je dalo povod, da je nacionalsociali-6tičesn nauk na mesto pojma o človeštvu, postavil narod, ki je vezan na svojo kri in svojo zemljo. Kri, rasa in bistvo vsakega naroda nastanejo iz njegove plemenske ali rasne sestave. Zgodovinski razvoj je ustvaril, da ne živijo posamezne rase ločene ena od druqe in da ni nobena rasa strnjena skupina ljudi v enem narodu. Današnji evropski narodi so se izoblikovali v več plemen. Beseda človeška rasa pomeni, da gre za ljudi z enakimi telesnimi in duševnimi nagnenji in znamenji. Nemško ljudstvo se je tekom 6vojega zgodovinskega razvoja sestavilo iz šestih ali sedmih plemen Ta plemena so se sčasoma medsebojno pomešala ter predstavljajo danes odgovarjajoče in primerno krvno 6tanje našega ljudstva. Med temi plemeni prevladuje nordijska rasa. Nordijsko raso najdemo razen teqa še pri nordijskih narodih v Angliji, Holandiji, Belgiji in Severni Franciji. O telesnih in duševnih znamenjih nemških ras ter razdelitvi istih na področju Velike Nemčije nai služi sledeča razlaga: Nordijska rasa šteje 40—45 odst. vsega prebivalstva ter živi v severno-zahodni Nemčiji do reke Main proti jugu ter do črte Trave—Elbe— Saale proti vzhodu. Ti ljudje dosežejo kakih 174 cm visoko postavo, so ozkega obraza in čela, podolgovatega in ozkega nosu, vogiate brade, ravnih gladkih ali valovitih plavih las v mnog'h barvnih odtenkih, modrih do sivih oči ter 6vetle, žive in sveže kože. Ta narod ie krepak v dejanjih, resnične narave, vitežki, junaški, ustvarjajoč, sposoben za voditelja, vzdržljiv v govorjenju in občutkih ter poln zaupanja v samega 6ebe. Zahodna rasa doseže oribližno 160 cm telesne višine, ima podolgovato glavo, ozek obraz, ozko na zqoraj in 6podai zaokroženo čelo, raven nos, zaokroženo brado, gladke rjave do črno-temne lase, tople črno-riave oči in rjavkasto kožo. Pleme ie živahno in preračunljivega in razdražljivecta značaja, velike samozavesti in polno veselja do življenja. Številčno tvori 2 odst. nemškega ljudstva, in sicer v področjih Pfalz, Mosel in Rhein-gau. Dinarijska rasa je 173 cm visokih postav, kratkih glav. ozkega obraza, širokega, nazai nagnjenega dolgega nosu, visoke krepke brade, kodra- stih, tankih, mehkih, rjavih do črno-temnih las, rjavih in črno-rjavih oči ter rjave kože Po svojih duševnih znamenjih so odlikuje z odkritostjo, ljubeznijo do domovine in narave, hrabrostjo in živahnostjo, je pa tudi razdražljiva. V državnem življenju ie zvesta in požrtvovalna. Teh 15 odst. nemškega naroda najdemo v bavarskih visokih ravninah v gornjem delu Bavarske, v Allgäu-ju, okroq Bodenskeqa jezera, v Kre:s-ih Gumbinnen, Allenstein in Ajlenburo (Ostpreußen) ter v Kreis-u Hirschbera (Zillertal). Vzhodna rasa zaiema 20 odst. «in je naseljena na jugovzhodu Nemčiie v Altenburq-u, Lairsitzer Gebirge, Sächsische Schweiz, Oberschlesien, Schwarzwald, Fränk:scher Jura, Rauhe Alp, Bayerischer Wald in Böhmer Wald. Ta del nemškega naroda je boli male, širokopleče, kakih 163 cm visoke rasti, kratke in široke glave, širokega obraza, širokega, strmega in dvigaiočega se čela, kratkega topega nosu, široko zaokrožene brade, trdih, strumnih, rjavih do črnih las, riavih. nazaj ležečih oči ter rumeno-rjavkaste neživahne kože. Po značaju so ti ljudje mirni, pridob:tno-brihtni, trezno-praktični, zdravega, človeškena razuma, v državnem živlieniu konzervativni ter duhoviti. Vzhodno t>alt!ško pleme, ki šteie 8 odst., je naseljeno d" «redine Nemčije, vzhodno Trave—Rlhe —Saale. Vzhodni Balti so srednie v'soke, okrog 168 cm dosegajoče rasti, širokopleči ter mal:h glav. Obrazi so Hm široki, čela nagniena nazai. nosovi kratki in stisnjeni v notranjost. Brade so iim tope, lasje trdi. debeli in svetli. O daio aovoreče in svetle. Svetla iim je tudi koža s sivim barvnim odtenkom. Navada tega plemena je, da ie bolj zanrnieno v samega sebe. da vzapie vsako zadevo bolj težko, da mnoao m'sli in premišljuje. da je potrpežliivo in aostoHubno. da rado pomaga drugim ter ie umetnostno nadarjeno. V zahodnem delu Thüringen-a, v severnem delu Hessen-a, v Westfalen-u ter deloma v dolnjem delu Schlesien-a in W»ritemberg-a živi falska rasa, prav visoke do 175 cm doseaaiočih postav, ki so šibke, glave so ji težke oblike, sirokeqa obraza, srednievisokeaa. nekoVVo strmo zvišane-aa čela, s srednie visokim težk!m nosom, topo brado, trdih, kodrastih olavih las z rdečim barvitim odtenkom, svetlih oči sivomodre barve s svetlo robato kožo. Pripadn;ki tecia plemena so vestni, dosledni v deianiih, trdni v 6voüh skleo'h, zvesti, solidni, toplih src in ustvarjajoči v upo-daMiaioči umetnosti. Te rase je 5 odst. Sudetska rasa ž;vi v Sud^'h, to je nemško pod-ročie nekdanie Čehoslovaške, ki ie mejilo ob Nemčiio in Polisko in ie sedaj v sestavu Velike Nemčiie. Kaka 2 odst. celotnega nemškeaa naroda zaiemaioče pleme je tnale in kratke, okrog 160 cm visoko rasti, kratkih do srednie velikih cilav, sredniečirokih obrazov, strmih nizkih čel, boli plošrnatih nosnic, neizrazite slabe brade, prostih temnih las, temnih oči, ki so mnoaokrat brez siiaia ter temne kože Značaj je miren, potrpež; liiv in delaven. V kolikor je duševno življenje tena tilemena že raziskano, je ugotovljena stroga disciplina in strumna drža v boin za svobodo, ki se ie v glavnem izvršil leta 1938 , ko ie šlo za odropitpv iz sestava češkoslovaške države ter za r>*'VIiučitev k svoji materni zemlji Veliki Nem-čiii. Nauk o uodedovanju ie dokazal, da medsebojno mešanje ras v okviru enega naroda nikakor na uniči izvirnih lastnih telesnih in duševnih lastnosti posameznih ras. Ta nauk ima svoj izvor v dognanjih meniha Gregor-ja Mendel-a, ki ja živel sredi 19. stoletja in je delal poskuse s križanjem rastlin, in sicer s cvetlicami. Ta zakon, ki ga je znanost temeljito.proučila, velja tudi za ljudi. V kolikor gre za zunania podedovanja, kakor so na primer postava, oči itd., se to lahko imenuie zunanja prirojenost ali zunanji pojav. Duševna podedovanja, kakor značaj, drža, sposobnosti itd., so pa dedna 6lika Iz zunanje slike človeka ne moremo točno pre-sod;ti, kake dedne slike je, da bi ugotovili njegovo raso. Človek je po zunanjosti lahko nordijskega izgleda, lahko pa nosi v sebi obenem kako drugo dedno sliko. To se izraža potem v njegov-h duševnih lastnostih in v njegovih potomcih. Za rasno pripadnost je odločilna v prvi vrsti dedna slika. V našem narodu prevladuje nord:iska kri, ki ie. radi dobrih lastnosti dragocena dedščina, ki io je treba čuvati in ohraniti ter prepreč:ti vsako morebitno spremembo. Zato je podvžeti vse, da bo število rojstev vedno večje, da se ta dragocena dedščija ne zmanjša, temveč poveča. Hkrati se mora preprečevati razmnožitev bolnih in manjvrednih dedščin. Posebno je gledati na to, da se naša najsveteiša dedščina ne poslabša z mešanjem tujih ras. Predvsem se ne smejo vrš;ti mešanja z raso drugobarvne kože.' kakor tud; ne s predazHskimi in orientalskimi rasami, najmanj pa' z židovsko. » Ta iz naukov o rasah in dednosti nastala načela je dvignil nacionalsocializem nemškemu narodu med niecrove vodilne misli ter jih utrdil s svoio zakonodaio Omeniti je še zakone, ki pospešujejo zakonske zveze in veliko število otrok ter zakon, ki preprečuie rojstva dedno bolnerra naraščaja z uvedbo sterilizirania brbcev in drugih človeški družbi škodljivih individijev. Trideset vojnih členov za nemški narod Člen 18. Bolj neumne fraze ni, kakor je tista, ki govori, da je voditeljem bolie kakor liudstvu. Res ie, da ie to, kar mora prenašati posameznik, gledano iz materijelnega stališča, včasih težie. Najtežje ie pa le breme odgovornosti, ker povzroča skrbi, ki jih nikakor ne zmanjka Zato naj nikdo na bo nepravičen in naj ne sodi lahkomišlieno t trenutni nevolii o vprašanjih, ker mu je razsodba kot neudeleženemu oddaljena. Pravilno pravi Reicbspropagandaminister Dr. Goebbels, da je mnenje tistih, ki mislijo, da se voditeljem naroda v tej vojni bolip godi, kakor narodu, neumno in nesmiselno. Kdor ima nekoliko izobrazbe in razumevanja ter zna misliti in se poqlobiti v deta in skrbi voditeljev države in ljudstva, mora uvideti, da upravljajo ti danes zadeve, ki zahtevaio ogromnih telesnih, duhovn-h in živčnih sil. Nikdo ne podceniuie trdote in morebitne qrenkobe. ki jo prenašajo Dosamezniki, brezdvomno na je, da je teža, ki leži na ramah naših voditeljev, veliko težja od žrtev posameznikov. Čim višji položaj voditelj zavzema, tem večia bremena ležijo na njegovih ramah, kar ja mnoookrat povezano s težkimi duhovnimi in živčnimi boii, ki v veliki meri utrudijo in izmučijo tud? telo Če se pomisli, da so nacionalsocia-listični voditelji stranke, države in oborožene sile za 6voia dela veliko boli odgovorni, kakor ie bil to primer v liberalni dobi in da se danes zahteva od njih veliko več kakor nekoč, potem mirno lahko zapišemo, da ni lahko in še manj priietno biti voditelj ter stati na izpostavljenem položaiu. Tisti, ki imajo vpogled v vse to in so objektivni, moraio to potrditi. * Izumi nemških inženerjev. Nemškim inžener-jem je uspelo izumiti nov način konstrukcije lesenih pomožnih mostov. Uspelo je dosedanjo nosilnost takih začasnih mostov, ki so ¡zdržali samo do 24 ton prevozne teže, zvišati do 75 ton, ne da bi se za gradnjo mostu potrebovalo več lesa kakor doslej. umni kmetovalec Svinjska rdečica — najnevarnejša bolezen svinj Naši kmečki ljudje navadno niso posebno dobro poučeni o mnogoštevilnih boleznih domače živine. Mnogokrat se pripeti, da vprav zaradi te nepoučenosti zamudijo pravi čas, ko bi 6e žival še dalo rešiti s pravilnim in pravočasnim zdravljenjem, in pokličejo živinozdravnika šele, ko lačne žival pogimjati. Eno bolezen pa vsa.k kmečki živinorjec dobro pozna, vsaj po imenu, namreč, svinjsko rdečico. In to ni čudno; saj je svinjska rdečica svinjfc-rejcu to, kar toča poljedelcu: neprestano grozeča nevarnost, ki grozi, čez noč uničita sadove kme-tovalčevega dela in prizadevanja. Vsak kmet namreč ve, da je svinjska rdečica pogubonosna nalezljiva bolezen: če je enkrat v vasi, se širi od hiše do hiše, od hleva do hleva, In če zboli v hlevu zanjo le ena svinja, je skoraj brezpogojno zapisana s tem že tudi čez vse ostale rvinje v hlevu smrtna obsodba. Vsaj do nedavna je veljalo tako Vkljub temu pa, da je svinjska rdečica tako poznata in da se je vsi svinjerejci tako boje, vendarle sorazmerno malokateri kmet ve kaj podrobnejšega o bistvu te bolezni, o načinu njenega razvoja, kakor tudi o načinu zdravljenja oziroma preprečevanja okužbe in širjenja. V sedanjem času, ko so 6vinje najbolj dragocene domače živali, in je izguba vsake posamične teh dvakrat občutna, smatramo za umestno, naše bralce poučiti nekoliko natančneje o vseh teh stvareh in upamo, da nam bodo mnogi hvaležni. 1. Kdaj in kako se svinjska rdečica pojavlja? Svinjska rdečica se pojavlja predvsem v poletnih mesenih. To ve sicer marsikateri kmečki gospodar, le malokdo pa si je na jasnem, zakaj se svinjska rdečica vprav poleti najraje pojavlja In — če 6mo iskreni —. tega tudi učenjaki pravzaprav točno ne vedo. Pač jim je že več de-letletij sem znano, da povzroča to bolezen neposredno neko neskončno majceno živo bitje, takozvana »bacil svinjske rdečice«, ki se — kot vsi ^povzročitelji nalezljivih bolezni — čudovito hitro množi, a-ko so dani ugodni pogoji za to. Toda znano pa jim je tudi, da živijo milijoni tega bacila leto in dan v zraku, v hlevu, — da celo v telesu mnoge žive in zdrave svinje samem; — pa vendar obolevajo svinje za rdečico samo poleti in samo pod določenimi okoliščinama. Iz tega dejstva' izvajajo znanstveniki sklep, da igra pri svinjsJci rdečici razen že poznanega neposrednega povzročitelja, to je bacila svinjske rdečice, zelo važno vlogo še neki druga, dozdaj nepoznani — povzročitelj, morda ena izmed onih, dozdaj še ne dovolj znanih in preiskanih snovi, ki jim pravijo učenjaki »virusi« in ki so v življenju ljudi, in živali velike važnosti. Bolj točno kot ta sopovzročitelj svinjske rde-ftce, sam pa so točno ugotovljene okoliščine, pod katerimi bolezen najraje izbruhne: Te so predvsem: 1) visoka zračna toplina, posebno še, če vro-fcina nastopi nenadoma, po hladnem vremenu; 2) reja svinj v temnih in zatohlih, vlažnih svinjakih; svinje, ki jih držimo poleti' v hlevih stalno zaprte, brez možnosti da 6e 6preletajo na prostem, še posebno rade oboli jo; 3) nenaden prehod krmljenja od enega načina na drugega, od ene vrste krme k drugi; 4) nepravilno krmljenje svinj v obče. V vseh navedenih primerih se zdravstveno stanje 6vinj poslabša, s tem se zmanjša obenem tudi njih odpornost proti okužbi in obolenju, oziroma, kakor se učenjaki izražajo, zmanjša se v živalskem telesu tvorba protistrupa »antdtoksma«, ki sicer zabranjuje obolenje, četudi zaidejo bolezenski bacili v manjših količinah v živalsko telo. Vprašati pa se moramo, v kakih oblikah in po kakem potu pa predvsem prihajajo bacili svinjske rdečice do svinj?I Možnosti za razširjanje bacila svinjske rdečice in za okuženje svinj z njim je torej nešteto — toliko, da je praktično nemogoče, da bi mogel kdo obvarovati svoje svinje pred o k už e n j e m. Pač pa je mogoče, ubraniti 6vinje pred obolenjem na svinjski rdečici, odkar je učenjak Pasteur iznašel oni način boja proti nalezljivim boleznim, ki mu pravimo po domače »cepljenje« (Impfung). Največkrat 6e okužijo 6vinje z bacili svinjske rdečice potom krme. Bolne živali, na primer izločajo z blatom tudi bacile. V okužen hlev stopi iz radovednosti sosedova dekla, da vidi, »kaj je neki sosedovim svinjam« ... pa odnese na čevljih milijone bacilov svinjskfe rdečice v domači svinjak. Tam je v kotu na tleh že pripravljen kup detelje. Dekla stopi po nerodnosti z nogo na deteljo — in že se tisoči bacilov prenesejo 6 čevlja «la deteljo, katero svinje kljub temu 6lastno po-hru6tajo — 6aj bacili niso tolikšni, da bi jih svinje ne mogle obenem z deteljo požreti... In čez tri do štiri dni —, da, — čez tri do štiri dni izbruhne v domačem svinjaku prav taka bolezen, kakršno je šla dekla opazovat k sosedu... Toda čudnol Istočasno izbruhne svinjska rdečica tudi pri 6osedu K., ki je slišal, da je rdečica nalezljiva bolezen, pa zato ni pustil nobenega svojih ljudi hoditi gledat bolne svinje v sosedov hlev. Toda glej!, — rdečica je pri njem izbruhnila kljub temu, in on si tega ne ve razložiti. Če pa bi 6osed K. vedel, da je šla radovedna sosedova dekla, namesto po poti, kar po stezi čez njegov travnik, kjer je on pol ure za tem nakosil koš trave za svoje svinje, — če bi 60sed Krajšek to vedel, bi lahko uganil, da so 6e tudi njegove svinje okužile z okuženo krmo, s travo. Toda lahko 6e zgodi še kaj bolj čudnega: V Višnji va6i so predlanskim vse svinje poginile za rdečico. Sosed R. je poslušal nasvet živinozdravnika in je dal ves hlev temeljito razkužiti: gladko ometane stene in betonski tlak je večkrat prebelil z apnom, kateremu je primešal karboli-neja, les pa je sploh ves sežgal in dal napraviti nove pregraje in korita. Sosed M. pa si živino-zdravnikovih navodil ni preveč gnal k srcu. Razkuženje je izvedel prav površno in še to le zato, ker bi bil sicer kaznovan. Ni 6e torej čuditi, da je pri sosedu M. svinjska rdečica lani spet izbruhnila — saj so imeli bacili marsikje v hlevu dovolj zavetišč in gnezdišč. Toda kdo bi verjel, da se je istočasno pojavila bolezen tudi pri sosedu K.! Šele živinozdravnik je razložil začudenemu gospodarju: »Najbrž 6te z gnojem obolelih svinj gnojili njivo, pa so se bacili ohranili in okužili pridelano krmo! Al pa 6te morda že bolne 6vinje puščali na tekahšče, kjer 60 okužile zemljo — in letos so se svinje prav na tekališču vnovič okužile! Ali pa je slednjič tudi mogoče, da so svinje, ki ste jih kupili, ker 60 vam lani V6e poginile, bile ie okužene, pa bolezen ni izbruhnila takoj: saj veste, da ima mnogo svinj v sluznicah prebavnih organov bolezenske bacile rdečice po cele mesece, ne da bi bolezen izbruhnila... Prav zato je nakup svinj iz tujih krajev toliko bolj nevarna stvari Končno pa je tudi mogoče, da svinj, ki so lani poginile pri vas in pri 6osedu, niste oddali konjaču, marveč le kje v bližini plitvo podkopall, tako, da so jih psi izkopali in okužili z ostanki okuženih svinj, ki 60 jih vlačili okoli, ves okoliš ...« 2. Pomen in namen cepljenja v boju s svinjsko rdečico. 2e uvodoma smo rekli, da ne oboli za rdečico vsaka svinja takoj, kakor hitro se okuži z bolezenskimi bacili, marveč le v primeru, če iz kakršnega koli razloga njeno telo ne more v zadostni količini proizvajati obrambnega sredstva, »an-titoksina«, ki sicer preprečuje pogubni učinek strupov, »toksinov«, katere izločujejo bacili bolezni. Vzrok, da žival ne more proizvajati dovolj protistrupa, je lahko bodisi v tem, ker je žival sama trenutno neodporna, ali pa v dejstvu, da pridejo v živalsko telo naenkrat velike množine bacilov, ki se hitro razvijejo, tako da živalsko telo sploh ne more zadosti naglo in v zadostni količini proizvajati protistrupov. Skrivnost cepljenja je predvsem v tem, da se zdravim živalim vcepi male množine bacilov v telo, i6toča6no pa 6e jim vcepi tudi krvni sok (serum), v katerem se nahaja obilo protistrupa proti bacilu dotične bolezni. S tem dosežemo, da se v živalskem telesu sicer začno razmnoževati bacili bolezni, da pa je živalsko telo obenem preskrbljeno z dovoljno količino protistrupa, tako, da strup, ki ga bolezenski bacili izločajo, ne more prevladati, in zato ne škodovati živali. V določenem času proti6trupi popolnoma uničijo bacile, 6ami pa še nadalje ostanejo v krvi kot nekaki stražarji, — enako kot ostanejo tudi gasilci še nekaj ča6a na mestu požara, čeprav 60 ogenj že pogasili. Jasno je, da žival, ki ima v krvi obilo tega protistrupa, ne more oboleti, čeprav se še tolikokrat okuži z bolezenskimi bacili. Živalim, ki so tako zaščitene proti obolenjem na kateri koli nalezljivi bolezni, pravimo, da 60 proti dotični bolezni »imune«. In takemu načinu cepljenja proti boleznim pravimo »zaščitno cepljenje« (Schutz-impfunq, Simultanimpfung). Seveda moramo takoj pripomniti, da tako zaščiteno stanje nri živalih ne traja vedno. Protistrup 6e namreč počasi spet iz krvi izgublja in v isti meri raste spet nevarnost, da žival lahko spet oboli za dotično boleznijo, v našem primeru za rdečico. Navadno računamo, da ostanejo svinje zaščitene pred obolenjem na rdečici tri do štiri mesece po cepljenju. Če pa cepljenje čez dva do tri tedne po prvem cepljenju ponovimo (topot vcepimo samo bacile!), traja 6tanje »imunosti« 5—9 njesecev! Ker nastopa, kakor smo rekli, rdečica najraje v poletnih mesecih, cepimo svinje proti tej bolezni navadno spomladi, v mesec h maj in junij, kajti v tem primeru so zaščitene pred obolenjem ves čas največje nevarnosti, to je do konca poletja. Zaradi varnosti pred rdečico, kar z zaščitnim cepljenjem dosežemo, priporočamo vsem kmetovalcem, da takoj prijavijo vse svoje svin|e za zaščitno cepljcnje proti rdečici, ako tega do sedaj še niso storilil Zaželjeni učinek zaščitnega cepljenja še pospešimo, ako ob času cepljenja preskrbimo živalim tudi obilo »vitaminov«, to je za zdravje neobhodno potrebnih snovi, katere vefouje posebno zelena krma. V prvi vrsti bomo torej ob času cepljenja krmili svinjam mlado zeleno lucerno ali pa deteljo, ki vsebuje mnogo vitaminov. Seveda ne smemo svinjam, ki so dozdaj dobivale samo 6uno krmo, ob času cepljenja naenkrat začeti krmiti samo svežo lucerno, kar bi gotovo povzročilo prebavne motnje, marveč moramo počasi preiti na zeleno krmljenje. Razen primerne krme pospeši ugodni učinek cepljenja proti rdečici tudi gibanje svinj na prostem. Zato 6vinj, ki so bile zaščitno cepljene proti rdečici, ne smemo imeti zaprtih v hlevu, marveč naj se čim več gibljejo na prostem. Še nečesa ne smemo prezreti: Dogodi 6e, da svinje včasih, ako smo jih dali cepiti za rdečico, poginejo, in sicer vprav na rdečici. Temu se ne bomo čudili, ako vemo, da se 6 cepljenjem vcepijo tudi bacili bolezni, ki pri slabotnih svinjah, ali pa v primeru, da je 6vinja z bacili že od prej okužena, Jahko včasih vendarle nadvladajo vcepljeni protistrup. Vendar so taki 6lučaji tako redki, da sme kmet dati cepiti svoje svinje skoraj brez vsake bojazni. In je končno bolje, da poginejo sinje, ki bi itak poginile za rdečico pozneje, že takoj spomladi. Ni pa nujno, da vsaka svinja, ki za rdečico oboli, že tudi zagotovo pogine. Če kmet obolenje pravočasno ugotovi in pokliče živinozdravnika, je mogoče, da na rdečici obolelo svinjo živinozdravnik še reši, in sicer s takozvanim »zdravilnim cepljenjem« (Heilimpfung). Bister bralec bo uganil, da pri tem načinu cepljenja vcepimo živali le večjo količino protistrupa, a nič bacilov — ki jih je itak že v živalskem telesu preveč. Pravočasno cepljenje s protistrupom reši večino obolelih svinj. Prav\ako cepi živinozdravnik samo 6 protistrupom (serumom) vse, navidez vsaj zdrave, svinje v hlevu, ako je ena izmed svinj v hlevu obolela za rdečico (Die Notimpfung). Domnevati moramo namreč v takih primerih, da se jim še ni posrečilo, nadvladati protistrupe, ki jih živalsko telo proizvaja v svojo obrambo. Cepljenje v tem primeru pomeni torej nekako pomoč v bitki, ki jo bijejo protistrupi proti sovražniku-bolezni. 3. Kako svinjsko rdečico spoznamo in kako v takem primeru ravnamo? Kot pri skoraj vsaki bolezni, se tudi pri svinjski rdečici pokažejo prvi znaki bolezni v tem, da obolela svinja izgubi tek — ne žre več, ali le malenkost. Nadalje kažejo znake utrujenosti; zapira se jim, in — kar je najbolj očiten znak — dobijo nenadno visoko vročino: do 42 stopinj in še čez. Po par dneh pa se pokažejo še poslednji, za rdečico tako značilni znaki, po katerih je dobila bolezen tudi ime: Po koži 6e pojavijo rdeče lise, predvsem po trebušni strani. Te rdeče lise se hitro širijo in kmalu je vsa koža pokrita z rdečo barvo, z izjemo hrbtišča. Če za rdečico obolelih svinj pravočasno ne zdravimo (predvsem cepimo), pogine večina, ako gospodarstvo Stanje domačih živali v Evropi Na podlagi statističnih podatkov, ki jih imamo iz raznega popisovanja domačih živali, se stanje istih lahko utrdi na dva načina, in sicer po številu goved, svinj ali ovac na hektar zemlje ali pa na vsakih 100 prebivalcev. Na podlagi takega eksperimenta lahko dobimo sliko, ki nam prikazuje pravo stanje samo približno in v glavnih obrisih, ker podrobnosti in posebnosti živinoreje posameznih dežel v taki podobi niso zapopadene. V Evropi gojijo povprečno 19 goved na 100 hektarjev zemlje, pri čemur nista zapopadeni So-vietija in Turčija. V Sovjetiji je z ozirom na prostorne razmere nekoliko drugačna slika. Ce imamo o isti prave številke, redijo v Rusiji po dva goveda približno na vsakih 100 hektarjev zemlje. Za ostale evropske države lahko objavimo na podlagi označenega merila 6ledeče številke za goveda: Holandija 75, Danska 71, Belgija 58. Nemci la 42, Švica 41. Velika Britanija 40. Francija 29. Madžarska 19, "Španija in Portugalska po 8 glav na vsakih 100 hektarjev. Povedane številke nam jasno govorijo, da so v padanju od severa proti juau. "T ozirom na kritje potreb teče krivulja v Evroni slično, in sicer imajo na Danskem 83. v Švici 41, Y Franciji 38, v Nemčiji 29, v Belgiii 21, na Madžarskem 21, na Portugalskem in v Španiji po 14 goved na vsakih 100 prebivalcev. Navedene številke poimeniio, da je reja goveie živine v Evropi vzhodno od Severnega morja največja ter pada v področjih, ki se nahajajo od tam proti jugu. Dri upoštevanju stanja goved, svinj in ovac je lahko oceniti tudi stanie mesa. Rezultat kaže k'*v-no težo ene živali, in sicer se šteje novedn Vot živalska enota 1, svinja 0.5 in ovca 0 08 Po t°m imaio statistične podlage iz leta 1936 v evropskih deželah na razpolacro sledečo produkcijo mesa: Belgiia 129, Danska 116, Nizozemska 111 in Nem-čiia 105 kg. Merjeno po gostosti naseljenosti ima Danska na 100 prebivalcev 113. Nemčija 50, Ho-landiia 40, Belgiia 38 in Francija 34 ka mesne produkciie. Te produkcijske količine bi odoovar-iale približno potrošnji mesa. ki ie znašala na Danskem 55. v Nemčiji 53, v Holandiif 40. v Belgiii 38 in v Franciji 34 kg na vsakih 100 prebivalcev. Danci so torej pred vorno konzumirali naiveč mesa Razlika med produkcijo in protročnio mesa, vzeta v grobih obrisih, ie odgovarjala uvoznim potrebam posameznih držav pred sedanio voino. Ti statistični poskusi se dajo razširiti na oostost živinoreje vsega sveta. Interesantna ie razdelitev svetovne živinoreie na tri glavne tipe. Evropa kaže najmanl uoodne ponoie rn živinorejo ter ima zato tudi naibolj umeten tip intenzivne živinoreje. Klimatičn« razmere Evrope ne omono-čaio dobrih m velikih našnikov ter potrebuie veliko dodatnih krmil Temu v nasorntiu ie «tanie živinoreje in orodukcila domačih živali v Južni Ameriki, v južnem delu Zedinieniti držav Severne Amerike in v Avstraliji intenzivna. V v^h^/tnom delu Azije, kier imamo tretii in gtavni Hr> žtvvno-reie so pa razmere za isto naisl^bšp 7,ivinoroia je skoraj nemogoča ker je aziiski prostor tsVo gosto naseljen z narodi, da ni prostora in možnosti je obolenje težje vrste. Poznamo pa tudi rdečico lažje vrste, za katero obolele svinje navadno ne" poginejo, marveč kmalu spet okrevajo. Nadalje ne smemo zamenjati svinjske rdečice s svinjsko kugo (Schweinepest), ki je še bolj nevarna, četudi ne tako pogosto nastopajoča bolezen svinj. Tudi za kugo obolele svinje izgubijo tek in dobijo visoko vročino, toda rdeče lise se ne pojavijo in namesto zaprtja se pojavi dri6ka. Tudi ta bolezen se zdravi s cepljenjem. Opozarjamo, da je vsak kmetovalec, v katerega hlevu se pojavi bodisi svinjska rdečica, bodisi svinjska kuga, pod kaznijo dplžan, to takoj prijaviti potom domačega občinskega urada uradnemu živinozdravniku, ki odredi v&e potrebno, da se nalezljiva bolezen omeji (izolira) in obolele živali po možnosti ozdravijo. Seveda se mora vsak kmetovalec točno ravnati po tozadevnih navodilih živinozdravnika. tako glede izločenja obolelih živali od zdravih kakor tudi glede odstranitve poginulih. Tudi razkuženje po končani bolezni mora kmet opraviti točno po dobljenih navodilih, ker površno razkuženje nima nobenega smic1^ za pašnike. Vsak kolikor toliko rodoviten kos zemlje mora biti obdelan za ljudsko prehrano in še ta je skromna in nezadostna. gospodarske' vesti X Nemčija za pospeševanje srbskega kmetijstva. Kljub omejitvam, ki jih zahteva vojna t predelovanju železa za civilne potrebe, so me-rodajna mesta dovolila tovarni »Vislad« v Valjevu izdelovanje plugov in drugega kmetijskega orodja, ki je potrebno za izboljšanje kmetijstva v Srbiji. Tovarna dokončava sedaj tretjo serijo po 3000 plugov, izdelala jih je pa ie 9000 komadov Trenutno se nahaja v delu nova serija 6000 plugov, od katere je polovica namenjena za gorske kmetije. X Krušno žito iz gozda. Reichsforstmeister se bavi v nekem odloku z gojitvijo raznih krušnih žit v gozdovih, kjer so za to prtmemai mesta, kakor na primer krčevine in podobno. V raznih krajih bi se lahko gojilo oves, rž, krompir in tudi oljariace, če se pravilno izbere prostor in vrsto semena z ozirom na sonce, lego in drugo. Gre za vmesno gojitev kmetijskih rastlin, ne da bi se pri tem smelo škodovati gozdnim rastlinam. Mišljena je gojitev v javnih in privatnih gozdovih po navodilih strokovnjakov, gozdarske oblasti bodo pa uspele pridelke celo nagradile. X Protefctorat goji lan. Medtem ko je nekdanja Čeho-slovaška zavirala gojitev lanu, ker ni imela za istega primernih odjemalcev, pospešuje sedanja uprava to produkcijo na celi črti. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je v posebnem odloku izdalo izdatno priporočilo, da bi ga kmetovalci, ki ga doslej še n/iso, gojili vsaj na desetini svojih krompirjevih njiv. Gojitev pa pride seveda samo pri tistih kmetijah v poštev, ki zamorejo v to svrho odstopiti vsaj pol hektarja. Pridelke lanu je oddati v za to določena oddajališča, pridelovanje se pa podpira z dodeljevanjem umetnih gnojil, rastlinske jedilne masti in gotovih tek-stilij X Slovaško gospodarstvo. V Bratislavi so nedavno imeli konferenco o predlogih za zvišanje cen soli, volne in opeke. Da bi se zavrlo morebiten dvig cen življenjskim potrebščinam, so merodaini krogi vse te predloge odbili. S tem v zvezi je zanimivo, da je od strani delavstva v zadnjem času padlo tudi več predlogov, ki gredo za tem, da bi se zvišale mezde. Tudi tem željam Dr. F. J Lukas: Für den Schuhmacher und Schuhverkäufer. Za čevljarja in prodajalca čevljev. Sohlenschoner, der — prevleka za podplate Haferlschuh, der — haferlski čevelj (trden nizki gorski čevelj) Sandale, die — sandala opanek Tuchschuh, der — sukneni čevelj Filzschuh, der — čevelj iz klobučevine Patschen, der — copata ungefüttert — brez podlage Schnallenverschluß, der — zaklopna zaponka Hausschuh, der — copata Schafleder, das — ovčina Pantoffel, der — copata, šlapa, papuča Spaltleder, das — razcepno usnje Spagat, der — motvoz, vrvca (špaga) Riemen, der'— jermen Stöckelschuh, der — visoki čevelj Chromleder, da« — kromovo usnje Lederimitation, die — posnemanje, posnetek (imitacija) usnja Werkstoff, der — blago za izdelavo Seoelleinen, das — jadrovina Druckknopfverschluß, der — zaklep z zaklopniki Schneeschuh, der — snežka Oberteil der — zgornji del Überschuh, der — vrhnji čevelj, qaloša E'nlaqe. d;e — vložek Schnhstrecker. der — čevljarski raztezalnik (raz- se ni moglo ugoditi, izjeme so napravili samo tam, kjer je šlo za izravnave navzgor v mejak in okviru sedanjih mezdnih višin. X Slovaška država qarantlra za občinska posojila. Ker imajo na Slovaškem veliko število revnih občin, ki v slučaju najemanja posojila nimajo imobilij, da bi jih lahko stavili kot jamstvo za posojila, je država sklenila, nositi v takih primerih potrebno jamstvo To jamstvo gre tako daleč, da je država pripravljena v slučaju potreh« plačati zapadljiv obrok odplačila, ako je občina v finančnih skrbeh. Slovaška država je na ta način nekaterim občinam že v 62 primerih omogočila najetje komunalnih posojil v višini 43,3 milijonov slovaških kron. Pri tem gre v petdesetih slučajih za kredite, ki bodo služili gradnji novih šol. X Nacionalizacija slovaških kmetij. Odkar ima Slovaška državni kmetijski urad, so prevedli in prepisali 209.600 oralov kmetijsko obdelovan« zemlie v lastništvo domačih slovaških kmetov. Večina teh kmetij ie bila last Židov X Sladkorna trstika v Turčiji. Poskuse, ki iih i« delala Turčija, so pokazali, da uspeva v nekaterih njenih pokrajinah bolje sladkorna trstika kakor sladkorna pesa. To velja posebno za podrofia južnega dela Anatolije. Radi tega bo vlada od štirih projektiranih tovarn sladkorja uredila dve za predelovanje sladkorne trStike X Turške železnice. Proračun turških državn h železnic se je tekom zadnjih let znatno povečal Leta 1942. je bilanca izkazovala izravnane izd-t-ke in dohodke 77.580 000 turških funtov V na-sledniem letu je ta vsota dosegla 106 m'lfinnov tuTŠkih funtov. Na ta dvig so v glavnem vnl'v-ili obratni stroški in «Dlošen porast cen. Mimo tega povzročajo ogromne izdatke porvravila in izobrazba «trokovnena osobia Pod takimi okoliščinami ie dvig izdatkov ra7iim]'iv Upoštevati ie trpba, da ^o iz tekočih dnhedkov grad1"1' razne nrvre stranske nrooe Rars'ri^vi Sele^niSkena nro">Qta nnmorno se ie tudi v turške železnice invest'-=m kapital od leti do let* večal. Leta 19h funtov narmm 867 milHonr,TO v letu 1927 K" temu ie pripomniti, d» i» v tem fa*ru od strani države pokupilo več 7°1oTn'š-k'b r>roq, ki so bilp rireie v rrvkah zais^bniVov. X Nova tovarna steklenih plošč v Turčiji. Medtem ko ie bila Turčija doslej navezana na uv^i steklenih plošč, bodo izdelovali odslej iste doma. Neka tovarna steklenic, ki se nahaja ob Bospom, je namreč povečala svoje objekte ter uredila posebno fabrikaciio stek'enih plošč Kapacitet* ho znašala pol milijona kvadratn-h metrov sMe's >ptno Tovarna stekla zaposluje sedaj v celot' ^00 delavcev. Ausschneiden! I?r«>7atil Schuhspanner, der — čeveljski natezalnik Ledergamaschen, die — usnjena golenica Pasta die — pasta Schuhpflege, die — skrh za čevlje imprägnieren — prepojiti, impreanirati Glanz, der — lesk Tube, die — tuba Trockenputzmittel, da6 — suho snažilo Schuhlöffel, der — nazuvnik Spangenschuh, der — čevelj za zapenjanje Kroko — kroko niederer Absatz — nizka peta fester Absatz — trdna peta flacher Absatz — ravna neta Einlage, die — vložek Lackauflaqe, die — lakasta prevleka Schnürschuh, der — čevelj na stogte, vezanka Halbschuh, der — nizki čevelj Lackbesatz, der — lakasti obšiv Lackstreifen, der — lakasti kos Steppverzierung, die — prešivni okrasek Zierstepperei, die — okrasno prešivanje nett — ličen, čeden beguem — udoben, zložen apart — poseben, aparten Lasche, die — jezik (pri čevlju) weiches Leder — mehko usnje Tuch, das — sukno Besatz, der — našiv Kuhleder, das — kravje usnja Deutsch für Erwachsene (Nemščina za odrasle 69. methodisch und praktisch metodično in praktično) Stunde. M ALE VESTI * Führer je sporočil 29. aprila japonskemu cesarju Hirohitiju ob priliki njegovega 43. rojstnega dneva brzojavno svoje najiskrenejše čestitke. V Toliju so praznovali cesarjev rojstni dan izredno svečano. Na vojaškem vežbališču Jojogi se je vršila v prisotnosti cesarja velika vojaška parada. Cesar je pri tej priliki pregledal elitne in ilasti motorizirane čete. Nad parado je krožilo 50« letal. * »Drei Jahre heimgekehrte Untersteiermark«. Tako je ime reviji, ki sta jo za tretjo obletnico izdala urad Zweigstelle des Reichspropagandaamtes v Marburgu in Bundesführung organizacije Steirischer Heimatbund. List prinaša v slikah s kratkim popisom v glavnih potezah vsa ogromna dela, ki jih je nacionalsocializem izvršil In jih še izvaja na Spodnjem Štajerskem, odkar se je vrnila lopet v naročje Velike Nemčije. Sestavljalci lista niso pozabili uvrstiti posnetke Führerjevega obiska mesta Marburg, nadalje obiske Reichsorgani-sationsleiterja Dr. Ley-ja, Reichsleiterja Bouhler-ja, Reichministra Frick-a, Reichsšchatzmeister-ja Schwarz-a, Reichsjugendführerja Axmann-a, Reichsführerja ff Himmler-ja. Oberbefehlsleiterja Hllgenfeldt-a, Generalobersta Dietl-a in General-leutnanta Ringel-a. Nadalje je omenjeno delo mlad'ne, kulturno udejstvovanje, gospodarska obnovitev, skrb za malčke in matere, kmetijstvo in Wehrmannschaft. Impozantrfe so številke o zborovanjih, nadalje o nemških učnih tečaj h, o opravljenih javnih delih ter o odlikovancih za hrabrost. ki so svoja odlikovanja zaslužili na raznih frontah in v obmejnih bojih z banditi. Dvanajst strani obsegajoča ilustracija predstavlja ponosno poročilo o delu in storitvah, ki ga je izvršila na-cionalsocialistična uprava na Spodnjem Štajerskem v razmeroma kratki dobi treh let in to kljub vsem težavam ki jih povzroča sedanja vojna. * Snodnja Štajerska v znamenju I. maja. Kakor v Marburgu, tako so tudi per drugih krajih Spodnje Štajerske postavili mnj?ka drevesa, kar se ie zgodilo nn prav slavnosten način. Spodnja Štajerska je postavljala letos če'rtič po osvobojeni" moisk« drevesa, običaj nemškega izvora, ki ga ie v rasti bivše balkanske vladavine morala opustiti »»Sleirerlpnd«. Maiska številka tega za vojake ni funti izhajajočega lista prinaša n-"> uvodni s'rani materam posvečeno oesem Hans-Jiirgen Nierpp.tz-a »Den Müttern«. Drugo stran zavzema članek Dr. Helmut Cars-tanjen-a. v '-.atererr d->ka-*nif> z zgodovinski' viri d" je Spodnje S*aier-«H bi'? v»dni Temu sled'io poreč"•• iz vt> sedmih Kreisov Snodnie S»ajersk" o ndüko-ki so jih v zadnjem rnsu dobili hrflbri Snodnještaierci, nadalje o političnih zborovaniih, k' sn se vršilo, ne manika pfl tudi poročil o porokah. stnrtn'h slučajih in osNlih zasebnih zade- vah. Na 8. in 9. strani je objavljen članek profesorja dr. Fr. Mischitz-a o nekdanjih steklarnah na gorovju Bachern. Poučen sestavek je olepšal s slikami, ki prikazujejo delavnice nekdanjih naših spodnještajerskih steklarn in njihove izdelke Hermann Gläser-jeva novela »Einer Mutter Hände«, je kakor pesem na prvi strani, posvečena materinskemu dnevu, ki bo dne 21. maja ter živo prikazuje vpliv in moč materinske ljubezni. Za humoristično stran lista je prispeval Sebastian Weiß sestavek »Der Lümmel«, Otto Kump pa »Müllei III. ist musikalisch«. Ker so vojaki miae'i, jih bo zanimala tudi Helmut Grömmer-jeva pripovedka »Weidekätzchen«. Končno je omeniti še stolpec o športu ter stolpec koristn'h nasvetov. »Steirerland« postaja z vsako številko boljši in bogatejši po odlično izbranem čtivu ter je glasom dopisov, ki prihajajo iz vrst naših vojakov, vedno bolj željena vez med fronto in Spodnjo Štajersko * Smrt uglednega in zaslužnega Spodnještajerca. V Patta-u je umrl star 75 let, širom Spodnje Štajerske in daleč preko njenih meja znan in ugleden veletrgovec Leopold Slawitsch. Pokojnik se je rodil dne 15. novembra 1866 v Luttenbergu ter je lansko leto v Pettau-u obhajal petdesetletnico svojega gospodarskega in poslovnega udejstvo-vanja. Trgovino, ki je tvorila glavni vir njegovega plodonosnega in neumorno pridnega dela ter je bila znana daleč naokrog, je vodil pod imenom Brüder Slawitscli. Za njen razvoj in razmah gre zasluga v največji meri njemu ter soprogi, rojeni Heller, ki mu je stala skrbno ob strani ter mu vsestransko pomagala. Slawitsch ie bil pred prvo svetovno vojno med soustanovitelji takratnega tednika »Stajerc«, ki je izhajal v času, ko je v Pettau-u županova! deželni poslanec Josef Ornig ter ga je šteti med prve pionirje in bojevnike, ki so se v tislem času prav posebfio pa med svetovno vojno potegovali za nemčko izravnavo Spodnje Štajerske ter bili odločno proti vsaki odcepitvi od ostalega dela Štajerske. Leopoldu Sla-witschu, ki je bil v stari monarhiji tudi član mestnega občinskega sveta v Pettau-u are tudi zasluga, da je po prizadevanju pokojnega Josefa Orniga in Mma Strasrh'lla iz Pettaua ter Suppanza iz Prisfnwa, Rakusche iz Cillia ir--Matheisa iz Ranna prišlo do znane avdijence na dvoru zadnjega avstrijskega cesaria, kjer so v imenu dotnoliubnih Spodnieštajercev vložHi protest zoper morebi'no odcepitev Spodnie Štajerske od ostalega dela Štajerske. Slawitsch je bil izredno delaven, orga-nizatomo in gospodarsko velezmožen mož, ljubil in čis'al je pa nad vse «vojo lepo najožjo spod-nještaiersko domovino, ki ga bo obdržala v vsakem pogledu v najlepšem spominu. ♦ Železna poroka. Te dni ie proslavil v Grazu železniški vp^kojenec Josef Komar s svojo soprogo Anno 65 letnico svoje poroke. »Zenin«-ju-bilant je «tar 89, »nevesta« pa 92 let. Cez 40 let Kanne, die — kap'ca fetten — (o)mMtiti Gespräche mit einer Verkäuferin. A. ich möchte eine gute Wolle für eine Trachtenweste. V. Vielleicht nehmen Sie diese. Wir haben sie einfarbig oder fem meliert auf Lager. Sie ist auch für Pullover, Socken und Strümpfe sehr aeeignet, weil 6ie besonders slrapazfähig und außerdem 6ehr billig ist. A. Wieviel kostet ein Strähn? V. Ein Strähn tu 10 dkg kostet 2 RM. A Wieviel Strähne brauche ich für eine Weste? V Für eine Weste brauchen Sie 6 bis 7 Strähne. A. Gut, geben Sie mir 7 Stiähne. V Haben Sie 6onst noch einen Wunsch? A.Ich möchte noch 15 Strähne Perlwolle für ein Kinderkleidchen und etwas Stopfwolle Haben Sie auch Stricknadeln? V. Zur Zeit haben wir nur diese drei Sorten in einer Länge von 22 und 35 cm aus Galalith, Stahl oder Aluminium. A. Geben Sie mir von diesen hier 5 Stück, außerdem eine vernickelte. 30 cm lange Häkelnadel und eine Maschenauffangnadel. V B'tte sehr, Fräulein! A. Jetzt fällt mir ein zwei Knäuel weißes Garn Nr. 14 brauche ich auch noch. Könnten Sie mir auch Handschuhe zeigen? V Für die Handschuhe müssen Sie bitte zwei Tische weitergehen, die verkauft ein anderes Fräulein Rad bi imel (potreboval bil dobro volno za telov- nik k narodni nosi. Morda kupite to. Na skladišču Imamo enobarvno ali fme mešane barve. Zelo prikladna ie tudi za puloverje (pletene jopiče), kratke (moške) nogavice in nogavice, ker. je poeebno trpežna in razen tega zelo poceni Koliko stane predeno (štrena)? Predeno 10 dkg stane 2 RM. Koliko preden potrebujem za en telovnik? Dobro, dajte mi 7 preden. Ali želite še kaj drugega? Rad bi imel še 15 preden biserne volne za otroško oblekico in nekaj volne za krpanje. Ali imate tudi pletenke? Sedaj imamo samo tri vrste, dolge po 22 in 35 cm iz galalita, 'ekla ali aluminija Dajte mi od teh tukaj 5 komadov, razen tega eno ponikljano, 30 cm dolgo kvačko in eno iglo za ujemanje petelj. Prosim lepo, gospodična! Sedaj se spomnim, potrebujem dva klopčiča belega sukanca št. 14. Ali mi lahko pokažete še rokavice? Schuhstrecker, der — čevljarski raztezalnik (raz-Za en telovnik rabite 6 do 7 preden. * Smrtna kazen za povzročanje umetnih splavov. Dne 21 aprila 1944 je bila usmrčens 47-letna The-rese Fink iz Tregista, ki jo je izredno sodišče v Grazu kot zločinko iz navade obsodilo na smrt. Therese Fink, ki je bila radi povzročanja umetnih splavov že predkaznovana, je mnogoštevilnim ženam proti plačilu povzročila splave. V nekem slučaju je njen poseg povzročil celo smrt noseče ženske je bil Komar zaposlen kot strugar v bivši delavnici južne železnice v Marburgu. * Ženska mladina v Reichsarbe'tsdSenst-u. Führer je dne 8. aprila izdal odlok o trajanju službe za žensko mladino v Reichsarbe:tsdienst-u Po tem odloku znaša skižba za žensko mladino, ki je vpostavijena v letalsko obrambo ter za vse za to službo predvidene delovne obveznice 1 Vi leta. S tem je ta služba podaljšana za pol leta. Za vse ostale ostane enoletna služb, doba (vključno vojno-pomožne službe). Trenutno'v vojni pomožni službi se nahajajoče obveznice se bodo v času med 15. in 20. majem 1944 odpustile. Ob izbruhu vojne se je uvedlo delovno 6lužbeno obvezo za žensko mladino. Pozneje je prišla uvedba vojno-pomožne službe, leta 1943. pa vpo-stava Arbeit6maid na področju natranjosti Reich-a v letalsko-obrambni službi. V dejstvu, da se prihodnje mesece na njihovo storitev reflektira, ker je Führer zapovedal podaljšati letalsko obrambno službo, leži dokaz o sposobnosti in zvestobi Arbeitsmaid, V odločujočem vojnem razdobju ie ponosna dolžnot vsakega, da se odpove osebn'm željam ter se vpostavi tam, kjer to zahtevalo naloge. Ženska mladina bo seveda tudi to Fiihrer-jevo povelje izvršila z veseljem in odgovornostjo. * Perutninarstvo. Reichsnährstand opozarja v zvezi odlokov o reji malih živali, da velja preoo-ved držanja kokoši samo v toliko, da se število, ki so ga imeli dne 3. decembra 1943, ne sme povečati. V svrho pridobivania potrebnega kokošjega naraščaja je mimogrede dovoljeno tudi prekoračenje tega števila. Dotični. ki na dan 3. de» cembra 1943 niso redili niti kokoši, niti race gosi, pure. pegatke aH kunce, ns smeio v bodoče rediti naštete male ž'vali te obstoječim kokpšje-rejcem, ki imajo za to potrebna krmila, to so predvsem kmetije, se ni treba bati. da bi morale omejU, stanje svojih kokoši. * Popis rodne zemlje. V svrho ugotovitve rodne zemlje bodo koncem main po odloku ministra prehrane in kmet' istva na področju Velike Nemčiie popisali vsa zemljišča, ki se obdelujejo in pose-vajo. Reichsnährstand bo s svojimi organi prevzel strokovno stran tega dela ter ca na celi črti podprl. Poti'« je potreben 7.a izdelovanje voino-oospodarskih prehran ievaln'h načrtov * Podaljšana veliavnott Urlanberkart. Rfjichser-nährungsminteter objavlja, da se do nadaljnjeoa podaljša veljavnost takozvanih Urlauberkart, ki nosijo natis da so veljavne do 14 novembra 1943 in so bile podaljšane do 30. aprila 1944. Nove Urlauberkarte so v t'sku ter se ho razglasilo, kadar stooiio sedanie iz veljave. Isto velja za Reise-in GaststSttenmarken * Poštne pošiljke vojnim «letnikom in civilnim internirancem v sovražne dežele, v katere ie sp'o-šna poštna služba ustavljena radi prekinjeaia di-plomatičnih odnošajev, so qlasom objave poštnega ministrstva možne. Tako ie možno pošiljati tudi pošiljke na naslove internirancev v Arqanti-niM. * Nove odredbe, izšla je 7. številka lista »Ver-ordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark«, ki objavlja odlok o cenah za surov les na Spodnjem Štajerskem. 8. številka istega lista objavlja sledeče: 1. Odredba o uvedbi odredbe o obmejnih conah na Spodnjem Štajerskem. 2. Razglas k izvedbi odredbe o obmejnih conah na Spodnjem Štajerskem. 3. Druga odredba o veljavnosti vojno-gospodarskih določil na Spodnjem Štajerskem. 4. Razglas o preimenovanju zavoda za socialno zavarovanje na Spodnjem Štajerskem. 5. Določba o pomaganju pri natovorenju in raztovorenju avtomobilov po šoferjih. 6. Določba o spremembi določbe štev 1 urada Wein- und Trinkbranntweinwirtschaftsver-bandes Kärnten und Steiermark z dne 20. septembra 1943. 7. Določba o spremembi provizijskih postavk za teleta in ovce na osrednjem trgu v Marburgu in pri razdelilni« v Cilli-ju. 8. Določba o cenah za jamski les in za les za izdelovanje vlakna. 9. Razglas o opustitvi gozdarskega urada v Hei-lensteinu. tO. Odlok, zadevajoč dostavljanje okrožnic. 11. Odlok, zadevajoč dostavljanje okrožnic. 11. Odlok, zadevajoč sprejem uren-ev in učenk, ki brez dovoljenja zapustijo KLV-Lager-je, v druge šole. 12. Odlok zadevajoč izkušnje za glavne šole. * Ženski predvajale« filmov. V nemških kinematografih bodo v bodoče načelno zaposlevali samo ženske predvajalce filmov. V to svrho se bo priredilo tečaje ter izobrazilo pr'merno število žensk. V kolikor se že danes zaposluje ženske v tpni poklicu, so napravili povsod dobre izkušnje. Ob povratku r Kako hitro mine čas — tudi tak, kakor ga ves svet doživlja sedaj Človeku se zdi, kakor da je bilo šele včeraj, ko smo se poslavljali od zadnjih naših ptic-selivk, na dalnjo, nevarnosti polno pot do južnih prezimovališč. Ce smo vse doslej vsako leto ob začetku spomladi zaskrbljeno čakali na povratek naših ljubljencev, smo letos še v posebnih skrbeh zu njih povratek. In, če je človek že tisočletja ugibal o vzrokih selitve ptic in kljub raznim učenim razlagam do danes še ni prišel do pravega odgovora na to vprašanje, letos utegnemo priti bližje rešitvi te uganke. Morda nam prihaja na pomoč baš sedanja — vojna. Razločevati pa moramo že vnaprej potovanje ptic od selitve istih Le na videz je to vse eno, ali ptice le potujejo ali se selijo. Potovanje je le slučajno in vzrok je le velika sila v gotovih krajih (n. pr. izredne vremenske katastrofe). Selitev ptic pa je nekaj rednega vr jeseni in na spomlad in niti ni odvisno od pomanjkanja živeža, kakor so to nekateri dolgo časa imeli kot glavni vzrok za selitev ptic. Ptice se selijo baš v času, ko je v naši deželi tudi za nje v izobilju ln ko je tudi vreme še ugodno ali — pri nekaterih pticah (n. pr. kukavica) še celo v sredi vročega poletja. Tudi tam v daljnih prezimovališčih (Egipt, Tunis, Maroko in dr.) so v tem času podani vsi pogoji za nadaljno — torej stalno bivanje doslej na Evropo navezanih ptic. Kdo je, ki vsako spomlad kliče naše ptice nazaj v rodni kraji Nazaj čez dežele, kjer razsaja vojna vihra, nazaj preko Sredozemskega morja, preko vrhov Alp in mimo tolikih drugih nevarnosti na tej dolgi poti? Do zadnjega časa je namesto odgovora na splošno 6tal v veljavi asih ptic-selivk izgovor na mogoče, na takozvan »instinkt«. Ampak, ko so radovedneži hoteli kaj več vedeti o tem čudovitem »instinktu«, je postalo konec njegove veljave. Tako smo še danes tam, kjer smo bili pred tisoč leti, ko se je človek pričel zanimati tudi za tak nenavaden pojav kakor je redna selitev ptic in njih povratek. Letošnji povratek naših selilcev se je precej zakasnil in je pričakovati še nadaljnih zamud V rednih razmerah 6o se n. pr. marca, torej ž« ob začetku koledarske pomladi, letoa dozdaj pri nas še ni bilo nobene videti. Pogrešamo pa tudi drugih selilcev iz naših krajev. Prijatelji ptic še niso bili nobeno leto tako zaskrbljeni zaradi povratka ptic-selivk, kakor so letos. Tudi sicer se je vsako leto računalo « dejstvom, da od cele ptičje armade, ki se js preko jeseni izselila, na spomlad ni nikdar vsa vrnilo; vsako leto je bilo zaznamovati naraščanj« izgub, ki so včasih doživljale tudi katastrofalno število. To so bile bridke izgube, ne samo z» ljubitelje ptic, marveč še bolj občutne tudi za vrtnarje in sadjerejce. Letos je vse odvisno od vprašanja ah in kakšen vpliv bodo imeli vojni dogodkii, ki se odigravajo tudi na potu vrnitv» ptic-selivk. S tem v zvezi zanimive bodo tudi ugotovitve, kakšne posledice so med tem že povzročili v Afriki zaključeni vojni dogodki n» vprašanje prezimovališč naših ptičjih kolonij. Letošnji povratek naših ptic bo pač nekakšni generalna natvra za njih inteligenco v izogibanji ogroženih zračnih pokrajin in v njih orientaciji pravega potovanja tudi preko jim dozdaj neznanih pokrajin. P. *Uvedba potnih listov za inozemske delavce. Počenši s 1. majem t. 1. je z,a potovanje inozemskih delavcev na področju Reicha predpisano, da imajo pri sebi potne liste. Take potne liste bocjo izdajali vodje podjetij samo v izrednih primerih in če so za potovanja res potrebni vzroki. Inozemski delavci, ki bi se zasačili brez predpisane listine na potovanjih po železnici itd., so izpostavljeni nevarnosti, da se jih bo aretiralo radi suma preloma delavske pogodbe. Potni listi niso potrebni, če potuje inozemski delavec s predpisanim dopustnim listom ali povratnico za odhod v svojo domovino. *Razpis nagrade za izboljšanje pralnega praška Rit. Urad Fachgruppe Seifen-, Wasch- und Reinigungsmittelindustrie je razpisal nagrado 5000 RM za izboljšanje kvalitete pralnega praška Rif, ki se ga trenutno izdeluje za pranje belega, grobega in barvanega perila. Cilj je, zvišati pralno moč prašku, ne da bi se pri tem uporabljalo sredstva, ki bi škodovala perilu. Razen tega sta še dva druga pogoja. Surovine, ki pridejo v poštev za izboljšanje, morajo biti na področju Velike Nemčije zadostni meri na razpolago, sedaj vsebujoče količine aktivnih snovi se pa tudi ne sme zvišali. Predloge je staviti do 1. avgusta 1944. * Kaznovani zločinci zoper vojno gospodarstvo. 51 letni poročen vratar Franz Batschun, njegova 231etna hčerka in tkalka Marija Batschun, oba iz Pechwald-a, Krei6 Marburg-Land, in že večkrat radi tatvine predkaznovan 351etni oženjeni bar-var Leopold Atschko iz Rast-a pri Marburg-u a. i. Drau, so kot nameščenci neke tekstilne tovarne kradli bombaževo prejo in druge dragocene surovine in jih izročali 361etnemu Fahrdienstleiter-ju Franz-u Friedrich-u in njegovi ženi, 381etni Mariji Friedrich, oba iz Ra6t-a, v svrho predelave. Iz prediva izdelane nogavice so razprodali vsi skupaj deloma na oderuški način za živila. Pre-divo, ki 6ta ga prevzela Friedrich-ova, bi zadostovalo za izdelavo 1200 parov nogavic. Stvarno so izdelali 800 parov. Pri Franz-u in Mariji Batschun in pri At6chko-tu je še otežilno, da so zlorabljali zaupanje, ki so ga uživali s svojimi službami pri delodajalcu. Sodišče v Marburg-u je obsodilo Franz-a Batschun-a na dve in pol leti, Leopolda At6chko in Franz-a Friedrich-t pa po 15 mesecev težke ječe. Maria Batschun, ki je ukradla razmeroma manj kakor njen oče, je dobila 8 mesecev, Maria Friedrich, katere udeležba pri predelovanju volne je slonela na gospodarski odvisnosti od svojega moža, je bila obsojena na 9 mesecev težke ječe. * Stroga in pravična kazen. 451etni avtopodjet-nik Rudolf Kraut iz Bleiburg-a, 361etni trgovec Franz Kormann iz Marburg-a ter 391etni vulkani-zer Ernst Zieserl so v jeseni leta 1942. spravili v inozemstvo avtomobile, obroče in cevi, iz inozemstva so pa spravili v državo blago, ki je na nabavne liste ln sicer, ne da bi ga ocarinili ter razen tega razpolagali z znatnimi vsotami, ne da bi imeli za to dovoljenje od pristojnega urada Devisenstelle K vsemu temu so še tihotapili blago, ki je podvrženo nabavnim listom ter ga prodajali po zvišanih cenah. Kazenska zbornica sodišča v Marburq-u je sedaj obsodila Krauta na 3 % leta težke ječe, 30 tisoč RM denarne kazni in na 15 tisoč RM odškodninske kazni; Kormann je dobil 18 mesecev težke ječe. 100 tisoč RM denarne kazni in 5 tisoč RM odškodninske kazni; Zieserl 2 leti težke ječe, 100 tisoč RM denarne kazni in 5 tisoč RM odškodninske kazni. V slučaju neiztirljivosti denarnih kazn se ste zpreme-čaju neztirljivosti denarnih kazni, se iste lzpre-menijo v dodatne visoke kazni težke ječe. * Kazen za črno klanje. Pred sodiščem v Mar-burgu a. d. Dr. sta se zagovarjala 37-letni oženjen mizar Anton Melitschar in 42-letni oženjen kmetovalec Vinzenz Pigner, oba iz Braunschweiga, radi črnega klanja in tihotapstva. Melitschar je zaklal dve kravi brez dovoljenja ter del mesa razprodal po visokih cenah. Pigner je črno zaklal teleta, meso uporabil za sebe, nadalje črno zaklal govedo ter brez dovoljenja razprodal meso, razen tega je Melitschar-ju pomagal pri črnem klanju in končno od njega kupil 62 kg mesa, ne da bi imel za to pravico in sicer za ceno 5 RM za kg. Sodišče je obsodilo Melitschar-ja na 1 % leta težke ječe in 500 RM denarne kazni, Pigner-ja pa na 2 leti težke ječe in 500 RM denarne kazni. Ker je zastopnik javne obtožbe zoper sodbo vložil priziv, je višja instanca Melitschar-ju zvišala kazen na 2 leti in denarno kazen na 1000 RM, pri Pirmer-ju pa ječo na 3 leta in denarno kazen na 1000 RM. * Nova žrtev boljševlškega terorja. Bojševiški banditi so v noä od sobote na nedeljo med Kov-nora in Vilno ustrelili vilenskega metropolita Ser-geja, eksarha Litve in Letlandije. Metropolit Sergej 6e je opetovano ostro izrazil proti delovanju boljševikov, zlasti pa je bičal cerkvam prijazni plašč, s katerim skuša boljševizem prikrivati 6voje sovraštvo do verstev. Sedaj je Moskva po svojih plačancih odstranila moža, ki je bil v Baltiku v napotje. * Zidje so Imeli v Budimpešti najlepša stanovanja. V Budimpešti so začele oblasti pravično razdeljevati stanovanja, ki so jih — najlepša namreč — imeli zasedeni nesorazmerno sami židje. V Budimpešti je živelo do sedanjega obračuna z židovstvom 282.000 Židov, ki so tvorili nekako 16'/« celokupnega prebivalstva madžarske prestolnice. 2idje so imeli 10°/o vseh devetsobnih 34°/« vseh osemsobnih, 35'/« vseh sedemsobnih, 37% vseh šest sobnih, 41*/« vseh petsobnih, 43V» vseh štirlsobnlh, 39*/« vseh trisobnih in 48V« vseh dvosobnih stanovanj. Zidje so imeli potemtakem nesorazmerno najlepša stanovanja zasedena tako, da ostalo madžarsko prebivalstvo ni moglo priti do primernih stanovanj. Sedaj bodo madžarske oblasti napravile red tudi v tem oziru. * Rekord židovskega zaslužka. Glasom angleških poročil je Žid Louis B. Maver, ki je zaposlen pri filmskem koncemu Metro-Goldwyn-Mayr kot ravnatelj ln je hkrati tudi lastnik isteqa, leta 1943 zaslužil 1,138.992 dolarjev. To je dohodek, M poseka vse ostale zaslužke ameriških miljarderjev. * Evakuacija Bratislave. Te dni so v slovaškem glavnem mestu Bratislavi končali prostovoljno evakuacijo iz letateko-zaščitnih ozirov. Prestolnico je zapustilo 30 tisoč ljudi. 12 tisoč ljudi se je poslužilo pomoči državnih uradov za evakuacijo, ki se je izvršila brez vsakih motenj. Kolikor je še ostalo v Bratislavi otrok, jih bodo prisilno evakuirali. * Smrt ameriškega mornariškega ministra. Ameriški mornariški minister, polkovnik Frank Knox, je nenadoma umrl pretekli petek popoldan po kratki bolezni v 70. letu 6voje starosti. * Nov župan mesta Milano. Milanskim županom je bil imenovan inž. dr. Guido Andreoni, ki 6e je kot letalski častnik odlikoval na raznih frontah. *Nov turški poslanik na Japonskem. Novim turškim poslanikom v Tokiju je bil imenovan Muzafer Goeker, dosedanji predsednik odbora za zunanja vprašanja v turškem zunanjem ministrstvu. * Francoski židje morajo delatL Francoski minister za javna dela je odredil, da 69 morajo židje vpostaviti v delo na kmetih. * Vezuv je poškodoval 70 zavezniških letal Kakor poroča »Daily Telegraph«, js izbruh Vezuva poškodoval 70 angleških in ameriških letal, in sicer na ta način, da se je na letala vsul« ploha kamenja ln vročega pepela. Ploha je prišl« tako nepričakovano, da niso mogli spraviti do-tičnih letal pravočasno na kak varen kraj. * Smrt bivšega portugalskega prezldenta. 29. aprila je umrl v mestu Porto nekdanji portugalski državni predsednik dr. Bernardino Machado. Dosegel je 93. leto svoje starosti. Machado je bil eden izmed najstarejših, še živih prvoboriteljer za portugalsko republiko. * Vesel dogodek na danskem kraljevskem dvoru. Danska prestolonaslednica ja rodila 29. aprila zdravo princeso. * Petiota is vedno iščejo. Znanega množinske-ga morilca dr. Petiota še francoska policija do danes ni našla. Pretekli petek so oblasti zaslišal« zakonski par, ki je bil v zvezi s Pdtiotom, da bi mu preskrbel potne liste za Argentinijo. Zakonca sta opisala cinizem, s katerim je morilec vabil 6voje žrtve v past. Za ponarejene potne liste j« zahteval dr. Petio 90.000 frankov, obenem pa j« svetoval obema zakoncema, naj prodasta celokupno imovino. S tretje strani sta bila zakonca opozorjena, naj se ne spuščata v pogajajanja i znanim lopovom, ter sta se na ta način izognila strašni usodi. * Velike poplave Mississipplja. Kakor poroča agencija Reuter iz New Yorka, je dosegla poplava veletoka Mississippi pretekli četrtek svoj višek. Voda je poplavila že 500.000 akrov orne zemlje. * Letni Čevlji iz stekla. Češki list »Obzor«, ki je strokovno glasilo delavstva v Industriji, ki predeluje kamenje, zemljo in steklo, poroča, da so nekatere trgovine mesta Prage v svojih izložbah razstavile čevlje, ki so izdelani iz stekla. Gre samo za razstavne pare in so mišljeni za povojno dobo. Steklo, iz katerega so izdelani, nI navadno steklo, temveč posebne vrste nezdrobljivo steklo, ki je hkrati elastično in je v steklarski industriji dobilo ime »Pleksi«. Najprej so to steklo uporabljali za izdelovanje raznih tehniških predmetov. Tako je na primer v nekem filmu igrala neka jazz-godba z instrumenti iz Pleksi-stekla. V Parizu so nedavno preizkusili potapljaško obleko iz istega materijala, sedaj so pa v poskusne svrhe izdelali nekaj parov čevljev. Hoja v teh čevljih je baje udobna ter so veliko boljše kakovosti kakor usnjeni. Čistijo se samo t mokro cunjo. Uči se nemščine ■ 6.. Mai 1944. »STAJERS.KI GOSPODAR« ■ ' sene 13. POSTOJANSKA IN GIBLJIVA STRATEGIJA L Beseda strategija pomeni umetnost voditi vojno lii armade. Iz zgodovine vojn poznamo dve vrsti tojskovanja, ki sta se, akoravno vzporedno z razvojem napredka, izpopolnili in dvignili, ohranili v glavnem vse do danes. V mislih imamo premikalno ali gibljivo ter trdnjavsko vojno. Iz nekdanjega načina trdnjavske vojne, to je voj-ikovanja z obleganjem in obrambo trdnjav, se je t prvi svetovni vojni 1914-1918 iacimil takozvani postojartski ali pozicijski način vojskovanja, v »emščini: Stelliingskrieg. • Medtem ko sta 6e do prve svetovne vojne na-iprotnika spoprijemala po njivah, travnikih, gozdovih, pašnikih, hribih in qorah. kjer sta 6i pehota in konjenica s podporo artilerije in ostalih pomožnih vrst orožja trudili na premikalen način jrizadeti nasprotniku porazne udarce in se je ree to odigravalo nekako tako, kakor so se učili Tojskovanja naši stari očetje in pradedi vse do februha prve svetovne, vojne po bivših cesarskih In kraljevih garnizijah in vežbališčih, se je leta 1614. in 1915. ta način vojskovanja spremenil v pozicijsko vojno. Bojne črte ali frontne linije se niso samo vkopavale v zemljo, da bi imele pred obstreljevanjem iz nasprotnikove bojne črte nekako zaščito, temveč tudi zato, da so iz svojih utrjenih rovov. S svojim streljanjem uničevale na-iprotnika in njegove utrdbe. Tozadevna fortifi-kaciiska ali utijevalna dela, ki so n^šla svojo zamisel in svoi vzgled v utrdbah, kakor so , jih že od nekdaj imela utrjena mesta ali trdnjave, so se sčasoma tako izpopolnila, da 60 si stale glavne boine črte vseh front v .letih 1916 1917 in 19'8 tako utriene nasproti, da jih najhujši bobneči artilerijski oqenj mesece in mesece ni mogel porušiti !n pripraviti za bajonetni napad. Ta način voiskovanja je takrat tudi nemalo vplival na trajanje vojne, ker jo je podaljševal Sedanja vojna, v katero je vojna tehnika prine-«la mnogo v svetovni vojni pridobljenih in pozneje izpopolnjenih izkušenj, se je prvotno gibala na premikalen liačin, in sicer z ozirom na motorizirane formacije, letala in mehanizirano orožje vseh vrst, z ogromno brzino. Sčasoma so pa oneTacije, posebno na vzhodni fronti prešle v postojanki načjn vojskovanja, kar velja posebno za severni del ter tudi za boje v zimskih mesecih 1941-42, 1942-43 na ostalih delih imenovane fronte. Pozicijsko bojevanje služi lahko raznim namenom. Namenjeno je lahko samo obrambi in ohranitvi frontne črte, lahko pripravlja napade in ofenzive na nasprotno fronto, lahko pa tudi samo nadleguje sovražnika, da ga veže in zaposli, medtem ko s tem istočasno krije priprave za morebitno lastno ofenzivo na kakem drugem odseku, kjer bo sovražnika iznenadilo. Držanje dobrih postojank, ki se dajo uspešno braniti ter odbijanje mnogoštevilnih sovražnih napadov na iste, lahko 6labi nasprotnika v večji meri, kakor kakšne z velikim rizikom povezane ofenzive, ki vedno ne uspejo popolnoma, Zahtevajo pa večje izgube kakor obramba. Premikalne vojne operacije 6e navadno vršijo s prodiranjem ali z umikanjem. Večina ljudi vidi v prodiranju uspeh, v izoqibanju spoprijema z nasprotnikom pa neuspeh. To pa ne drži vedno. Strategija in taktika vseh časov sta pokazali, da so tudi odmikajoča gibanja lahko uspehi, kakor je tudi neuspeh slepo napredovanje s celimi armadami ter zasledovanje iz taktičnih razlogov 6e umikajočega sovražnika, ki jih potem odreže, ujame in uniči. Takih primerov pozna zgodovina vojn dovolj. Premikajoči način vojskovanja lahko povzroči položaje, da se bojna črta preloži tudi globoko v lastilo ozemlje, če so tam za obrambo ali pa za poznejšo ofenzivo odločilnega značaja uspešnejši in boljši pogoji. Izpraznitev raznih mest, področij in dežel ter umik na strategično važnejše in boliše ozadje, tudi če gre za lastno ozemlje, ni nikakšno merilo za odločitev vojne kot take, akoravno je veliko bolj prijeten občutek, če, se fronta premika globlje v sovražno zemljo. Pri vsem fem pa tudi kraj in leaa glavne bojne črte ali fronte nista važna. Važfio je, da je fronta cela, neprebita, nepretrgana, nenremagana in da vzdržuje naval in pritisk nasprotnika Tudi za končen izid vojne nI važno, kje teče glavna bojna črta; Zmagovito končani zadnli boji še lahko vršijo kier koli, tudi na lastnem ozemlju, fe'te povzročijo sovražniku kdnčen poraz. ranja je morda bolj duhovno-duševneqa kakor pa telesnega značaja. ' O prehrani Ljudstva 6e niso vedno prehranjevala na način, kakor se prehranjujemo dandanes. Sodoben način prehrane je 6tar komaj kakih par človeških življenj Naši predniki so živeli čisto drugače kakor mi. Živeli so predvsem veliko bolj razumno in so zato v marsičem bili tudi bolj odporni kakor mi. Razna znanstvena dogajanja zadnjih desetletij so pokazala, da je bila bolj enostavna in na domačo zemljo navezana prehrana veliko bolj koristna človeškemu telesu, kakor poznejša pofinje-na, ki je dosegla v sodobnosti svoj višek. Nekdaj je človeštvo živelo v glavnem od tega, kar mu je dala domača gruda in ter so ljudje tudi bili plod svoje zemlje in svojih krajev, so jim lastni pridelki kot hrana najbolje prijali in koristili. Razvoj pa je prinesel čas, ko se je začelo uvažati razna živila kot trgovsko blago iz raznih krajev onstran morja, ki so sčasoma začele prihajati na naše mize. Med temi je bilo mnogo živil, ki so izpostavljene nevarnosti kvarenja. Da se je to preprečilo, je civilizacija našla sredstva, s katerimi so 6e iz prekomorskih dežel uvožena jedila ohranjevala v nepokvarjenem in užitnem stanju. Pri tem je znanost šla tako daleč, d§ 60 začeli gotovim pridelkom kakor sadju in drugim dodajati tudi umetne snovi, ki niso vedno odgovarjale sestavi sadežev iz toplih krajev. Vse to. se je ».godilo in moralo zgoditi radi nastanka velikih mesti kjer je število prebivalcev potrebovalo ogromno količine živil. Velika mesta 6e namreč ni moglo preživljati z dovozom živeža iz okoliškega podeželja, kakor je to bilo možno pri manjših mestih. Zato so pa morali imeti sredstva za ohranitev živil. K vsemu temu je prišla še kalkulacija gospodarstva, ki je na stvari hotelo in moralo tudi zaslužiti. To je dalo povod, da se je joospeševalo potrošnjo živil. NeOvrgljivo pa je, da se pri vsaki še tako dobro premišljeni in odlično izdelani previdnosti in nameri lahko pripetijo in vsilijo pomanjkljivosti, ki se odpravijo šele, ko jfh nekdo ugotovi in ko so za to dani pogoji. Isto je tudi glede prehrane, zato se ni čuditi, da so razne telesne nevolje kakor težavna prebava', rfeVmatizem, protm, sladkorna bolezen,'prerarfo izpadanje zob itd. pojavi, ki imajo v največji meri svoj izvor v nepopolnoma v redu izrabnd in neprimerni izbiri prehrane. Kako pa izgleda pravilna prehrana človeka? Odgovor se edino lahko glasi: »Naravna; kolikor mogoče malo spremenjena hrana, ki nam zraste na domači zemlji.« To je kruh, krpmpir, sočivje vseh vrst, sadje, mleko, mlečni izdelki, stročnice in končno tudi meso in ribe. Našteta jedila nudijo vse, kar potrebuje človeško telo za svoje potrebe. Najbolj zdrava hrana je rastlinska, zato jo pa moramo najbolj čislati, medtem ko nam meso koristi le, ako ga ne uživamo prekomerno. Glavna jedila, ki nam ohranijo in očuvajo zdravje; so sadje, krah iz rži, mleko in mlečni izdelki, kar naj prevladuje, pripravljeno na razne načine, na vseh naših jedilnih mizah. _ o Pozor na kačjake — strupenjake! Čeprav je letošnja spomlad še zelo skopa z lepimi, toplimi in.6ončnimi dnevi, vendar v toliko je medtem že poskrbela, da je vse, kar se je skrilo in zarilo pred mrazom zime, že vstalo in prišlo, priletelo ali pa se priplazilo na beli dan. Posebno strupeni kačjaki — pri nas jih zastopa samo ena vrsta, in to je modras — zavzemajo prisojna zavetja, da se tam pošteno pregrejejo in navžijejo novih moči za življenje preko poletja. Je sicer res, da je v tem stanju še len, neokreten in nebojevitj toda, baš zato je tembolj nevaren za tiste, ki ga v tem stanju ali nalašč dražijo, ali pa se mu nehote približujejo bolj kakor mu je ljubo. Dražit ali sicer izzivat se tudi v takem stanju ne pusti. Marsikdo je tudi že v tem času svojo nepotrebno drznost ali neprevidnost drago plačal. Na spomladnih izletih po naših slikovitih sončnih brdih in goricah imejmo oči odprte zlasti uri od-počitkih ali nabiranju pomladnega cvetja; in če pri tem zapazimo takega kačjaka, storimo najbolje, da ga pustimo v miru in to zlasti še, če nismo popolnoma sigurni, ali je ali ni modras. Kakor bomo ob druqi priliki videli, so tudi kača koristne živali. 10 IN ONO Kedaj ostari človek ? Pod gornjith naslovom je zdravnik dr. F. Nettesheim napisal kratko razpravo, iz katere posnemamo sledeče glavne misli: Novorojenček je ravno tako podvržen normalnemu sprejemanju in predelovanju hrane in bolezni kakor vsak dorasel človek. Razlike so 6amo principielne in v 6topnjah V otroški dobi je limf-aparat zelo razvit ter zajema v primerjavi z doraslim človekom veliko večji del telesa; Takozva-na Thymus-žleza raste na primer do pubertete in le potem zopet skrči. . Vsakih štirinajst let se baje izvrši v normalnem floveškem življenju gotova sprememba. Prvih štirinajst let otroške dobe je posvečenih rasti in razvsju telesa. Drugo razdobje do osemindvajse-teoa leta predstavlja velik prevrat, ki ga povzro-tajo leta razvoja. V tem času vre in prekuha mladega človeka novo, do tedaj še neznano življenje. Nadaljnji življenjski odsek je preizkušnja za nadaljnjo bodočnost Naqon po prehranjevanju in igranju nadomesti nastali spolni naqon. Po okoliščinah ta nagon obvlada otroški razum. S tem je nastopil čuden boj, ki lahko postane odločilen za V6e poznejše življenje. Iz teh konfliktov 6e izoblikuje človek tretjega življenj-skecja odseka ali razdobja — on postane nato bojevnik v boju za^6voj obstanek. Ta doba še ni popolnoma uravnovešena in izravnana, nač pa flo-Tek v tretjem življenjskem odseku že spoznava svojo pravo duhovno in duševno strukturo. Z dvainštiridesetimi leti nastopi četrti življenjski odsek. Sedaj je šele človek dosegel razdobje, ko začne dobro premišljeno in pravilno Taz6odno življenje. Pamet ali razum v tem času zavirata vse neizpolnjive in nedosegljive želje in predstave. To je sedaj čas »najboljših let«. Mož v teh letih stoji na višku svojega ustvarjanja, on je idealen družinski oče. kakor je tudi žena v teh letih idealna mati in čuvarica družine. Človek teh let najbolj logično misli, on loči dobro od slabeqa, ima dar za kombinacije ter je v posesti najvišjih duhovnih sposobnosti. V poklicnem življenju je moški v svojem četrtem življenjskem razdobju idealen šef, ki presodi vsako zadevo etVarnd,' dobro in pretehtano. Nagoni ne Vplivajo nanj več revolucionarno, ker jih z razumom obvlada. Tu in tam se lahko opažajo »že prvi lahki znaki utrujenosti in, popustljivosti duševnih sil. Novi vtisi se lažje pozabijo aii pa preidejo. V tem pa še ni začetek staranja: Okroq šestinpetdesetih let, ,to je v petem življenjskem razdobju, se radi pojavljajo neugodni telesni pojavi. Življenjska jesen prav rada potrka na vrata. Duhovni konflikti posebnih vrst se menjajo. Gre za dobo takozvane »mene«, ki je pri ženah prav kritična in se pojavi tudi nekaj let preje. Pri tem pa ne gre toliko za meno, kakor za nastop novega boja za dosego najvišjega cilja, ki ga hoče človek doseči v šestem življenjskem razdobju. Temu cilju lahko rečemo: »Mir in jasnost starosti«. Tako gledano, ima življenje preko sedemdesetih let poseben pomen Naqoni, ki vznemirjajo in povzročaio duhovne konflikte, so splavali v mirnejše vode. V kolikor niso izumrli, so obvladani ter jih vodi mir in modrost starosti. V tem času so na človeku vidni telesni znaki starosti, duhovno in duševno je pa tak človek dosegel najvišjo točko, kar pomeni, da je staranje postalo duhovno-duševni problem. Starec ali starka z jasnim mirom starosti lahko vplivata mladostno. Poapnenje srčne žile odvodnice, ki se začne že s tridesetim letom, še ni znak staranja. Zmožnost, prevdarno in mirno misliti, lahko podeli 6tarcu-slabiču mladostno svežost. Mlad človek, ki pa nima teh sposobnosti v zadostni meri, lahko vpliva starikavo. Goethe je z osemdesetimi leti še ustvarjal. Mnogi veleumi so pa že v mladih letih shirali telesno in duševno. Staranje torej ni odvisno od let. Pojav hiranja v možganih, kjer je sedež vseh duhovnih sil, lahko že v življenjski miadosti povzroči ostaritev. Možgani, ki so zdravi in v redu, so pa kljub visoki» starosti in telesni oslabelosti zmožni, omogočiti mladostno svežost. Vprašanje začetka sta- © , Amtliche Bekanntmachungen Die Obst- und Weinbauschule Marburg-Drau, Steiermark hat die Aufgabe, junqe Leute bäuerlicher u. anderer Herkunft zu tüchtiqen Landwirten u. zu aufrechten deutschen Menschen zu erziehen. Sie 6ollen befähigt werden, landwirtschaftliche Betriebe, insbesondere Obst- und Weinbaubetriebe einzurichten und zu führen. Dieses Ziel wird erreicht durch den Schulungsunterricht und durch praktische Betätigung in der großen, vielseitigen Schulwirtschaft Die Ausbildung dauert 2 Jahre. Das neue Schuljahr beginnt am 15. September 1944. Alles Nähere erfahren sie aus einer Schulschrift, welche bei der Anstaltsdirektion einzuholen ist. 576 Die Direktion der Obst- und Weinbauschule Marburg-Drau, Steiermark. Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Arbeitsfragen. Bekanntmachung Es besteht Veranlassung, nochmals auf die Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark vom 7. 2. 1944 über die Meldepflicht von Männern und Frauen, die aus Anlaß des Luftkrieges ihre bisherige Tätigkeit aufgegeben haben, hinzuweisen. § 1. Personen, die seit dem 1 April 1943 eine selbständige Berufstätigkeit in ihrem bisherigen Unternehmen oder eine unselbständige Berufstätigkeit in ihrem bisherigen Betriebe wegen Luftgefährdung oder nach Fliegeraingriffe« aufgegeben haben odei künftig aufgeben, müssen sich unverzüglich bei dem für ihren jeweiligen Aufenthaltsort zuständigen Arbeitsamt melden. Von der Meldepflicht sind Personen befreit, die unter Mitwirkung des Arbeitsamtes anderweitig eingesetzt sind. § 2. Die Meldung hat mündlich oder schriftlich zu erfolgen. Die Meldepflichtigen haben dem Arbeitsamt auf Verlangen alle notwendigen Unterlagen vorzulegen, sowie alle erforderlichen Auskünfte zu erteilen. Das Arbeitsamt kann auch das persönliche Erscheinen anordnen. 5 3. (1) Das Arbeitsamt kann von den Meldepflichtigen die Meldung und das persönliche Erscheinen durch Zwangsgeld bis zu 10 000 RM erzwingen Die Zwangsgelder werden im Verwaltungszwangsverfahren beigetrieb ein und fließen dem Reichsstock für Arbeitseinsatz zu. (2) Meldepflichtige, die gegen die Vorschriften dieser Verordnung verstoßen, werden auf Antrag des Leiters des Arbeitsamtes mit Gefängnis und Geldstrafe oder mit einer dieser Strafen bestraft. 574 Kroatische Umsiedler! Alle kroatischen Umsiedler, die das 15. Lebensjahr vollendet haben, müssen im Besitz einer Legitimation der Deutsch-kroatischen Umsiedlungskommission sein. Um allfällige Anstände im Zuge der ausländerpolizeilichen Überwachung zu vermeiden, werden alle kroatischen Umsiedler, die das 15. Lebensjahr vollendet haben und noch nicht im Besitz einer Legitimation sind, aufgefordert, unverzüglich beim Konsulat des Unabhängigen Staates Kroatien in Graz, Jahngasse 2 a, die Ausstellung einer Legitimation zu beantragen. Dem Antrag ist eine Personaluikunde (Taufschein, Trauungschedn, Heimatschein u. dgl.) beizulegen. 2272 Deutsch-kroatische Umsiedlungskommission ia Marburg/Drau Hrvatski preseljenici! Svi hrvatski preseljenici, koji su stariji od 15 godina moraju posjedovati izkaznicu Hrvatsko-njemačkog povjeren-stva za preseljenje. Da se predusretne neugodnim posljedicama, koje bi mogle nastati radi redarstvenih propisa o nadzoru inozemaca, pozivaju 6e svi Hrvati-preseljenici stariji od 15 godina, koji još nemaju takovih izkaznica, da zatraže od Hrvat-skog konzulata u Grazu, Jahngasse 2a. izdanje takove izkaznice. Molbi treba priložiti osebne izprave (krstni list iM do-movnicu, vjenčan list i t. d.) Hrvatsko-njemačko povjerenstvo za preseljenje u Marburgu a. d. Drau. S73 Turteltaube — Weibchen. — grau mit schw. Halsring, ra-schest zu kaufen qesucht. — Angeb. unter »Taube« an die Geschäftsstelle der »M Z.« in Pettau 575-4 Zwei Hafner- u. Töpfer-Lehrlinge werden aufgenommen bei Anton _ Reisp, Marburg-Drau, Kernstockgasse Nr. 10. 554-6 Dienstmädchen, das womöglich Radfahren kann, wird sofort aufgenommen. — Bäckerei, Lembach 23, b. Marburg. 527-6 Brave Hausgehilfin, die auch etwas kochen kann, wird sof. im Kaufhaus am Lande. Kreis Luttenberq, aufgenommen. Anträge an die Verwalt. »Staj. Gospodar«. unter »Kaufhaus*. 536-6 Fräulein sucht Wohnung und Kost in Brunndorf. Anträqe unter »Ruhig 273« a. d. Verwaltung. 578-8 28jähr. Unter-steirer. Professionist, wünscht zwecks Ehe Bekanntschaft mit einfachem Mädchen, welches Freude zur Wirtschaft hat. Vermögen Nebensache. - Anträqe a. d. »M. Z.«, unt. »Vermögen«. 572-12 Kaufe gebrauchte Tambura-schen- (Far-kasch) 4 sai t ige Bisernica oder Bratsch. Angebote an Johann Sekornja, Lager 90, Walinitzstr 20, Dresden 28, Postlei tzah! 10. 562-14 Verkaufe Ledertasche, 50 RM, u. verschiedene Eisenbahner-uniformen oder tausche qegen Zivilkleider. — Marburg-Dr.. Domkoqelgasse 1. 579-14 UPOŠTEVAJTE PREDPISB LETALSKE ZAŠČITE! Mitteilung Ich bringe allen Interessenten zur Kenntnis, daS ich vom Finanzamt in Marburg als Helfer in Steuersochen zugelassen wurde. Meine Kanzlei befindet sich in der Beethovenstraße Nr. 2. Es werden sämtliche Buchhaltung»-und Bilanzarbeiten übernommen, sowie alle Sten-erfragen behandelL Ant. Rud. Legat Helfer In Steuersachen Marburg a. d. Drau, Beethovensfraße 2 Herrenfahrrad tausche qeqen eine tadell. Klavierharmonika od. quten Rundfunkempfänger. Adr. in der Ver-waltunq. 580-14 «nri n NEUES Pulver für Wuchs und Mästung der Schweina R E D l'N, mit garantiertem Erfolgi Zentraldrogerle EMIL THOR Marburg (Drau) , Herrengasse 33 Zu kaufen gesucht Abfälle) Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le, Alteisen. Metall, Glasscher-kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau. Drau-qasse 5. 4 Verschiedenes Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz-orthopädi-sche Apparate, Leibbinden, Gum-mistrümpfe erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Dran. Mellingerstr 3. Bandagen aller Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandaglst, Marburg/Dran, Herrengasse 5. dient heut« nur der menschlich««» Ernöhrungl Daran müssen all* Geflügelhalter ebenso denken wi« der Verbraucher von Eiern, der sich immer erst überlegen möchte, ob die ihm mgeteilten Eier nicht tm einem späteren Zeitpunkt noA besser zw verwenden sind. Dohm legt man sie erst mal m Gamnicl - dort holten if« lidt. Hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder und Onkel \ Georg Turk Gefreiter im blühenden Alter von 22 Jahren, am 27. März 1944, an der Ostfront für Führer und Vaterland gefallen ist. Stadeldorf-CiUi, den 19. April 1944. In stolzer Trauer. Georg und Emma, Eltern) Franz (z. Zt. im Felde), Anton, Stephan, Ferdinand, Albin, Fanni, Maria und Josefine, Geschwister; Emma, Großmutter; Michael Art-nak (z. Zt. im Felde), Schwager, und alle übrigen Verwandten. sTT Oglašujte!