PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini OP 1* Abb postale 1 gruppo " \jCI1Q OD ilT Leto XIX. St. 7 (5382) TRST, sreda 9. januarja 1963 10-URNA DISKUSIJA MED TAJNIKI STRANK VLADNE VEČINE Okviren sporazum med KD, PSDI, PRI in PSI o deželni ureditvi in upravnem svetu ENEL Do konca sedanje zakonodajne dobe bodo odobrili le finančni zakon, druge deželne zakone pa po volitvah - Vlada bo v kratkem, imenovala upravni svet ENEL - Usoda Fanfanijeve vlade je odvisna sedaj le od sklepa, ki ga bo na jutrišnji seji sprejel centralni odbor PSI RIM, 8. — Na zahtevo PSI so se danes sestali v Camillucci Bfedstavniki strank vladne večine. Razgovori so trajali od 10.35 do 14. ure in od 16.30 do 22.50. Po zaključku razgovorov so izdali naslednje skupno sporočilo : «Na zahtevo PSI so se sestali predstavniki KD, PSDI, PSI in PRI, da bi proučili vprašanje uveljavljenja deželne ureditve v sedanji zakonodajni dobi. V imenu KD so se sestanka udeležili: Moro, Gava in Zaccagnini; v imenu PSDI: Saragat in Orlandi; v imenu PRI: Reale in La Malfa; v imenu PSI: Nenni, Pertini, Lombardi in Barbareschi. Sestanku je prisostvoval predsednik vlade. Predstavniki KD so izrazili svoje Prepričanje, da v tem trenutku ne obstajajo pogoji časa in politične stabilnosti, ki bi dopuščali popolno Odobritev deželnih zakonov ;izjavi-11 pa so, da na osnovi privrženosti KD deželni ureditvi republikanske države, za KD ne obstajajo pridržki političnega značaja glede pospešene parlamentarne razprave kar zadeva finančni zakon in s tem povezani zakon o osebju deželnih uradov. Ne da bi se s tem odpovedali Potrebni in nujni proučitvi važnih zakonskih osnutkov, ki so tik pred odobritvijo parlamenta, je KD mnenja, da je treba to diskusijo voditi s trdno politično voljo, da hi napravili značilne korake naprej na poti uveljavljenja deželne ureditve v političnem okviru, iz katerega bi morali iziti nadaljnji nujni pogoji za plodno uresničenje ustave na tem področju. PSDI in PRI potrjujeta s svoje strani namen, da se doseže takojšnje in popolno uveljavljenje deželne ureditve, hkrati pa jemljeta na znanje možnost napredovanja k Uresničenju deželne ureditve; v njej vidita osnovo za skupno obvezo strank, ki naj ohrani politično perspektivo, ki se je odprla s sestavo koalicijske vlade pod predsedstvom Panfanija in ji zagotovi potrebno Zaupanje za nadaljevanje njenega Plodnega dela. Medtem ko je KD Ponovno potrdila svojo politično DANES Po diskusiji, ki je trajala ves dan in pozno v noč, so se tajniki strank vladne večine sinoči sporazumeli, da bo parlament odobril do konca sedanje zakonodajne dobe le finančni zakon, druge deželne zakone pa po volitvah; kar zadeva ENEL, so se sporazumeli glede upravnega sveta te ustanove, ki ga bo vlada Imenovala v prihodnjih dneh. Ta Sporazum pa je odvisen od sklepa, ki ga bo glede tega sprejel centralni odbor PSI na svoji jutrišnji seji. V mednarodnih okvirih pa je v ospredju: 1. Današnji sestanek pomočnika sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecova s Kenncdyjem; Kuznjecov je včeraj izjavil, _ po razgovoru z U Tantom — da ho njegova vlada storila vse za normalizacijo tro rešitev nvori bonskega zunanjega ministra Schroeder- okrog Kube in za hi-■ drugih mednarodnih vprašanj. 2. Londonski razgo' stri se’je pritoževal, da sporazum Kennedy-Mac Millan izključuje Zahodno Nemčijo od nadzorstva nad atomsko oborožitvijo Nato, in verjetno je, da mu je lord Home obljubil podporo, toda le v primeru, če bo postal Bonn bolj naklonjen vstopu Anglije v skupno tržišče, in res je Schroe-der ob povratku v domovino izrazil prepričanje, da bo v tem Pogledu mogoče najti rešitev. 3. Najbolj težavno vprašanje za vstop Anglije pa je brez dvoma vprašanje kmetijstva, in o njem so včeraj v Bruslju razpravljali ministri za kmetijstvo šestih dr-*»v skupnega tržišča; pri tem gre Predvsem za posledice, ki bi nastale za angleško kmetijstvo v okviru skupne kmetijske politike. 4. Napoved prihoda Hruščova v vzhodni Berlin je povzročila včeraj izjavo zahodnonemškega ministra Barzela, da v Bonnu proučujejo možnost, da bi prišlo do sestanka med njim in kakim članom bonske vlade, ali pa da ga “1 povabili, naj bi si ogledal berlinski zid z zahodne strani, kar Pomeni, da je položaj v zvezi z Berlinom precej popustil, saj so *e včeraj obnovila tudi pogajanja Za povečanje trgovinske izmenjave med obema Nemci jama. Verjetno po britanskem in belgijskem nasvetu se je včeraj Čom-be vrnil v Elisabethville in ponovno poudaril, da namerava «nadaljevati borbo» hkrati pa bi se rad sestal s predstavniki OZN. Toda eden od njih je izjavil: «Mi ignoriramo tega gospoda in nismo bili uradno obveščeni o njegovem Prihodu.» Tudi U Tant ni bil obveščen o kakih čombejevih pomirjevalnih izjavah, ki so jih razširile zahodne agencije. Istočasno le osem vplivnih poglavarjev raz-Ulh plemen Katange poslalo predsedniku kongoške vlade Aduli pismo, v katerem se zahvaljujejo Osrednji vladi in OZN in zahtevajo za Katango novo vlado ter aretacijo Combeja. Ves svetovni tisk je objavil Predvčerajšnji uvodnik «Pravde», «st «Sovjetska Rusija» pa je včeraj objavil članek o sporih med Leninom in Stalinom. Med temi •Pori je bilo tudi vprašanje etničnih manjšin, glede katerega je •Stalin kazal hud vseruski šovinizem». Lenin je namreč vedno poudarjal, da b> najmanjša krivica do etnični.j manjšin lahko kompromitirala ugled države. obvezo kar zadeva uveljavljenje deželne ureditve v okviru politične stabilnosti in demokratične varnosti, sta PSDI in PRI izjavili, da po volitvah ne bosta sodelovali v vladnih formacijah, ki ne bi prevzele obveze, da bodo dosegle odobritev še drugih deželnih zakonov. Predstavniki PSI so si pridržali pravico, da predlože centralnemu odboru svoje stranke stališča, ki so prišla do izraza na današnjem sestanku. Predstavniki KD, PSDI in PRI pa bodo s svoje strani prepustili vodstvenim organom dokončne sklepe, upoštevajoč pri tem tudi sklepe, ki jih bo sprejel PSI». Hkrati s tem sestankom so se posebej sestali Moro, Fanfani, Colombo, La Malfa in Lombardi, ki so razpravljali o ENEL in se sporazumeli o imenovanju upravnega sveta te ustanove. Po sestanku je Fanfani izjavil novinarjem, da bo vlada imenovala v bližnjih dneh upravni svet ENEL. Nenni je izjavil novinarjem, ki so ga spraševali o rezultatih sestanka: «Obvezali smo se, da ne bomo dajali izjav; poročal bom centralnemu odboru svoje stranke». Na vprašanje, ali je zadovoljen s sestankom, je Saragat dejal: «Se'kar». Minister Colombo je zapustil Ca-milluccio že okrog 20,45; novinarjem Je izjavil: «Sklenili smo imenovati upravni svet ENEL, in v prihodnjih dneh bo vlada določila osebe». Na vprašanje, koliko članov ima upravni svet, Je dejal, da jih ima devet, vštevši predsednika. Na vprašanje, ali so ta sklep sprejeli soglasno, je dejal: «Vsi smo soglašali s tem». Na vprašanje, ali so soglašali tudi glede predsednika, je dejal: «Določili smo metodo, nismo govorili o osebah». Po mnenju pravosodnega ministra Bosca bo pravosodna komisija senata zaključila jutri proučitev zakonskega osnutka o amnestiji in pomilostitvi, tako da bo senat mogel začeti že s četrtkom razpravo o tem ukrepu. Komisija je v glavnem odobrila zakonski osnutek v besedilu, ki ga je predložila vlada, vendar pa je sprejela nekatere spremembe, ki jih bo zagovarjala v senatu. Med temi spremembami so tudi naslednje: 1. raztegnitev veljavnosti amnestije do 8. decembra 1962, namesto do 1. decembra; izključitev kaznivih dejanj, ki zadevajo potvorbe živil in hujša dejanja proti javni morali; 3. izključitev primerov žalitve časti, vštevši take primere v tisku; 4. znižanje kazni naj velja tudi za kazniva dejanja, ki so povezana z vojnim stanjem, za hujše primere žalitve časti in nenamernega umora. Neuspel atentat na Južnem Tirolskem BOČEN, 8. — Neka policijska obhodnica je našla danes delno poškodovan opornik električnega daljnovoda, ker eden izmed treh nabojev tritola ni eksplodiral. A-tentat je bil verjetno napravljen na Silvestrovo ponoči. Toda o-rožniki in električne centrale niso objavile nobenega poročila, ker ni prišlo do prekinitve električnega toka. Vejvoda pri Pretiju RIM, 8. —■ Italijanski minister za zunanjo trgovino Luigi Preti ie sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Iva Vojvodo. Preti in Vejvoda sta se razgovarja-la o jugoslovansko-italijanskih gospodarskih odnosih. Atentat v Akri AKRA, 8. — Notranji minister Gane je sporočil, da je nocoj eksplodirala bomba na stadionu v Akri nekaj minut potem, ko je predsednik Nkrumah zapustil stadion. Bomba je ranila več oseb. Aretirali so nekega moškega. Možnost sestanka med Hruščovom in predstavnikom Bonna BONN, 8. — Zahodnonemški minister za nemške zadeve Bar-zel je imel danes popoldne tiskovno konferenco v zahodnem Berlinu. Omenil je možnost, da se član bonske vlade sestane s Hruščovom, ko bo ta prišel v vzhodni Berlin, da se udeleži kongresa vzhodnonemške komunistične stran ke. Barzel je izjavil, da se v bonski vladi posvetujejo, da določijo stališče za primer, da bi na željo Hruščova prišlo do sestanka med njim in kakim članom bonske vlade. Minister je dodal, da vlada proučuje tudi možnost, da bi Hruščova povabili, «naj bi si ogledal berlinski zid na zahodni strani». Danes so se v zahodnem Berlinu obnovila pogajanja za povečanje trgovinske izmenjave med obema Nemčijama. Danes sestanek Kuznjecov-Kennedy Priprave za zasedanje 88. kongresa Posvetovanja med ZDA in Anglijo o jedrski sili NATO - Londonski tisk ponovno piše o atomskem «napadu» na ZDA WASHINGTON, 8. — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov se bo razgovarjal jutri v Washingtonu s predsednikom Kennedyjem in z državnim tajnikom Deanom Rit skom. To je danes sporočil predstavnik državnega departmaja. Kuznjecov bo prišel v Washington nocoj. V ameriških uradnih krogih izjavljajo, da se bo sestal s Kennedyjem na željo Kenne-dyja. Državni departma je nedavno sporočil Kuznjecovu, da so ameriški voditelji pripravljeni sprejeti ga, če bi želel razgovor z njimi. Kuznjecov je imel danes polurni razgovor s tajnikom OZN U Tantom. Zatem je izjavil, da bo Sovjetska zveza storila vse za normalizacijo položaja na karibskem področju in za hitro rešitev drugih mednarodnih vprašanj v interesu okrepitve svetovnega miru. Pri tem je omenil razorožitev in Berlin. Izjavil je, da se bo vrnil v Moskvo čez nekaj dni. Jutri bo začel svoje delò v Washingtonu 88. kongres ZDA. Pred- sednik Kennedy se je vrnil danes v prestolnico iz Palm Beacha in bo prisostvoval otvoritvi novega zasedanja. V ponedeljek bo verjetno pretiral svojo poslanico o stanju v državi. Danes se je sestal v Beli hiši z voditelji kongresa, katerim je obrazložil svoj program za tekoče leto. Pred sestankom z Mac Milla-nom na Bahamskih otokih se je zdelo, da bodo na novem zasedanju kongresa prevladovala notranja vprašanja, kakor so n.pr. znižanje davkov, podpora šolam in spor o obvezni zdravniški pomoči starejšim ljudem. Sedaj pa bo pri diskusiji prevladovalo vprašanje jedrske sile NATO, o kateri sta se sporazumela Kennedy in Mac Millan. V tem okviru bodo razpravljali tudi o izdelovanju raketnega izstrelka «Skybolt». V ta namen so številni senatorji sporočili, da bodo za- lllllllllllflllllllllllllllllllltlfllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltnilllllllllltllllllllllllllllllllinillllltlllinillllllltlllMIIMIIlillllllMIlllllllIMMIIIIMIIIimilllllllllllllltlllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllliilltlll AKCIJA ANGLIJE IN BELGIJE ZA REŠITEV RATANSKEGA SECESIONISTA V Contbe se je včeraj vrnil v Elisabethville Več voditeljev zahteva njegovo aretacijo Bunche in Gardiner sta se vrnila v Leopoldville - Belgijski zunanji minister je zadovoljen zaradi povratka Combeja, čigar žan-darji še dalje uničujejo naprave družbe «Union Minière» ELISABETHVILLE, 8. — čombe se je vrnil danes z avtomobilom v Elisabethville. Z letalom je prišel v Kipuši, nato pa z avtomobilom v Elisabethville. Prišel je z avtomobilom belgijskega konzula v Elisabethvillu in se je nato nastanil na sedežu ka-tanške pokrajinske vlade namesto v svoji običajni rezidenci, ki jo stražijo čete OZN. Nekaj pred prihodom čombe-ja v Elisabethville sta iz tega mesta odpotovala podtajnik OZN Ralph Bunche in načelnik za civilne operacije OZN v Kon. gu Gardiner. Odpotovala sta v Leopoldville. V poučenih krogih poudarjajo, da se je hotel Bunche izogniti sestanku s čombe-jem. V zadnjih dneh je večkrat poudaril, da nima kaj govoriti z njim. Combejeva vlada je objavila v Brazzavillu izjavo, v kateri pravi, da je Combe odšel v Elisabethville, da stopi v stik s funkcionarji OZN in da se bo nato vrnil v Kolvezi, da se posvetuje s člani svoje vlade. Sporočilo pravi dalje, da je bil tajnik OZN obveščen o potovanju Combeja ter da je dal londonski in belgijski vladi formalna zagotovila o varnosti Combeja. Ob prihodu v Elisabethville je Combe izrazil zadovoljstvo, ker se je vrnil, češ da «je dolžnost državnega poglavarja biti med svojim ljudstvom v trenutkih nevarnosti». Neki predstavnik OZN v Elisabethvillu je glede Combe-jevega prihoda izjavil: «Mi ignoriramo tega gospoda in nismo bili uradno obveščeni o njegovem prihodu». Družba «Union Minière» je objavila nocoj sporočilo, v katerem javlja, da so Combejevi žan-darji postavili eksplozivne naboje na vseh hidroelektričnih napravah v Kolveziju, ki so v njihovih rokah. V krogih osrednje kongoške vlade so sporočili, da je zadnje dni prišlo do krvavih spopadov med Pietro Nenni s svojo ženo pred stanovanjem v Rimu liiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiillliliiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii Velik odmev na članek «Pravde» v vseh vzhodnoevropskih državah KP Mongolije podpira Hruščova • «Sovjetska Rusija» o sporu med Leninom in Stalinom MOSKVA, 8. — Kakor poročajo tiskovne agencije vzhodnih držav, so vsi časopisi v Sofiji, Varšavi, češkoslovaški list «Rude pravo», madžarski list «Nepszabadsag», vzhodnonemški list «Neues Deu-tschland» in drugi objavili v celoti Včerajšnji članek moskovskega lista «Pravda», ki kritizira albanske in kitajske voditelje. Iz mongolske prestolnice pa poročajo, da je prvi tajnik KP Mongolije Cedenbal v svojem poročilu na kongresu partije v celoti podiprl Hruščova ter je ostro kritiziral albanske voditelje «in tiste, ki jih podpirajo». Moskovska «Izvestija» objavljajo danes uvodnik v zvezi z včerajšnjo kritiko v «Pravdi». «Izve. stija» pišejo v glavnem, da je Lenin poudarjal, da je treba voditi odločno politiko in da mora ta te. meljiti na načelih, hkrati pa je treba upoštevati odnos sil, biti mo. ra elastična in ne sme, v skladu s pogoji, onemogočiti niti izbire moč-nega sistema niti ne sistema po. gajanj. «Albanski dogmatiki in tisti, ki jih podpirajo, piše list, so sedaj proti politiki miroljubnega sožitja, kot splošne linije zunanje politike socialistične ‘države, s čimer kažejo pomanjkanje zaupanja v zmago socializma po poti miroljub. nega tekmovanja med dvema so- cialnima sistemoma, in vnašajo škodljivo zmedo v razumevanje sedanjega življenjskega problema, ki je problem miru in vojne». List zaključuje, da je sovjetska komu. nistična stranka odločena nadaljevati borbo za solidarnost in enotnost mednarodnega komunističnega gibanja. V listu («Sovjetska Rusija» pa objavlja partijska voditeljica For-tijeva članek, ki govori o razdob-ju med 23. decembrom 1922 in 4. januarjem 1923, ko je Lenin, ki je hudo zbolel, še vedno sodeloval, kolikor mu je bilo mogoče, «pri tedanjih važnih vprašanjih in se boril proti zgrešenim predlogom in načrtom Stalina in nekaterih drugih članov centralnega komiteja». V članku je rečeno, da je spor med Leninom in Stalinom dosegel tedaj vrhunec in se je tikal predvsem štirih vprašanj: 1. Organizacija nadzorstva nad partijskimi in državnimi organizmi, kateri je hotel Stalin v nasprotju z Leninovim mnenjem dati policijsko obliko. 2. Sestava in važnost centralnega komiteja partije. Lenin je hotel zvišati število članov in vključiti v komite veliko število delavskih elementov. 3. Delovanje odbora za državno načrtovanje (Gosplan), kateremu je hotel Lenin dati veliko avtonomijo. 4. Vprašanje etničnih manj- šin, glede katerega je Stalin kazal «oster vseruski šovinizem». List pravi, da je to vprašanje izredno važno. «Ko se je ukvarjal z vprašanjem narodnosti, kakršno je bilo v notranjosti ZSSR, piše list', ni Lenin zgubil z vidika mednarodnega poslanstva Sovjetske zveze do drugih narodov. Poudarjal je, da bi najmanjša krivica do etničnih manjšin lahko kompromitirala ugled dežele pred narodi Vzhoda, kar bi bilo zelo resno v trenutku, ko so se začele neskončne ljudske množice v Aziji prebujati in se boriti za svojo neodvisnost.» List omenja nato na kratko karakteristike, ki jih je Lenin v zadnjem razdobju svojega življenja pripisal svojim sodelavcem Trockemu, Zinovjevu, Kamenevu, Bu-harinu, Pjatakovu in Stalinu. «Trocki, je pisal Lenin, je človek, ki ga njegova zaverovanost vase žene preveč naprej. Na drugi strani daje preveliko važnost izključno upravnim stranem naše stvari.» Glede Stalina omenja list znova ostro kritiko proti njemu v Leninovem testamentu, ki je bil objavljen leta 1956 po dvajsetem kongresu, «Kakor so pokazali poznejši dogodki, zaključuje list, ni Stalin potegnil iz Leninove kritike potrebnega nauka. Ni izpolnil svoje obljube in ni ostal zvest zagotovilom, ki jih je tedaj dal.» pripadniki plemena Baluba in Lulua v južnem Kasaju na meji s Katango. Med spopadi je bilo ubitih 372 ljudi. Nekateri uporniki ao ustanovili novo pokrajino z imenom «Enotnost Kasaja». Osrednja vlada je poslala na to področje posebno preiskovalno komisijo, Radio v Elisabethvillu je začel danes oddajati pod imenom «Kon-goški radio, pokrajinska postaja Južne Katange». Napovedovalec je poudaril, da se v Elisabethville in v druga mesta Katange povra-ča normalno stanje. Bruseljski list «La Libre Bel-gique» objavlja izjavo Combeja, ki trdi, da bo nadaljeval borbo do konca. Nato obtožuje ZDA, da hočejo postaviti Katango pod svoje nadzorstvo skupno z rudniškimi bogastvi in pri tem nadomestiti Belgijce. O družbi «Union Minière» je izjavil, da «koketira hudičem», o čemer «se bo morala nekega dne kesati». Combe je ostro kritiziral tudi Belgijo in zaključil: «Prebivalstvo Ka- tange ne bo nikoli popustilo. Pripravlja se, da se umakne v gozd, od koder se bo nekega dne vrnilo». Belgijski zunanji minister Spaak je na tiskovni konferenci izjavil, da je Combejev povratek v Elisabethville «pozitivno dejanje». Dodal je: «Ce bo katanški predsednik preklical nekatere svojg^ nedavne izjave, kakor npr. izjavo o politiki požgane dežele, bo to dobro in se bo moč pozneje pogajati z njim kot predstavnikom ka-tanške pokrajinske vlade». Danes so objavili vsebino pisma, ki ga je poslalo predsedniku kongoške vlade Aduli osem vplivnih plemenskih voditeljev v Katangi, med katerimi sta tudi Combejev tast in brat Combeje-vega notranjega ministra Munon-ga. V pismu izražajo zvestobo in hvaležnost osrednji vladi ter se zahvaljujejo Združenim narodom za njihovo akcijo in zahtevajo sestavo nove pokrajinske vlade v Katangi in aretacijo Combeja. Bunche je medtem prispel v Leopoldville, kjer bo imel jutri popoldne tiskovno konferenco. Zahodne agencije trdijo, da se je Combe vrnil v Elisabethville, da vzpostavi mir in napravi konec uničevanju ter da prepreči nove napade na OZN. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da so zahodne države, predvsem Anglija in Belgija, pritisnile na Combeja, naj bi jasno izjavil, da je pripravljen sodelovati z OZN, da bi se s tem rešil. Predstavnik OZN pa je izjavil, da mu ni nič znanega, da bi bil Combe izjavil, da je pripravljen naglo izvajati U Tantov načrt. nekaj bivših članov okupacijskih oboroženih sil. ki so bile formirane kot «slovenska legija» oziroma «domobranci». Skoraj polovica prebivalcev v FLRJ ne preseže 25 let starosti BEOGRAD, 8. — Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je skoraj polovica prebivalstva Jugoslavije, oziroma točno 46,9 odstotka starega do 25 let. Okrog 14,7 odstotka celotnega prebival- stva Jugoslavije je nešoloobveznih otrok; šoloobvezni otroci do 14 let starosti tvorijo 16,4 odstotka prebivalstva; mladina od 14. do 24. leta starosti pa 15,8 odstotka skupnega prebivalstva. Stalno pada število otrok in mladine, ki ne obiskujejo šole. Po drugi strani pa se dviga število mladine, ki je končala razne šole. Tako Je leta 1961 končalo 855.000 mladih ljudi šole za kvalificirane in visokokvalificirane delavce, srednje strokovne šole 319.000, število oseb s fakultetsko visokošolsko in višješolsko izobrazbo se je od 81 tisoč v letu 1953 povečalo na 91 tisoč v letu 1961. htevali pojasnila. Zato se pričakuje obširna debata o celotni jedr. ski strategiji ZDA in NATO. Cez nekaj dni se bodo začeli angleško-ameriški tehnični razgovori o izročitvi ameriških izstrelkov «Polaris» Veliki Britaniji. To je sporočil na tiskovni konferenci britanski tajnik za vojno Pro-fumo po svojih razgovorih z ameriškimi vojaškimi voditelji. Dodal je, da bodo «praznino» med razdobjem, ko bodo britanska letala «V» zastarela, in dobo, ko bodo stopile v akcijo podmornice z izstrelki «Polaris», moč delno izpolniti pred letom 1970, s tem da bodo še dalje uporabljali omenjene bombnike in da bodo pospešili graditev podmornic. Newyorški list «Newsweek» piše, da se kljub odporu generala de Gaulla že ustanavlja jedrska sila NATO. List trdi, da je Mac Millan odredil, naj se tretjina od 140 angleških bombnikov «V» da na razpolago NATO, in dodaja, da pripravljajo tudi ZDA podobne ukrepe kar se tiče ameriških bombnikov v Veliki Britaniji in podmornic «Polaris». Londonski «Daily Express» je kljub uradnim zanikanjem danes ponovil včerajšnjo trditev, da so angleški bombniki «V» izvršili «na. pad» na ZDA in se prebili skozi ameriško obrambo. Londonski list piše, da je treba različne izjave, ki jih je podalo britansko ministrstvo za letalstvo, pripisati ameriškemu pritisku, «Daily Express» piše v svojem uvodniku, da je «napad» na ZDA sprožil vprašanja velike važnosti, kakor je vprašanje moči in učinkovitosti britanske iedrske sile in vprašanje ranljivosti ZDA. Redna proga Moskva-Havana brez pristanka VČERAJ V LJUBLJANI Proces proti belogardistom Combejev» žena je zapustila Elisabethville in odpotovala v Bruselj. Slika jo kaže na rimskem letališču. Na kolenih ima svojega sina. Potuje v spremstvu Čombejevega ministra za obrambo in njegovih otrok HAVANA, 8. — Včeraj je prispelo iz Moskve v Havano sovjetsko letalo «Tu-114», ki je preletelo pot od Moskve do Havane, dolgo 11.200 kilometrov, v šestnajstih urah in pol. Sovjetska družba «Aeroflot» je uvedla to neposredno progo, da se izogne vmesnim».pristankom sovjetskih 1». tal na zahodnih letališčih. Letala «Tu-114» peljejo običajno 180 potnikov, toda v letalih na progi Moskva - Havana so to število znižali na 60, ker mora imeti letalo večjo količino goriva. Na letalu, ki je prispelo sinoči v Havano, je bilo 39 potnikov. V Havano je prispela tudi sovjetska prekooceanska ladja «Baltika», s katero je prispela skupina sovjetskih tehnikov, ki bodo sodelovali s kubanskim zavodom za agrarno reformo. Sinoči je bil na sovjetskem poslaništvu v Havani velik sprejem na čast sovjetski delegaciji, ki je prišla na Kubo za proslav« četrte obletnice kubanske revolucije. Osel - umetnik BALTIMORE, 8. — V zvezi z nedavno definicijo Hruščova o abstraktni umetnosti je ravnatelj zoološkega vrta v Baltimoru pomakal rep osla v barvo in jm postavil žival pred platno, da j* začela «delati». Ravnatelj j« iz-javil, da so «sliko» najprej pokazali nekemu umetnostnemu kri. tiku, ki je po dolgem opazovanju začel zanosno hvaliti delo. Takoj ko je zvedel, kako je bila slika naslikana, se je kritik dostojanstveno umaknil. Vendar pa je neki prebivalec iz države Texas, ko je zvedel za to, takoj kupil «sliko», s tem da je poslal ček 50 dolarjev ter plačal stroške za embalažo m poši-ljatev. ................................................ ZAKLJUČENI RAZGOVORI SCHROEDERJA V LONDONU Zahodna Nemčija vztrajno zahteva sodelovanje pri atomski oborožitvi ZDA grozijo skupnemu tržišču s povračilnimi ukrepi LJUBLJANA, 8. — Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se je danes začel proces proti skupini sodelavcev in somišljenikov nedavno obsojenih voditeljev tako imenovane «organizacije slovenskih antikomunistov». Na zatožni klopi j« dcvat oseb, med katerimi ' boljšanje» nemškega položaja v LONDON, 8. — Zahodnonemški zunanji minister Schroeder je odpotoval danes popoldne iz Londona v Bonn ob zaključku razgovorov z ministrom Heathom in z zunanjim ministrom Homeom, Schroeder se je razgovarjal o vstopu Velike Britanije v skupno tržišče, z zunanjim ministrom pa sta govorila o vprašanjih NATO v okviru nedavnih razgovorov Mac Millana in Kenne-dyja na Bahamskih otokih. Kar se tiče atlantske jedrske sile in raketnih izstrelkov «Polaris», je angleški zunanji minister izjavil Schroederju, da je treba rešiti še številna zapletena vprašanja političnega in vojaškega značaja, in da je Velika Britanija naklonjena načelu večstranske jedrske sile NATO. Schroeder je izjavil, da bonska vlada pričakuje od ZDA podrobnejše načrte glede tega. V poučenih krogih pravijo, da je minister Schroeder v zvezi s sporazumom med Kennedyjem in Mac Millanom na Bahamskih otokih predočil angleškemu zunanjemu ministru «zaskrbljenost bonske vlade» in ugotovil, da sporazum izključuje Zahodno Nemčijo od nadzorstva nad atomsko oborožitvijo NATO. Schroeder je dejal, da bo njegova vlada predložila na zasedanju NATO več vprašanj in predlogov «za iz- NATO. Opazovalci Izjavljajo, da ni Izključeno, da je Home obljubil Schroederju, da bo podprl stališče Nemčije v zameno pa bi Zahodna Nemčija bila bolj naklonjena vstopu Velike Britanije v skupno tržišče. S tem v zvezi sta laburistična opozicija in konservativna skrajna desnica izrekli ostro kritiko. Zunanji minister laburistične vlade v senci Wilson je nocoj izjavil, da je možnost nemške oborožitve z jedrskim orožjem izredno izzivalen ukrep za SZ, ki prispeva k poslabšanju odnosov med Vzhodom in Zahodom. Minister Schroeder je ob povratku v Bonn izjavil, da je prepričan, da bo moč najti rešitev, kar se tiče vstopa Velike Britanije v skupno tržišče. Dodal je, da bodo potrebni kompromisi, «ki bodo mogoči». Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da kar se tiče Velike Britanije, ni nobenega roka za zaključek bruseljskih pogajanj za vstop Velike Britanije v skupno tržišče. Danes je v Bruslju nadaljevala delo posebna komisija ki proti-čuje vprašanja angleškega kmetijstva. Ministri za kmetijstvo šestih držav skupnega tržišča morajo skupno i angleškim mini- strom za kmetijstvo pripraviti po» ročilo, ki bo predloženo v ponedeljek na konferenci ministrov sedmih držav. Komisija je bila ustanovljena zaradi težav, ki so nastale pri pogajanjih z Veliko Britanijo. Komisija mora proučiti posledice, ki bi nastale za an« gleško kmetijstvo v okviru skup» ne kmetijske politike. Ameriški tajnik za kmetijstvo Freeman, ki je govoril na zborovanju sveta farmarskih zadrug, je opozoril države skupnega tržišča, da bi carinske pregrade proti ameriškim kmetijskim pridelkom lahko povzročila, da bi ZDA sprejele povračilne ukrepe, kakor npr. zmanjšanje pomoči tujini. Freeman je dejal, da so ZDA zelo zaskrbljene zaradi protekcionističnih teženj v skupnem tržišču in se odločno borijo, da preprečijo, da bi se evropsko skupno tržišče zaprlo za ameriške proizvode. Freeman je dalje dejal, da b! večje znižanje števila evropskih trgov za ameriške kmetijske pridelke lahko pripeljalo do pove- čanja ameriškega primanjkljaja v tujini v trenutku, ko ga ZDA bi mogle prenesti. To bi lahko _ . » p: peljalo do zmanjšanja gospodi ske in vojaške pomoči tujini. ne ri- ar- Vreme včeraj: ra Jv šja temperatura H. najnjija 8.1. ob 19. url 9.3; zračni tlak 1010.3 raste, veter vzhodnik 6 krni, vlage 61 odst., nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 9. januarja Judi ja,n Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 8.52. Luna vzide ob 16.21 lin zatone ob 7.04 Jutri, ČETRTEK. 10. Januarja Gregor ZA PODPIS TRETJE POGODBE S PODJETJEM CEHOFRACHT Sinoči je odpotovala v Prago tržaška gospodarska delegacija V delegaciji so predsednik zbornice dr. Caidassi, predsednik špediterjev dr. Gropaiz in predstavnik pristanišča dr. Milioni Sinoči je odpotovala v Prago tržaška gospodarska delegacija, katero vodi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, sestavljata pa predsednik špediterjev dr. Gropaiz in predstavnik pristanišča dr. Miliani. Kot smo že poročali, bo v Pragi tržaška delegacija podpisala novo pogodbo s češkoslovaškim podjetjem Cehofracht za promet skozi tržaško pristanišče. To bo tretja tovrstna pogodba in je tak način urejanja prometnih vprašanj že rodil dobre rezultate, saj se je promet CSSR skozi Trst po novi pogodbi znatno povečal. Lanska pogodba Je predvidevala minimalni promet 350 tisoč ton, ki je bil prekoračen za okoli 20 tisoč ton. Vendar pa ta raven ni bila povsem zadovoljiva, saj so tržaški gospodarski krogi upravičeno pričakovali, da bo promet CSSR skozi tr aška Javna skladišča dosegel v 1962. letu 400 tisoč. ton. Promet je bil dober v začetku leta, nato pa je CSSR del svojih pošiljk preusmerila na druga šča in med njimi zlasti na Reko, tako da je tranzit CSSR skozi Reko dosegel leta 1962 464.000 ton in je bil skoro za 100 tisoč ton višji kot leta 1961. Tržaška delegacija pričakuje, da bo mogoče povečati pogodbeno določeni m predvideni promet CSSR skozi Trst in doseči vsaj letnih 400 tisoč ton. Za to obstajajo tudi nekoliko ugodnejši pogoji, ker je bila tik pred zaključkom lanskega leta podpisana med Italijo in CSSR nova trgovinska pogodba, ki predvideva znatno /povečanje trgovinske izmenjave. S tem pa je tudi odstranjena ena izmed objektivnih ovir za razvoj češkoslovaškega prometa in ne bo več takih težav valutnega značaja. Promet CSSR skozi Trst Je pomemben, saj gre za čisti tranzit, v katerem prevladuje bogatejše razno blago. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je CSSR poslala skozi Trst: 41.000 ton lesa, 40 tisoč ton premoga, 35.000 ton sladkorja, 6.000 ton jeklenih izdelkov, 4.000 ton stekla in izdelkov iz stekla ter pomembne količine strojev in naprav. V istem razdobju pa so uvozili: 162 tisoč ton železne rude, 9.000 ton Južnega sadja, 8.000 ton mangana, 3.500 ton asfal nikom, da je bil dosedanji načelnik oddelka za ekonomat dr. Pi-gnatelli premeščen na oddelek za osebje, dosedanji načelnik oddelka za osebje dr. Fortuna pa na oddelek za ekonomat. Zatem je odbor sprejel nekaj sklepov navadnega upravnega značaja. Poleg tega pa je odbor sklenil predložiti v odobritev občinskemu svetu sklep o obnovitvi volilne komisije in sklep o pooblastilih odboru, da lahko sprejme določene sklepe v imenu občinskega sveta. Po končanih upravnih vprašanjih, je bila sestavljena odbor-niška komisija za mladino, ki jo sestavljajo podžupan prof. Cum-bat, odbornik P*pdi, odbornik Ga- sparo jn namestnica odbornika svetovalka Benni. Nadalje je bilo na seji sporočeno, da so uredili na glavnem pokopališču pri Sv. Ani grob pesnika Giottija, čigar bo 15. t.m. 100-letnica rojstva. Danes nadaljevanje pogajanj s kovinarji Osrednja tajništva kovinarjev in predstavniki zveznih sindikalnih organizacij FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM-ÙIL so se včeraj dopoldne sestala v Rimu ter sestavila seznam, ki vsebuje stališče sindikatov do vseh vprašanj, ki so v razpravi. Popoldne so izročili ta Seznam industrijcem. Ti so nato razpravljali o vseh teh točkah in pismeno sporočili svoje stališče sindikalnim organizacijam. Danes ob 11. uri se bodo predstavniki delavcev in industrijcev ponovno sestali na ministrstvu za delo. Spričo dosedanje nepopustljivosti Confindustrie je položaj vsekakor napet. VČERAJ NEKAJ PO 17. URI Močan potresni sunek s središčem onstran meje Po naših telefonskih informacijah ni potres nikjer povzročil kakšne škode Mnogi Tržačani in okoličani so I ko lahek, da so ga — tako kot včeraj popoldne kmalu po 17. uri občutili močan potresni sunek. Potres so občutili zlasti stanovalci v višjih nadstropjih kjer so se ponekod zamajàli tudi lestenci na stropih, tako da je marsikdo preplašen obstal in čakal, če se bo potresni sunek ponovil. Tržaški geofizikalni observatorij je izdal sporočilo, ki pravi, da so aparat: zabeležili potresni sunek ob 17. uri 17’8” z epicentrom 62 kilometrov vzhodno-jugovzhodno od Trsta, in sicer na pod. ročju Snežnika. Sunek naj bi dosegel peto stopnjo na lestvici Mer-calli. Vtem, ko smo začeli klicati nekatere- kraje ,v okolici Snežnika, so se nam že javili prvi Sitateci iz mesta in okolice, ki so vpraševali, če vemo za kakšne podrobnosti v zvezi s potresom. Najprej smo dobili telefonsko zvezo s Postojno, od koder so nam sporočili, da so občutili močan potresni sunek, ki pa je trajal le malo časa in ni povzročil nobene škode. V Ljubljani potresnega sunka sploh niso občutili, medtem ko so nem z Reke sporočili, da so potres sicer zabeležili, vendar je bil sunek ta- v Trstu — občutili predvsem v višjih nadstropjih stanovanjskih hiš. Poklicali smo tudi postajo ljudske milice v Ilirski ^istrici, kjer so potres prav tako občutili m kot kaže, tudi najbolj od vseh krajev, ki smo jih doslej omenili. Po izjavi komandirja tamkajšnje postaje LM je bil potresni sunek bežnega značaja, vendar dovolj močan, da so marsikje za-žvenketalc šipe na oknih in steklenina v kuhinjskih omarah. In to je bilo vse. Ljudje v teh krajih so očitno navajeni takih potresnih sunkov, saj ni bilo nobenega preplaha. Končno smo telefonirali še v Cabar, ki leži onstran Snežnika na Hrvaškem. Tudi od tu so nam odgovorili, da ^o potres sicer zabeležili, vendar ni povzročil nobene škode. Očitno je, da je bil epicenter potresa nekje na neobljudenem področju, ki ga pokrivajo prostrani gozdovi Snežnika in kjer na kilometre daleč ne stanuje živa duša. Znano je, da je področje okoli Snežnika podvrženo temu pojavu in naši čitatelji se gotovo še spominjajo hudega potresa, ki je prizadejal prav Ilirsko BL strico in najbližjo okolico. ža asfalta, 3000 ton bomba-ln 3.000 ton vina. SINOČI NA PRVI SEJI Razdelitev pooblastil občinskim odbornikom Včeraj ob 19. uri se je prvič sestal novi občinski odbor, ki ga je občinski svet izvolil na svoji prvi seji. Najprej je župan dr. Franzil pozdravil stare, in nove odbornike, nakar je razdelil pooblastila posameznikom. Za županom je pozdravil odbornike občinski tajnik dr. Carminelli, ki jim je obrazložil pravila, na osnovi katerih deluje občinski odbor. Nato je župan sporočil odbor- *llllllllllllllll«IIIIIHllllllllllinilllllllll|||||lil|||||||l||||t||,|||l||(1||1|,I|1|||||||||11|llmI|J111II11|111|1|||1||1111||1111|I1||1|||1||11|I1111|1||1|1|111I||,||11||||||(||1|1I1||1||111111|1)|1||milllI11111111111I1|1 PO PONEDELJKOVEM drznem ropu v ul. pascoli Odvržena torba brez milijonov lir edina sled za neznanim roparjem Torbo Jo našla neka ženska na stopnišču med Trgom Belvedere in UL R. Manna - Napad Je bil skrbno pripravljen - Roparja še vedno v mestu7 V naši včerajšnji številki smo objavili vest o «zagonetnem» dogodku, do katerega je prjšlo v Ul. Alfieri, kjer je neki neznanec streljal s pištolo ter zbežal kljub temu, da ga je zasledovalo večje število ljudi. Včeraj zjutraj se je izkazalo, da je vest, ki smo jo objavili v sicer pomanjkljivi obliki, odgovarjala dejanskim dogodkom. Slo je za rop, ki ga je neki neznanec zagrešil v škodo borznega komisionarja Filippa Urbanija, ki stanuje v Ul. Pascoli št. 44. Urbani, ki ima svoj urad na Borznem trgu 2, je predsinočnjim okoli 19. ure zapustil urad-eteri'»e v spremstvu svoje žene podal prb- bila tako rekoč že pred hišnimi vrati, ko je nekdo nenadoma in sunkovito iztrgal Urbaniju aktovko izpod pazduhe. Urbani se je obrnil ter opazil neznanca, ki je začel urno bežati na desno po Ul. Canova navzdol. Sprva presenečen, je Urbani takoj ko je prišel k sebi, začel kričati: «Primite tatu.» Dogodek je seveda pritegnil pažnjo številnih mimoidočih, ki so se spustili v tek za tatom. Ta je nenadoma spremenil smer ter se pognal po Ul. Alfieri navzgor. Kričanje in vpitje je privabilo 24-let-r.ega mehanika Giorgja Circolija r£*Sa -©jurizeele, ki je zaposlen v mehanični delavnici v omenje- majhnega psička, a pod pazduho je nosil aktovko, v katero je shranil denarja za več kot 2 milijona lir. Na vogalu ulic Canova in Pascoli je nenadoma prišlo do ropa. Zakonca sta napravila le nekaj korakov po Ul. Pascoli ter sta ti domu. S seboj je peljal tudi Ri tritpi. Mladfiiifi je skušal pre- streči pot roparju, toda ta je nenadoma potegnil iz žepa pištolo ter ustrelil proti njeniu. Ng srečo krogla (kal. Berretta 6.35, kot so pozneje ugotovili) Circòlija hi zadela, pač pa je strel povzročil strah med zasledovalci. Nihče se liiiiniiiiiHiiiiiiiiMuniiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii PROTI ČLENU 8 ZAKONSKEGA ODLOKA V petek in zdravnikov soboto stavka po vsej državi Na tiskovni konferenci je predsednik zdravniške zbornice dr. Petronio orisal vzroke stavke in zagotovil zdravniško pomoč v nujnih primerih temu je avtobus s prednjim delom zadel v levo stran avtomobila. Avto je šel še nekaj metrov naprej in se je ustavil na pločniku. V avtobusu je bilo približno 20 potnikov, ki so se precej prestrašili. Šofer avtobusa je takoj šel pogledat, če se je kaj zgodilo De Polenghijevi, ki se je tudi precej prestrašila, vendar se ji ni zgodilo nič hudega. Pri vsem tem se je nekoliko poškodovala le 33-letna Marija Nemac iz Ul. Luciani, ki se je peljala v avtobusu in ki se je zaradi nenadnega sunka nekoliko pobila po ličnicah, levi roki in levi nogi, zaradi česar so ji v bolnišnici nudili prvo zdravniško pomoč in se bo morala zdraviti nekaj dni. V petek 11. in soboto 12. bo po vsej državi stavka zdravnikov. V zvezi s tem je predsednik tržaške zdravniške zbornice dr. Petronio imel včeraj v knjižnici splošne bolnišnice tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil vzroke stavke. Z njo hočejo zdravniki zaščititi svoje gospodarske in moralne interese ter svoj ugled. V glavnem je stavka naperjena proti členu 8 zakonskega odloka, ki ga je sprejela vlada. Po tem členu sl vlada pridržuje pravico, da določi minimalne tarife za zdravstvene usluge, če se zdravniške stanovske organizacije ne morejo sporazumeti z zavarovalnimi zavodi glede plačila teh uslug. Ta zakon je sploh nesprejemljiv za vse zdravnike, to je tudi tiste, ki niso zaposleni pri zavarovalnih usta-novah. „ ^ Dr. Petronio je govoril tudi o neugodnem položaju zdravnikov, zaposlenih v bolnišnicah. Treba bo namreč člmprej urediti njihov položaj, da se ne bodo še bolj razredčile njihove vrste, kajti v sedanjih razmerah jih prihaja vedno manj delat v bolnišnico. Zaradi tega preti tudi nevarnost, da bo vedno manj specialistov. Zatem je dr. Petronio obširno govoril o odnosih med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami ter o vprašanju plačila za vsak pregled ali določeno letno vsoto na vsakega zavarovanca, kar je treba odkloniti. Zdravniška zbornica je tudi določila nekatere izjeme glede udeležbe v stavki, tako da ne bo prebivalstvo preveč trpelo zaradi nje. Zdravniki bodo zaprli vse ordinacije in ne bodo delali v nobeni ambulanti zavarovalnih ustanov. Odzvali pa se bodo, če jih bodo klicali za nujne primere na dom. Prav tako bo zagotovljena nujna služba Rdečega križa. Delal bo tudi sprejemni oddelek v bolnišnici ln zdravniki v kirurških oddelkih. Zdravniki, ki opravljajo službo funkcionarjev v zavarovalnih ustanovah, pa bodo zapustili v obeh dneh stavke delo ob 11. uri dopoldne. Na križišču Ul. Gatterl in Ul. Crispl Avtobus v avto Na križišču Ul. Gatteri z Ul. Crispl je včeraj popoldne prišlo do trčenja avtobusa proge št. 26 z zasebnim avtomobilom, vendar brez hudih posledic. Po Ul. Gatteri je vozil omenjeni avtobus proti Ul. Ginnastica 29-letni Giovanni Bosazzi od Sv. Andreja št. 30, ki je močno pritisnil na zavore, ko je na omenjenem križišču zagledal avto, ki ga je z desne strani privozila 22-letna Adriana Politzer por. De Polenghi s Klanca Trenovia št, 8, toda kljub V spalnici je včeraj nerodno padel 82-letni Giuseppe Sprocher iz Ul. Campo Romano 42, ki si je verjetno zlomil desno nogo, za-, radi česar so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pndržtmo prognozo na ortopedski oddelek. Lestev in omara padli na žensko Na delu se je včeraj ponesrečila 50-letna Rosa Pecchiari por. Musseni iz UL D’Alessio 33, ki so jo sprejeli na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti 10 do 30 dni. Zenska, ki je zaposlena pri podjetju «Istituto farmacoterapico Triestino» v Ul. Sv. Frančiška 21, je okrog 11. ure stopila na lestev, da bi očistila omaro. Naslonila se je na omaro, tedaj pa je izgubila ravnotežje in padla z lestve, nanjo pa sta padli lestev in še omara, tako da se je precej pobila po bokih in si je verjetno nalomila medenico, zaradi česar so jo kmalu nato odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Prav tako so včeraj popoldne sprejeli na ortopedski oddelek 21-letnega Flavia Sabadina iz Ul. Monte 17, ki se je tudi ponesrečil na delu, in sicer pri podjetju «Jutificio Triestino». Sabadin je pomagal pri natovarjanju materiala na tovornik, pa se je preveč približal stroju za natovarjanje, tako da mu je zobčevje po- kvarilo stopalo desne noge. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico. Zdraviti se bo moral tri tedne. Odkriti tatiči v openskih vilah Karabinjerjem z Opčin In Iz Nabrežine ter karabinjerjem sodnega odseka iz Ul. Hermet je včeraj uspelo odkriti skupino pobalinov, ki so kradli v vilah na Opčinah. V skupini so štirje mladoletniki od 16 do 18 let ter eden, ki nima še 19 let. Štirje člani pobalinske tolpe so iz begunskega naselja na Opčinah, eden pa je iz Trsta. Imena mladoletnikov, ki so zapleteni v take zadeve, se v tisku običajno ne objavljajo, za ime pobalina, ki je dovršil 18. leto, pa bomo verjetno izvedeli danes. Kakor smo že poročali, so na Opčinah v zadnjih dveh mesecih zabeležili kar šest tatvin v vilah, ki jih imajo Tržačani na Opčinah in so v tem času zapuščene. Zadnjo tatvino, oziroma vlom, pa je predvčerajšnjim prijavila ga. Stuparich, soproga ravnatelja Tržaškega arzenala. Preiskovalni organi so zasledovali nekega pobalina, katerega so več časa sumili. Sprašali so mu vest in so zvedeli še za druge njegove pajdaše. Pobalini so se v vilah zabavali, jedli in pili ter igrali na karte, odnesli pa so le malenkosti. Prijavili jih bodo sodišču in se bodo morali zagovarjati zaradi vlomov in tatvin. Smrt Tržačana pri smučanju v Avstriji Včeraj je prišla v Trst žalostna vest, da se je v Kitzbuehlu smrtno ponesrečil pri smučanju 52-letni Filippo Steiner iz Ulice Franca 5. Njegovi svojci so takoj odpotovali, da bi izvedeli, kako se je nesrečni Steiner ponesrečil in da bi njegsve posmrtne ostanke pripeljali v Trst. Steiner je imel uvozno-izvozno podjetje in je bil navdušen smučar. Pred nekaj dnevi je izkoristil ugodno priložnost, ker ni i-mel toliko posla zaradi praznikov, in je odšel v Avstrijo na znano smučišče. Ne ve se še, če se je med smučanjem zaletel v kakšno drevo, ali če je zavozil v kakšen prepad. Prišla je samo žalostna vest, da je zgubil življenje na belih poljanah. t ni več upal zasledovati kriminalca, ki je nemoteno dosegel Ulico Rossetti, kjer ga je v neki stranski ulici čakal avto znamke «Giulietta». Planil je v vozilo ter se odpeljal po Ul. Rossetti navzdol. To so gola dejstva, ki so jih policijski organi izluščili iz zamotanega pripovedovanja očividcev. Kakšen je bil ropar, kako je bil oblečen? Priče soglasno trdijo, da je šlo za vitkega in precej nizkega človeka v sivi obleki, brez površnika ali plašča in s čepico na glavi. Kakšne barve je bil avto «Giulietta»? Neki mladenič mizar po poklicu, trdi, da je bil modre barve in da je imel evidenčno tablico TS 17914. Policisti pa, ki so na podlagi njegovih izpovedi začeli zasledovati avtomobile po mestu, okolici in celo po vsej deželi, niso želi nikakršnega uspeha. Ugotovili so le, da je to številko imel pred leti avto 1100, ki pa je bil prodan izven Trsta. Tat je s svojim vozilom utonil v temi in do sedaj ga še niso izsledili. Edini uspeh, ki ga je včeraj zabeležila policija, čeprav ne po svoji zaslugi, je najdba aktovke, ki jo je ropar iztrgal Urbaniju. Včeraj popoldne je neka ženska našla aktovko na stopnišču «Scala dei lauri», ki pelje od Trga Belvedere na Ul. Commerciale. Policijski agenti so našli v aktovki dve čekovni knjižici «tra-vellers cheques» za 130 in 150 funtov šterlingov. V aktovki je bila tudi ena čekovna knjižica za tekoči račun v banki «in bianco». Zal pa ni bilo ne duha ne sluha o dveh milijonih lir, ki jih je Urbani spravil v aktovko včeraj zvečer. Izginile so seveda tudi razne inozemske valute za skoraj milijon lir. Kdo je krivec? Policijske oblasti so že predvčerajšnjim blokirale vse ceste v deželi. Modra «Giulietta» pa se ni pojavila nikjer (neki visoki policijski funkcionar trdi sicer, da morda ne gre prav za modro barvo). Na vsak način je skoraj gotovo, da sta bila roparja dva. Eden je izvršil rop, drugi pa je čakal v bližini Ul. Rossetti s prižganim motorjem. Zdi se, da je ropar, ki je iztrgal Urbaniju aktovko, napravil napako, ki ga je prisilila, da je moral teči najprej po Ul. Canova, zaviti nato na desno v Ul. Alfieri in nato še enkrat na desno v Ul. Rossetti. Ce bi oro- pal Urbanija tik pred vhodnimi vrati v njegovo stanovanje, bi verjetno stekel po Ul. Pascoli navzgor, ker bi prav v tej smeri prišel najhitreje do «Giuliette». Vse te ugotovitve kažejo jasno, da je bil rop skrbno pripravljen ter da sta, pri njem sodelovali najmanj dve osebi. Jasno je tudi, da so roparji dobro poznali svojo žrtev ter da so točno vedeli za denar, ki ga je Urbani nosil vsak večer domov. Dejstvo pa, da so našli aktovko na stopnišču «dei Lauri» pomeni, da zlikovci niso zapustili našega mesta. Kazno je tofej, da gre za Ijudii k* so se sicer poslužili pri ropu motornega prevoznega sredstva’ (ki je morda imelo ponarejeno evidenčno tablico), katero pa so zelo hitro skrili v kaki garaži. Policijski organi nadaljujejo preiskavo. 2al moramo ob tej priliki poudariti še enkrat, da smo sicer za dogodek zvedeli že predvčerajšnjim zvečer, a da nismo mogli postreči našim čitateljem s podrobnejšimi podatki, ker nam jih organi letečega oddelka kvesture niso hoteli dati na razpo-lago. SINOČI V GREGORČIČEVI DVORANI «Gradnikov večer» v Slovenskem klubu 0 pesniku je govoril prof. Andrej Budal, pesmi pa so deklamirali člani SG Raztresen, Nakrstova in Lukeš Spet avtomobilske miši Na komisariatu javne varnosti je Albina Sirk por. Zega s Scale Sante 49 prijavila, da so neznanci razbili šipo avtomobila njenega moža, ki ga je parkiral blizu svojega doma; odnesli pa so fotografski aparat in svetlomer. Daniele Ceiner iz Rojansne ulice št. 3 se je pritožil, da so mu neznanci ukradli iz avtomobila transistor in fotografski aparat; Nikola Todoresko, ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, pa je prijavil, da mu je nekdo ukradel denarnico, v kateri je imel 11.000 lir in 5.000 dinarjev. Pridržana prognoza zaradi padca Na ortopedski oddelek so sinoči sprejeli s pridržano prognozo 82-letno Marijo Košuta vd. Magajna iž Križa št. 121, ki si je zlomila levo nogo. Zenica je včeraj okrog poldne 'hotela na malo teraso pred svojim domom, pa se je spotaknila in je nerodno padla. Skraja ni čutila hudih bolečin, toda okrog 21. ure so morali poklicati rešilni avto, da so jo odpeljali v bolnišnico. uiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiufniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim VRENJE MED VARILCI V SV. MARKU Za izredno delo naj uvedejo tretjo izmeno varilcev Varilcem so dejansko že podaljšali delovni urnik za pol ure, proti čemur pa se borijo s polurno stavko Med električnimi varilci v lad- morajo električni varilci delati po c.. -v—„ — 10 ur na dani ge§ da ima ladje- delnica mnogo dela. Delavci pa nočejo pristati na to, kajti njihovo delo je naporno, nevarno in škodljivo zdravju. Zaradi tega so se včeraj sestali na skupščini na sedežu FIOM v Ul. Pondares in živahno razpravljali o tem. Vsi so poudarili, da ni sedaj nobenega razloga, da bi morali opravljati vsak dan dve uri izrednega dela, poleg tega pa ne morejo vzdržati toliko ur, ker se je v zadnjem času močno povečal tempo dela sploh. Ce pa podjetje dokaže, da se res ne more odreči izrednemu nadurnemu delu zaradi preobilice dela, naj se uvede še tretja izmena, kajti od delavcev ne morejo zahtevati še večjega napo**, saj so že izčrpani po osmih urah dela. Na skupščini so sklenili, da bo notranja komisija predložila ravnateljstvu predlog o uvedbi tretje izmene, nakar naj bi se pričeli pogajati o tem. Ce pa bo ravnateljstvo ta predlog odbilo, se bodo varilci ponovno sestali danes ob 17. uri na sedežu FIOM in sklepali o nadaljnji akciji. jedelnici Sv. Marka že okrog mesec dni vre, ker so nezadovoljni z ravnanjem ravnateljstva. Prej so delali po 8 ur na dan in je bil v ta delovni urnik vštet tudi čas, ki so ga porabili za kosilo, to je od 20 do 30 minut, kakor je bil pač oddaljen kraj dela od menze. Pred mesecem dni pa je ravnateljstvo odredilo, da morajo delati varilci polnih 8 ur ter da se čas, porabljen za kosilo, šteje posebej. Zato je ravnateljstvo podaljšalo delovni urnik za pol ure, varilci pa so na to odgovorili tako, da delajo le osem ur in tiste pol ure stavkajo. Ravnateljstvo ladjedelnice je odredilo, da morajo delati varilci od pol sedmih medtem ko ob pol treh, to je delajo toliko časa kot prej. Za večerno izmeno pa je ravnateljstvo odredilo, da se delo začne ob treh popoldne in konča ob pol dvanajstih zvečer. Delavci pa delajo le do pol enajstih in na ta način tudi stavkajo za omenjeno razliko v času. Toda včeraj je ravnateljstvo spremenilo urnik in odredilo, da «ih do treh popoldne, zapuščajo varilci delo Gradnikov večer v Slovenskem klubu je še ena pozitivna postavka delovanja Slovenskega kluba. Tudi ta večer je privabil toliko poslušalcev, da je bila Gregorčičeva dvorana napolnjena. Očitno je bilo, da ima že samo ime Gradnika, največjega med živečimi slovenskimi pesniki in kot domačina iz Brd še primorskega pesnika, dovolj moči, da privabi veliko število njegovih častilcev. Po uvodnih besedah dr. Hla-vatyja, ki je za ta večer pripravil tudi Gradnikov portret, je o pesniku spregovoril prof. Andrej Budal. Pravilno je govornik v začetku poudaril, da se hočejo s tem večerom Tržačani delno oddolžiti tudi za to, da ni bilo lani posebne jubilejne prireditve ob pesnikovi osemdesetletnici. Trst je vselej z budnim zanimanjem sledil umetniškemu razvoju današnjega najznamenitejšega slovenskega pevca z naše zahodne meje, je dejal prof. Budal. Nujno je, da se ga spominja tudi danes, ko se pesnik razgleduje po svoji bogati pesniški žetvi, v kateri zavzemata njegova ožja briška domovina in Primorska prav posebno mesto. Poleg občečloveških navdihov so ga vselej oplajali tudi motivi z domačih, primorskih tal. Predavatelj je nato prikazal Gradnikovo življenjsko pot od domače Medane v Brdih, kjer se je rodil 3. avgusta 1882, do let pokoja v slovenski prestolnici. Mnogo dlje pa se je prof Budal pomudil pri Gradnikovem literarnem ustvarjanju, katerega počet-ki segajo v pesnikovo srednješolsko dobo, ko je s štirinajstimi leti objavil svojo prvo pesem. Pozneje je vedno bolj dozorevajoči pesnik sprejemal razne vplive, ka■ terim pa se nikoli ni toliko podvrgel, da ne bi iskal svojih, samostojnih poti. Z leti se je njegova umetnost tako izpopolnila, da ga danes uvrščamo med najboljše in najgloblje slovenske lirike poleg Prešerna, Jenka, Gregorčiča, Murna in Zupančiča, je dejal predavatelj. Od l. 1916 so se zvrstile pesnikove zbirke «Padajoče zuezde», «Pot bolesti» (1922), «De profundis» (1926), «Svetle samote» (1932), «Večni studenci» (1938), «Zlate lestve» (1940), «Pesmi o Maji» (1944), « Primorski soneti» (1953), « Narobe svet in druge pesmi za mladino» (1953), .Harfa v vetru» (l. 1954) (ta zbirka se lahko označi kot temeljna za presojo vsega pesnikovega dela). Predavatelj je nato omenil Gradnikove prevode pesmi iz raznih literatur. KuttufVlemu zbliževanju med Italijani in Slovenci so namenjeni številni Gradnikovi prevodi iz italijanskega slovstva: dve drami Sema Benellija, Mazzinijeve «Dolžnosti človeka», novele Ade Negri, obširna «Italijanska lirika» (1940), Michelangelovi «Soneti», Petrarcovi «Soneti in kanco-ne», Dantejeva «Božanska komedija», «Pesmi» Giacoma Leopardi ja idr. Pa tudi Gradnika so prevajali v druge jezike in tudi v italijanščino. Italijanom sta ga prevajala Umberto Urbani, Luigi Salvini, ta zlasti v knjigi «Sempreverde e rosmarino», idr. Primorci visoko cenijo in bodo vselej cenili njegove umetnine, je zaključil svoje predavanje profesor Budal. Navzoči so potem z magnetofonskega traka slišali pesnikov glas, njegov pozdrav Tržačanom prav za ta večer in še njegovo pesem tržaški mladini ob njegovem obisku v Trstu 1953. Potem so člani SG Leli Nakrstova. Jožko Lukeš ter Stane Raztresen recitirali številne Gradnikove pesmi ter tako iiiiMliiiiiiilililiiiiimiiiliiimiiliiliiillilMiiiiiiiiilllll VČERAJŠNJI: CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) izpopolnili pred občinstvom podobo pesnika. Predavatelj in recitatorji so bili deležni spontanega priznanja. Slovensko gledališče na ljubljanski TV Po uspeli tretji premieri letošnje gledališke sezone in po laskavih kritikah predstave «Kadar se štorklja zabava», se Slovensko gledališče v polni tišini pripravlja na uradno gostovanje v Sloveniji. V petek, 11. t.m. bo gost ljubljanske TV. Iz njenih študijev bo oddajala Pirandellovo komedijo «Cepiča s kraguljčki». Od ponedeljka 22. t.m. pa bo tržaško gledališče gostovalo v ljubljanskem mestnem gledališču — enkrat s Pirandellovo «Čepico s kraguljčki» in «Patentom», dvakrat pa z Roussinovo komedijo «Kadar se štorklja zabava». Po tem gostovanju je v najkrajšem času predvidena nova premiera v letošnji sezoni. Za naše občinstvo je umetniški svet tokrat segel po kitajski dramski literaturi in izbral igro «Krog s kredo». Premiera je predvidena za 1. februar — izredno je zaradi pustnih plesov premiera premaknjena na dan prej, da bi naša premierska publika ne bila v ničemer prikrajšana. V nedeljo, 3. februarja pa bo gledališče, kot običajno, v popoldanskih urah uprizorilo prvo reprizo, sicer pa o tem bomo že takrat pisali. A. R. pomaranče 200 83 limone 153 153 mandarini 212 176 Jabolka . . . . 141 83 hruške 176 106 pesa 118 106 artičoke 53 45 zelje 88 83 cvetača . . 153 118 ohrovt . . . . 118 83 cikorija . . » • • • • 83 118 100 •čebula .... 55 55 koromač . . . . 129 106 solate .... 225 175 krompir 86 61 paradižnik . . 220 180 rdeči radič . 188 525 200 zeleni uvoženi radič . 213 313 250 zelena ... 240 140 špinača 163 138 VČERAJŠNJE CENE NA RIBJEM TRGU Najnižje in najvišje cene žlahtnih rib in rib največje potrošnje, mehkužcev in rakov na tržaškem ribjem trgu 7. januarja 1963. Vrsta Cene min. maks. Jegulje 350 396 Glamoč (Guattì neri) 125 183 Girice (Menole) 130 264 Moli 1070 1300 Papaline 111 140 Plošče (Passere) 240 750 Rumenci (Riboni) 822 968 Rombi 850 900 Sardoni 160 220 Listi (Sfoglie) 1089 1625 Sipe (Seppie) 617 769 Rakci vabiči (Canocchie) 512 650 Škampi (Scampi code) 2700 2798 Zmrznjene ribe Kalamari 380 400 Sipe 200 380 Plošče 430 450 Gornje cene veljajo brez tare ln izvirajo iz sklepov dražb ali direktnih pogajanj. VALUTE V TESTU dolar 62.0,— švicarski frank 143.45 funt šterllng 1739.50 francoski frank 126.45 manca 154.60 šiling 24.02 pezeta 10.25 dinar —.70 marengo 4900,— ziaco 707.— Faganel razstavlja v galeriji «Rossori h V galeriji «Rossoni» je od 1. I. 1963 razstava slik mladega tržaškega slikarja Faganela, ki razstavlja tu 20 olj in pastelov, Razstava bo odprta še nekaj dni in vabimo občinstvo, da si jo ogleda. GLEDALIŠČE VEHD1 Dam-es ob 21. uri uprizori tržaško Stalno gledališče za red F dramo Fulvia Tomizze «Vera Verk». Zadnji teden ponovitev. Rezervacija in prodaja vstopnic v Galeriji Protti, telefon 36-372. Gene: parter 1000 lir, 1. galerija 650 lir, II. galerija 450 lir, lože 3000 lir, vstop k ložam 300 lir, vstop h galerijam 250 Ur. Nazionale 14.30 18.15 22.00 «n giorno più lungo». Nastopa 44 svetovno znanih umetnikov. Arcobaleno 16.00 «11 delitto della signora Allerson». Metrocolor. Susan Hayward, Peter Finch. Fenice 16.00 «La marcia su Roma». Vittorio Gassman, Ugo Tognazzl. Excelslor 16.00 «Biancaneve e i sette pani». Barvna Slikanica. Zadinjl dan. Grattacielo 16.00 «Jules e Jim». Jeanne Moreau. Prepovedano mladini. supercinema Danes zaprto. Alabarda 15.30 «Fedra». Melina Mer-couri, Anthony Perkins, Raf Vallone. Filodrammatico 16.00 «Fra Diavolo». Stan Laurei, Otlwer Hardy. Aurora 16.30 «Il falso traditore». Cristallo 16.30 «L’affittacamere». Klm Novak, Jark Lemonn. Capltol 15.30 «Tl-Koyo e 11 suo pescecane». Technicolor. Garibaldi 16.30 «Ivan il Terribile». Eisensteinovo veledelo. Impero 16.00 «Gli amanti devono Imparare». Massimo 16.00 «I figli dei moschettieri» Technicolor. Cornei Wilde. Moderno 16.00 «Il leggendario X 15». Technicolor. David Mac Lean. Astoria 16.30 «Il gigante di Metropoli s». Technicolor. Astra 16.30 «L’assedio delle 7 frecce». Vittorio Veneto 15.30 «La dolce aia della giovinezza». Paul Newmann, Geraldlne Page. Abbazia 16.00 «Giubbe nere calze rosa». A. Aumbrey. Prepovedano mladimi. Marconi 16.00 «Sexy al neon». Technicolor, Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «La rapina del secolo». — Tony Curtls. V razstavni galeriji «La Cavana» v Ul. Cavana la bo jutri, v četrtek, o-tvoritev slikarske razstave mladega tržaškega slovenskega slikarja Klavdija Palčiča. To bo že njegova druga osebna razstava. JUmna predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 18. uri Cinemascope Technicolor Lux film: LE MERAVIGLIE DI ALADINO (Aladinova čudesa) Igrajo: DONALD O’CONNOR, NOELLE ADAM, MARIO GIROTTI FAUSTO TOZZI, RAYMOND BUSSIERES in z izrednim sodelovanjem VITTORIA DE SICA, ALDA FA-BRIZIJA in MICHELA ERCIERA KINO PROSEK - K ONTO VEL predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Metro film* IL DIAVOLO NELLO SPECCHIO (Vrag v ogledalu) Igrajo: OLIVIA DE HAVILLAND In DIRK BOGARDE KINO ROSANDRA * BOLJUNEC predvaja danes 19.30 uri film: 9- t. m. ob «ROCCO E LE SORELLE» (Rok in sestre) Igrajo: Mario Valdemarin, Alberto Talegalli, Memmo Carotenuto, Moira Orfei, Gina Rovere s sodelovanjem dvojčic Kessler Razna obvestila Mladinska iniciativa vabi člane in simpatizerje na širšo sejo, ki bo v četrtek 10. tun. ob 20.45 v Ul. Gep-pa 9-1. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. Januarja 1963 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 6 oseb. UMIRLI SO: 72-letnl Manlio Bernuz-zl-Grimaldl, 84-letni Alfonso Dolžani, 61-letni Riccardo Pecohiar, 76-letnl Riccardo Balz, 42-letna Angela Lazar por. Konic. 54-letnl Adalberto Marchesi oh. NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Redenzione. Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Libertà 6; Al Galeno, Ul. S. 01-lino (Sv. Ivan). Prosvetna društva Ivan Canka Skedenj, Škamperle in Barkovlje sp ročajo, da odpelje avtobus izletnll na smučarski izlet v Črni vrh 13. m. ob 6. uri zjutraj Izpred cerkve Skednju. Avtobus se bo nato ustav še na Trgu Garibaldi in na Rotom pri Bošketu. Mali oglasi RAZNO OSEBJE — kuharico, pomožno kuharico, sobarico, Iščem za nov ihotel-restavrant v Sovodnjah pri Gorici. Ponudbe na Casella Postale 459, Trieste. Darovi in prispevki Namesto cvetja n* grob pok. Bazi-lije Plzon daruje Ana Buda! 1000 lir za Dijaško Matico. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob prerani izgubi našega nepozabnega Milana Sardoča še posebna zahvala vsem darovalcem cvetja ter vsem onim, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČA DRUŽINA Slivno, 9.1.1963. Sporočamo žalostno vest, da nas Je v svojem 42. letu za vedno zapustila 7. t. m. naša nepozabna žena in mama ANGELA KONIČ roj. LAZAR Pogreb bo danes ob 14.45 iz glavne bolnišnice. Žalujoči mož Pino, hčerka Lavra, brat Pavel (odsoten), družine Konič, Mohorčič in Zor-zenon ter ostali sorodniki Trst, 9. Januarja 1963. PRIMORSKI dnevnik — 3 9. januarja 1961 PO VOLITVAH V BRAZILIJI Neuspeh desnice Ogroženi interesi konservativcev - Potovanje Roberta Rennesa - Lacerdovi načrti - Stavka častnikov trgovske mornarice V nedeljo, 6. decembra, so bralski volivci znova pristopili k Molilnim skrinjicam, to pot, da se izrekli, kateri sistem oblaki je po njihovem mnenju boljši — sedanji parlamentarni, ali “ivši predsedniški. V trenutnih Pogojih predstavlja ta referendum izredno pomemben dogodek la nadaljnjo politično življenje dežele. Tako so bile izpisane še zadnja strani burnega poglavja brazilske politične drame. V tem šestnajstmesečnem obdobju je o-,rednji politični moment pred-stavljalo uporno Goulartovo pri-aadevanje, da bi mu bila povr-hjena pooblastila, ki mu jih je “il kongres odvzel po končani «wi, ki jo je bila povzročila VUadrosova ostavka. Bilo pa bi napačno trditi, da Predstavljajo osnovni razlog 'šeulartove borbe za vrnitev k Predsedniškemu sistemu njegove °!ebne ambicije. Gre za globlje razloge: gre za vse ostrejše o-“računavanje med nacionalno smerjenimi in demokratičnimi **lami z onimi, ki zagovarjajo •status quo» in ameriške intere-*ei a jih vodi Lacerda. Dejstvo, da je Quadrosov narednik bil obenem tudi voditelj Delavske stranke, ne pa pred-•tavnik neke konservativne sku-PJbe, je pripeljalo do uporniških **°ij. Toda, ko so takšni desničarski načrti zaradi odločnega pdpora javnosti bili preprečeni, prišlo do izglasovanja ustav-“*8a amandmaja, na osnovi katerega je bil vpeljan parlamentarni sistem. Ta korak je imel zagotoviti nadoblast pretežno konservativca kongresa, se pravi je imel emu zagotoviti nadzorstvo nad l2vršno oblastjo, s čimer naj bi Se zvezale tudi roke nezaželenemu predsedniku. To je sicer res Predstavljalo izhod iz ene naj-“strejšjh brazilskih kriz, nikakor Pa ne tudi trajno rešitev glede a situacijo na političnem pri-°rišču. Prišlo je do novih spojkov, a krepitev nacionalnih in emokratičnih sil je desnico pri-[ila k umiku: parlamentarni si-em se je tako praktično v krat-“bi spremenil v «hibridni» par-aruentarno - predsedniški režim. Ivljenjski interesi zagovornikov stftusa quo», domačih in tujih, Pa so bili bolj kot kdajkoli prej “Sroženi, tako da ni nič čudnega, so omenjene sile še enkrat Prešle v izredno oster napad. Srn se je Washington, WfejlWÌ Gn trudil in pritiskal na n u'artovo vlado, da bi na rti'éd-Jo r°dnem področju zapustila svoje L.et><švisno usmeritev. Prav to bil tudi razlog, zaradi katere-?. ie pred kratkim Brazilijo s lskal Robert Kennedy, mini-s Za Pravos°dje ZDA in prednikov brat. Hkrati pa se je 'Werner Lacerda, katerega sma-nalo za najpomembnejšo polltič-v° investicijo «severnega soseda» ril~raziiijii znova zatekel k sta-v) metodam kovanja zarot. „ ,a nove zarotniške Lacerdove valfte prva izvedela obvešče- rj na služba Prve armade, kate-Ve P°veljuje general Osvino Al-S| danes poleg poveljnika “rnarice, admirala Suzana Ara-, la, nedvomno najpopularnejši > *tnik med naprednimi in levi-arskimi silami, ki predstavlja enem tudi največjo zapreko da VSe desničarske akcije. Po-atke o novi Lacerdovi zaroti so .g-vUI časopisi, ki podpirajo » ^ekaj dni pred plebiscitom je acerda imel nastopiti na radiu b televiziji, da bi v svojem obilnem bučnem slogu objavil iz-ruh v resnici neobstoječe «komunistične zarote» v deželi in s jg1*1 0Pravičil množične aretaci-je v Guanabari. S tem v zvezi ka °*^a cel° izpraznjena neka azmlnica, v kateri so imeli biti v Prti politični voditelji, pred-em delavci in študentje. Kot ((t,|“ča vladi naklonjeni časopis zia ma bora», so imeli biti fi-„ cb° _ likvidirani tudi nekateri j. Zaželeni» vojaški komandan-j ‘ panerai Alves je na primer Sr a Poslati žrtev «prometne ne-bKasneje pa je eden naj-r j, nevarnih členov v tem za-tovniSkem načrtu proti Goular-vladi postala stavka v trgov-Zir .bbumarici, katera je paralisi? 8 nič manj kot 300 brazil-vjladij v domačih in tujih bik*" stavlte pomorskih čast- vinjV prišlo z izgovorom, da i a“a ni htev Je bil upoštevala njihovih zagleda plač. Pravi razlog pa ja. povsem drugačnega znača-k0’v nasprotju z ostalimi stro-dei n'tni zvezami, ki jih vodijo abska vodstva, pa je položaj S* Se čast et*nika sind*kata pomorskih - bikov zavzemal «lacerdist» kan!rion’ Premagani desničarski “a. fb^idat za federalnega poslan- ce' "Brovokatorskemu agentu La-leviu’* 0 niem zapisal časopis nacionalistov «O Semana-do-v re- br —; «je uspelo zapeljati pu-fbbaerne člane sindikata akciu'0vščin°, ki služi samo g^b^ulovski značaj tega podvi-in Je kmalu postal očiten vsem, in t'Cer zaradi nestvarnih zahtev na “baastega zavračanja Serapio-ee, VSeh pomirjevalnih predlogov 1 0 Putem, ko je vlada obljubi-čit st°?dstotno zvišanje plač. O-Je n° Potemtakem postalo, da tg,nekdo s to stavko stremel za tu^1. da se izkoristi trenutna si-CIia in še med sindikate vne-Sr razd°r, kakor tudi, da nepo-dno pred plebiscitom pride sPora med delavskimi organi-a?ijami in vlado. '*** t» zarotniški načrt je bil v resnici naperjen proti Gou-lartu in plebiscitu, toda bil je, zahvaljujoč naglemu ukrepanju vlade in vojaških organov, kmalu zatrt. Prva armada je takoj poskrbela za red in mir, v tem ko je vlada proglasila stavko pomorskih častnikov za protizakonito. Stavka je doživela neuspeh Tako se je, namesto alarmantnega vzdušja, ki so ga desničarski elementi skušali ustvariti, kampanja za plebiscit zaključila brez večjih motenj. V njej so najaktivneje sodelovali sindikalni voditelji in predstavniki strank, ki podpirajo Goularta. Sicer pa s plebiscitom proces normalizacije brazilskega vladajočega režima še m dokončno zaključen. Dokončna beseda pripada kongresu, ki mora devetdeset dni po referendumu vnesti v ustavo določene popravke v smislu «izpopolnitve» sistema, ki je bil določen s plebiscitom. Ce v tem času kongres tega ne bo storil, bo avtomatično spet začela veljati stara predsedniška u-stava iz leta 1946. «NA MIRNI VODI...» (foto M. Magajna) RASNA SEGREGACIJA V ZDA Tiskovna konferenca Jamesa Mereditha Obvestil je novinarje, da bo zapustil univerzo, če se kaj ne spremeni - Borba proti rasni neenakopravnosti ni samo stvar posameznikov, marveč tudi predstavnikov oblasti James Meredith, črnski študent, o čigar primeru je pred časom poročalo vse svetovno časopisje, je pred kratkim izjavil, da bo zapustil univerzo, na katero se je bil vpisal lanskega septembra, ker ne more več vzdržati napadov in psihološkega pritiska, ki jih nanj vsakodnevno vrše rasisti. Kot znano, se je Meredith lahko vpisal na univerzo v Misisipiju šele potem, ko so rasisti zaradi njegovega primera organizirali silovite demonstracije, se postavili po robu ,celo državnim oblastem, tako da je osrednja vlada bila celo primorana poslati na mesto samo oddelke republikanske garde. Pri tem je prišlo do dveh smrtnih primerov. Po daljšem spopadu med rasistič. no razpoloženim javnim mnenjem in guvernerjem na eni in organ j osrednje oblasti na drugi strani, je Meredith v spremstvu organov javne varnosti končno vendarle lahko odšel v univerzitetno poslopje, da bi tu opravil ustrezne formalnosti za svoj vpis. «Ne vzdržim več,» pravi danes, potem ko je v tem času moral prenašati najbolj nečloveške tn umazane napade od strani rasističnih skrajnežev. «Ce univerzitetne oblasti v najkrajšem času ne bodo sprejele ukrepov, da bi me pred temi napadi obvarovale, bom moral odložiti orožje, in tako v bodočem semestru med vpisanimi študenti ne bo več nekega Jamesa Mereditha.» Takšne izjave mora danes dajati ameriški državljan, in to samo zaradi tega, ker je črnopolt. čeprav je v korejski vojni sodil med največje ase ameriškega letalstva. Njegova soba, kjer je skupino novinarjev obvestil o pravkar o-menjenem svojem namenu, je noč in dan izpostavljena najraz- lllllillliniiiiniliiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiui|||iUI„,11,n,IIIIt,11I11|111|1||111(|11||1|1|lllllllt|11|lfl|1111I1(llulllllllll|11I||llt|1111111|llliiIlilI1|11|llllliiiiiiiiimuiiiiiiiini|tniil wootìa ; 18.35: Enotni razred; 19.50: Simfonična glasba; 20.35: Filmske novosti; 21.00: Album pesmi; 22.10: Jazzovski kotiček. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18 40: Knjižne novosti; 19.00: Macchi: skladba za komorni orkester; 19.15: Angleška kultura: 19.30: Vsakove-černi koncert; 20 30: Revija revij; 20.40: Na programu Milhaud; 21.20: Bruckner: Simfonija št. 1; 22.15: Literarna oddaja; 22.45: Glasba danes. Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 8,05: Iz baletov «Ohridska legenda» In «Rdeči mak»; 8.55: Pisan svet pravljic; 9.25: Zabavni kaleidoskop; 10.15: Dalmatinske narodne pesmi; 10.30: Pianistka Jelka Suhadolnik; 1045: Človek in zdravje; 10.55: Vsak dan nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Kmetijski nasve- ti: 12.15: Trlo Avgusta Stanka; 12.30: Danilo Svara. 2. dejanje o-pere «Slovo od mladosti»; 13,15: Obvestila: 13.30: Vaši ljubljenci Pojo; 14.05. Radijska Sola; 14.35' Škerjanc: Koncert za klavir :n orkester; 15.15: Kvintet George Shea-rlng; 15.30: Violinist Y. Menuhin; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05 Go vorica glasbenih instrumentov; 18.00: Aktualnosti; 18 10: Orkestei Henry Mancini; 18 25: «Pozimi na rožice ne Cveto..»; 18 45: L ud'ki parlament; 19.05; Glasbene razgleo-nice; 20,00: Spoznavajmo svet in domovino; 21.15: Neka) novih in starih posnetkov. 22 5: Bartok Divertimento za godalni orkester: 22.50: Literarni nokturno: 23.05: Plesna glasba Ital. tele vili j a 8.30, 8.55, 12,15 m 15.00: Sola 17.30: Program za najmlajše; IB.'O Nikoli ni prepozno; 19 00: Unev nik; 19.10: Nova srečanja: 20.20 Sport. 20.30: Dnevnik; 21.05 Mar co Praga: «Drama», 22.10: Nagrad no tekmovanje v Jazzu; 23.10: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Film: «11 milione»; 22.20: Dnevnik: 22.45: Pogovor z Unga-rettljem. Jug. televizija 18.00: Zgodba o neprijetnem obisku; 18.15: V mestecu veseljaku; 19.00: Beograjska kronika: 19,30: Obzornik; 20.00: Dnevnik; 20.30: Viktor - Luč! — zabavnoglasbena revija; 21.30: Portreti In srečanja: Trije praznični dnevi: 22.00: Festival «Zagreb 63». ZAKLJUČEK DEBATE O TRŽIČU V POKRAJINSKEM SVETU Večina KD je zavrnila vse spremljevalne predloge k statutu Sprejela je le nekatere pripombe KPI in PSI kot pri-poročilo - Soglasno odobrena resolucija s priporočili glede nalog in delovanja delniške družbe - Na prihodnji soji bodo obravnavali kmetijsko probleme Kot napovedano je bila v ponedeljek zvečer ponovna seja pokrajinskega odbora, na kateri «o svetovalci obravnavali posamezne čle. ne predloženega osnutka za statut delniške družbe industrijske cone v Tržiču. Ker je bil načelni sklep sprejet že v soboto, se je dalo že v naprej sklepati, da bodo KD in njeni zavezniki PSDI, SDZ in PLI izglasovali tudi predloženi osnutek brez kakršnih koli sprememb. Pri tem so se izgovorili, češ da bi vsaka sprememba prinesla novo zavlačevanje pri izvedbi tega načrta. K osnutku so predložili največ spreminjevalnih predlogov komunisti, za njimi socialisti in enega predstavnik MSI. Predvsem je šlo za spremembo člena 1, ki vključuje v industrijsko področje tudi tržiško pristanišče, za vključitev med ustanovne člane tudi občine tržiškega področja, za spremembo in dodatke k členu 3, ki govori o nalogah delniške družbe ter o dopolnitvi člena 7. Komunistični predlogi, ki sta jih obrazložila svetovalca Bergo-mas in Marini, so hoteli v glavnem izključiti iz industrijske cone pristanišče, ki naj bi imelo dosedanji ustroj in avtonomijo ter odpraviti nevarnost konkurence industrijskega pristanišča. Nekate. ri njihovi predlogi so bili zavrnjeni z večino 15 glasov proti 9 za, med katerimi so bili tudi glasovi socialistov. Nekateri izrecni predlogi v korist delavcev in razvoja industrije pa so bili sprejeti soglasno, toda samo kot priporočilo. Isto velja za spreminjevalni predlog PSI glede člena 7, v katerem se navaja, naj imajo prednost pri dodeljevanju preostale ene tretjine delnic občinske uprave s tržiškega področja. Tudi ta predlog je bil sprejet soglasno, toda le kot priporočilo. Predloge PSI je obrazložil svetovalec Marinčič. Med debato, ki se je zavlekla več kot tri ure, je prišlo večkrat do napetosti zlasti med komunističnimi svetovalci ter Co-ciannijem in Ginaldijem od KD. Zlasti slednji se je trudil prikazati, da so vsi spreminjevalni predlogi nepotrebni, ker da bi samo zavlačevali končno izvedbo industrijske cone ter je predlagal le sprejetje najvažnejših v obliki VERDI. 16.00: «Sorpasso», V. Gass-man in C. Spaak. Cmobeli film. Zadnja predstava ob 22. url. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.15: «Peccati d'estate», D. Gray in M. Carotenuto. Italijanski čmobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Due mariti per volta», M. Craig in M. Peach. Angleški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «Attacco a Okl-nawa», K. Takakura in M. Mizukl. Japonski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI • BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49. priporočila, kar so tudi storili. Končno pa so se duhovi za silo pomirili in prišlo je tudi do splošnega zaključnega glasovanja o tem vprašanju. Za poročilo in osnutek statuta kot je bil predložen, je glasovalo 15 svetovalcev (KD, PSDI, PLI, SDZ in MSI) proti pa je bilo oddanih 8 glasov (KPI in PSI). Demokristjani so na koncu predlagali tudi posebno resolucijo, v kateri so povzeli nekatere predloge levice s prejšnje seje. V njej se izraža želja, da bi pozneje enkrat prišlo do spremembe delniške družbe v konzorcij ter se priporoča upravnemu svetu družbe, zlasti pa predstavnikom pokrajine v njem, ukrepe v korist’ delavcev in splošnega razvoja gospodarstva na tržiškem področju in v vsej pokrajini. Ker prvi del ne predstavlja roka, kdaj naj bi prišlo-do spremembe druž-binega ustroja, se je pri njem 9 svetovalcev vzdržalo (levica in MSI) drugi del pa'je bil sprejet soglasno. Pred zaključkom so svetovalci odobrili še tri ' točke" dnevnega reda, in sicer predujem 20 milijonov za gradnjo ceste v Dolenjah, odprt račun pokrajinske uprave pri mestni hranilnici, ki ostane na isti višini kot lani, ter na tajni seji nagrado učiteljici v glu. honemnici Francesei Panetti ob 25-letnici službovanja. Na prihodnji seji bodo po zagotovilu predsednika prišli na vrsto kmetijski problemi naše pokrajine. Sejo so zaključili nekaj pred 24. uro. Cepljenje živine v občini Števerjan Nadaljuje se obvezno cepljenje živine na obmejnem področju proti slinavki in parkljevki. Občinski veterinar dr. Vida je doslej ceptl' živino 'VPeVml, Pb'dgbH, ff« Oslavju- in drugod, v četrtek, petek in soboto pa bo nadaljeval svoje delo v števerjanski občini. Jutri, 10. januarja bo cepil živi- no na Sovenci, Dvoru, v Britofu in v Gabrskem koncu, na Gar-dincih in Križišču. V petek, 11, januarja bo obiskal živinorejce v Sčednem, Grojni, na Bukovju in pri Aščih. V soboto, 12. januarja pa bo cepil živino v U-klancih in na Valerišču. Kakor živinorejci prav dobro vedo, je cepljenje obvezno. Prefektura pa je določila, da prejme veterinar za vsako cepljeno žival po 200 lir, njegov pomočnik, ki je domačin, pa po 50 lir. VČERAJ POPOLDNE V LOCNIKU Ponesrečen ko so pridržali na opazovanju zaradi zloma lobanje in drugih poškodb V Ločniku je včeraj avtomobilist podrl priletno kolesarko, ki so jo zaradi resnih telesnih poškodb pridržali v bolnišnici na opazovanju. Nesreča se je zgodila nekaj po 16. uri v Ul. Per-soglia. Kolesarka, 72-letna Tereza Franz por. Miami iz Ul. Fonda 15 v Ločniku, se je za cerkvijo peljala proti vaškemu središču. V isti smeri se je z avtom peljal 33-letni Rinaldo Vitali iz Ločnika. Zaradi doslej še neznanih vzrokov, je avtomobilist podrl žensko in jo ranil po raznih delih telesa. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so jo pridržali na opazovanju zaradi izpahnjene lopatice, zloma lobanje, udarca v čelo, rane šoka na zgornji ustnici in Zahvala mestnih stražnikov za prejeta darila Korpus mestnih stražnikov v Gorici se zahvaljuje oblastem, ustanovam in zasebnikom, ki so jim poslali darila za «befano». Obenem se mestni stražniki po časopisju obvezujejo, da bodo po svojih najboljših močeh delovali za varnost prometa in red na cestah, ki sta osnova civiliziranega življenja. .............................................ninnili..........nninnninnnnii..... ŽENSKI SLALOM V GRINDELWALDU Avtomobilist povozil presenetIjivo na cilju: priletno olesar o J{ennejjergerjeva pred Marianne Jahnovo Pia Riva na sedmem mestu GRINDELWALD, 8. — Mlada in prikupna Nemka Barbi Henne-berger Je danes zabeležila v slalomu izredno zmago, še posebno, ker je pustila za seboj za cele tri sekunde Francozinjo Christine Golt-schell in za štiri Avstrijko Traudì Hecher. Uspeh Nemke je bil zaslužen, saj je dosegla v prvi in drugi vožnji najboljši čas. Danes so v Grindelwaldu priča- SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Okrepitev cestne razsvetljave na ovinkih pred kostnico na Oslavju Idejni načrt za okrepitev javne razsvetljave predvideva 180 milijonov lir stroškov V ponedeljek se je pod predsedstvom župana dr. Poterzia sestal občinski odbor, ki je med drugim sklenil, da bo naslednja seja občinskega sveta v sredo 16, januarja ob 21. uri. Svetovalci bo-; do na tej seji razpravljali o zadevah, ki so vključene v poprejšnje dnevne rede sedanjega zasedanja, kakor tudi o predlogih odbora, ki bodo vključeni v novi dnevni red. Tudi na zadnji seji odbora so obsežno razpravljali o javnih delih, še prav posebej pa o krepitvi javne razsvetljave v mestnem središču. S tem v zvezi je poročal odbornik za javna dela geometer Lupieri. Sklepe bodo predložili v odobritev občinskemu svetu; nanašajo se na idejne načrte za izpopolnitev ter okrepitev javne razsvetljave v mestu, za katero so svoj čas namenili nekaj nad 180 milijonov lir. Z ffdVo’razsVètljavo se bo letni strošek za vzdrževanje zvišal za 7,3 milijona. Nadalje so sklenili zamenjati nekaj zemljišča, da bi uredili Ul. Bolivia, sklenili so razširiti Ul. Tabai ter podaljšati Ul. Višini, cestno razsvetljavo pa bodo okrepili na dveh ovinkih pred' kostnico na Oslavju. Podžupan dr. Gallarotti je nadalje poročal o trošarini, odbornik Martellane pa je poročal o obnovi koncesije za mestni avtobus družbi ATA za leto 1963. O zadevi bo spregovoril zadnjo besedo občinski svet. Na koncu sta govorila še Lodi in De Simone. Seja je trajala od 18.30 do 20.30. vse tiste, ki bi si radi ogledali slovensko prestolnico. 3. februarja v Ljubljani povratno boksarsko srečanje Izvedeli smo, da bo povratno boksarsko srečanje med člani ljubljanskega Odreda in Ignisa iz Gorice v Ljubljani dne 3. februarja na Gospodarskem razstavišču ob Titovi cesti. Kakor vse kaže, bodo za to priliko organizirali iz Gorice avtobuse za navijače in Qa iKi m in M fgg TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 9,2 stopinje ob ---- ' “ stopinje ob 6.30. vlage je bilo 71 13.40, na; Povprečne odstotkov. jriižjo 6,2 stopinje te dnevne Pogled na livarno Vouk v Gorici. Iz nekdanjega majhnega obrtnega podjetja se je razvila v zadnjih letih ta tovarna, ki sl je postavila nove tovarniške prostore nedaleč od soškega mostu v Ul. Don Bosco. Danes je v tem podjetju zaposlenih skoro 80 delavcev, med katerimi je tudi mnogo Slovencev iz bližnjih m oddaljenih vasi ter celo z odročnega Vrha Cepljenje živine v Doberdobu Tudi v občini Doberdob bodo v kratkem izvedli obvezno cepljenje živine proti slinavki in parkljevki. Ustrezni sporazum so svoj čas dosegle italijanske in jugoslovanske živinozdravniške oblasti. Sporočili so nam, da bo cepljenje še v tem mesecu. Veterinar bo prejel za vsako cepljeno žival po 2QQ lir, njegov pomočnik, ki drži žival, pa 50 lir. Namiznoteniški turnir 12. januarja v Gorici Slovenska prosvetna zveza priredi namiznoteniški turnir, ki bo v soboto, 12. januarja s pričetkom oh 18. uri v dvorani ob Verdijevem korzu št. 13 v Gorici. 1. Pravico do nastopa imajo tekmovalci, ki pripadajo prosvetnim društvom na Goriškem. 2. Nastopajo ekipe s štirimi tekmovalci. Vsaka ekipa se bo pomerila z vsemi ostalimi. Tekme se bodo odigrale na dva dobljena seta. Vsako srečanje predvideva štiri tekme posameznikov in dve dvojic. Pri vsakem srečanju bo torej na razpolago šest točk. 3. Ekipa, ki bo osvojila največ točk, bo prejela prehodni pokal Slovenske prosvetne zveze. 4. Pokal preide v trajno last, če ga je društvo osvojilo dve leti zaporedoma. 5. Prva in druga ekipa dobita še praktične nagrade. SPZ poziva namiznoteniške igralce, ki se že dalj časa pripravljajo na tekmovanje v svojih društvenih prostorih, naj se prijavijo za turnir na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Asco-li 1/1. Vpisovanje se bo zaključilo pred pričetkom tekmovanja. Žrebanje srečanj se bo vršilo v dvorani tik pred pričetkom tekem, se pravi ob 18. uri. kovali spopad med dvema svetovnima prvakinjama to je med Avstrijko Marianne Jahn in Francozinjo Goitschell, ki brani naslov v alpski kombinaciji. Obe pa sta izpadli iz direktne borbe za zmago. Jahnova, ki je morala startati prva, je v zadnjem delu zelo težke proge dvakrat padla in izgubila vsako možnost za uspeh. Ves čas je snežilo in tudi megla je pokrivala progo tudi ko sta nastopili Francozinja in Nemka. Goitschellova, ki je tako zaradi padcev Jahnove, postala glavna favoritinja za uspeh, je tudi padla in vrhu tega preskočila vrata, s čimer je izgubila vsako upanje na dobro uvrstitev. To v prvi vožnji, ko je bilo na progi posejanih 62 vrat, kar je precej utrudilo vse tekmovalke. V drugi vožnji s krajšo in manj težavno progo z 58 prehodi so pričakovali od Avstrijke in Francozinje oddolžitev nemški tekmici. Obe sta odlično izvozili progo, toda Hennebergerjeva je bila še vedno presenetljivo najhitrejša in si je tako zagotovila sicer zaželeno, a nepričakovano zmago. 22-letna Hennebergerjeva, ki študira zgodovino in politično ekonomijo v Milnche-nu, je tako pokazala, da letos namerava odvzeti Jahnovi naslov kraljice smučanja. Od Italijank je Pia Riva zasedla sedmo mesto in pustila za seboj bolj kvotirane alpske smučarke. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. BARBI HENNEBERGER (Nemčija) (62,16; 65,95) 128,11 2. Christine Goitschell (Francija) (63,84 ; 68,08) 131,92 3. Traudì Hecher (Avstr.) (64,34; •IllllllUf1111111111111111111111111111111111111111111111111111111 TENIS RIM, 8. — Italijanska teniška zveza je danes javila, da je angleški teniški igralec Mike Davies sprejel ponudbo, da bi treniral italijanske igralce. Davies bo že prihodnji teden prispel v Rim in se bo zadržal v Italiji mesec dni. KOŠARKA BOLOGNA, 8. — Košarkarska pe-torka Beograda je nocoj premagala v prijateljski tekmi, ki je bila v bolonjski športni palači, domači Knorr 88:83 ( 35:42). (Fr.) (65,49, (Nemčija) 68,21) 132,55 4. Anne Famose 67,50) 132,99 5. Signlinde Brauern (65,70; 68,62) 134,92 6. Patricia Du Roy De Blicky (Belgija) (66,15; 68,48) 134,63 7. Pia Riva (It.) (66,72 ; 68,44) 135,16 8. Edith Zimmermann (Avstr.) (65,94; 69,48) 135,42 9. Erika Netzer (Avstr.) (65,62; 70,26) 135,88 10. Marianne Jahn (Avstr.) (71,43; 66,28) 137,71 14. Inge Senoner (It.) (69,96; 71,80) 141,76 itd. ZA ITALIJANSKI POKAL Danes v San Siru Inter-Padova MILAN, 8. — Jutri bo v San Siru zaostala tekma osmine finala turnirja za letošnji italijanski nogometni pokal med Interjem in Padovo. Padovane! bodo nastopili » zelo okrnjeni postavi, ker je precej igralcev prvega moštva bolnih ali poškodovanih. Med temi je tudi njihov najboljši strelec Koelbl. Tudi Inter bo nastopil z nekaterimi rezervnimi igralci, pa čeprav se v glavnem lahko reče, da so skoraj vsi precej na višini kolegov prvega moštva. Tekmo bo sodil Babini. *** BEOGRAD, 8. — Do določenega roka, to je do 31. dec. 1962 so »• za V. tekmovanje za «Pokal Evrope» v vajah na orodju, ki bo 6. to 7. julija v Beogradu, prijavile i» > slednje države: Nemška zvezna republika. Poljska, Francija, Romunija, Nemška demokratična republika, Finska, SZ, Madžarska, Avstrija, Nizozemska, Belgija, Švedsk» Švica, Norveška, Danska, Italije. Anglija, Luksemburg in Jugoslavije- Prireditelji pričakujejo še prije-ve Bolgarije in CSSR, medtem W ni zanesljivo sodelovanje Španije Je Portugalske. Na zadnjem podobnem tekmove-nju v Luksemburgu (1. 1961) je jugoslovanski prvak Miro Cerar os*0-j il naslov absolutnega evropske*» prvaka. .......................... .OD RINGA DO RINGA: Tudi WBA pristala na povratni dvoboj • Liston - Pattersou 6. februarja Papp - Aldridge za evropski naslov NEW ORLEANS, 8. — Dva člana vodstva «World Boxing Associa» tion» (WBA) sta danes preklicala prepoved te organizacije proti po» vratnemu srečanju za svetovni naslov težke kategorije med sedanjim prvakom Sonnyjem Listonom in bivšim posestnikom krone Floydom : Pattersonom. Predsednik WBA Charles Larson in vodja odbora za svetovna prvenstva Emile Bruneau, sta danes izjavila, da je Patterson postal zaradi obolelosti Eddieja Matchena Li-stonov izzivač št. 1. WBA bo med sestankom, ki bo 14. in 15. februarja letos v Mexico Cityju proučila nove pogoje za potrditev bodočih povratnih dvobojev za naslove svetovnega prvaka. • » • KOPENHAGEN, 8. — Organizator boksarskih srečanj Joergen Jo. hansen je dokončno potrdil, da bo Američan Emile Griffith 3. februarja nastopil v dvoboju za iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiMiiiiiiiiiiiiii NAJBOLJŠI ATLETI V PRETEKLEM LETU P. Sneli za teke Brumel za skoke Za Američane sta Morale in Brume! najboljša tuja atleta NEW YORK, 8. — Ameriška revija «Track and Fields News», ki izhaja v Kaliforniji in ki ima tudi precej tujih dopisnikov, je pred dnevi objavila svetovne lestvice najboljših atletov v 1962. letu. Najboljši atlet leta je bil za teke izbran Novozelandec Peter Sneli, medtem ko je v tehnični panogi najboljši atlet sovjetski in svetovni rekorder v skoku v višino Valerij Brumel. Revija je nadalje določila tudi druge najboljše atlete in sicer v Ameriki Jima Beattyja (tek) in Al Oerterja (meti). Za najboljša tuia atleta je revija izbrala za teke Italijana Salvatora Moraleja, za tehnične panoge pa sovjetskega skakalca v višino Valerija Brumela. Za najboljšega trenerja na svetu je Lovoriko za najboljši podvig lota si delita Peter Sneli, ki je izboljšal svetovna rekorda v teku na 880 yardov in 800 metrov in štafeta 4x1 milja univerze v Oregonu, ki je prav tako dosegla nov svetovni rekord Tega pa ne bodo mogli priznati, ker je v štafeti tekel poleg revija izbrala tehničnega vodjo eki- treh ameriških atletov v vsaki pape oregonskega vseučilišča Billa nogi. Te bomo zaradi pomanjkanja Bowermana. prostora objavili v jutrišnji številki. njegov svetovni naslov srednje junior kategorije (katerega mu prt znava samo avstrijska boksarski1 zveza) proti domačemu boksarja Chrisu Christensenu. Griffith, k1 je tudi svetovni prvak srednje' lahke kategorije, bo prispel v dale sko prestolnico, kjer bo srečanje> 24. t.m. • • • DUÌ7AJ, 8. — Evropski prvak srednje kategorije Madžar Lasal0 Papp bo 6. februarja branil na Dunaju svoj naslov v dvoboju z Ah' gležem Georgejem AldridgejeB1-Zmagovalec tega dvoboja bo kasneje nastopil za svetovni naslov s s*1 danjim prvakom Dickom Tigerjeih- i Britanski organizator podobni" srečanj Jack Solomons je včerri podpisal pogodbo za nastop v im«' nu Aldridgeja, medtem ko je vodj« dunajske «Stadthalle» Adolf Edef podpisal za Pappa, ki je edini JA' hodnoevropsk' boksar s protesi0, nalno kariero. Ce bo Aldridge premagal Papp»' bo dvoboj z Dickom Tigerjem 2» svetovni naslov v Londonu, če p» bo Papp ohranil naslov, se bo sp0, prijel s Tigerjem na Dunaju. Benvenuti hoče dvoboj z Visintinom TRST, 8. — Nino Benvenuti J* v intervjuju uredniku tiskovne gencije ANSA izjavil, da hoče i>* vsak način spopad z VisintinoB1' ker bi samo ring dokazal kdo J® vreden nastopa proti svetovnem11 prvaku srednje junior kategorij® Dennyju Moyerju. > Benvenuti, ki trenira v prostori" kluba Accademia Pugilistica Tri«’ stina pod vodstvom Bernardinell®' upa, da bo prišlo do dvoboja z V>' sintinom februarja v Rimu. »«♦«♦♦♦♦»K «♦♦♦•»*•«»«« Kako sem ugonobil Tuhaievskega Starec je pazljivo pregledal japir, la mu ga je Alfred izročil ter ie napisal na vogal leke vrste male hieroglife. — To bo stalo dvajset mark n bo gotovo čez dva tedna. — — čez dva tedna? — je iz-lenadeno ponovil Alfred. — če izločite ta črtež s ‘kari*™!, vam jih napravim jez tri dni. Moram jih posla-;i nekemu -raverlu, da hh izdela in kot veste, je dandanašnji zelo težko z graverji. Človek jih ne more spraviti io tega, da bi pohiteli z delom. A, tako je torej s to stvarjo, je pomislil Alfred pri sebi in nato vprašal starca; — Pomeni, da vi ne opravljate graverskih uslug? — Ne, to delo sèm opustil že pred mnogimi leti. Ne izplača se mi namreč držati ljudi za to. Zelo je drago. Vsako naročilo te vrste pošljem nekomu drugemu. Alfred je vzel nazaj papir z besedilom in ga je vtaknil v žep. Trudil se je, da bi mu i-mel obraz čimbolj ponižen izraz: — Oprostite mi, žal mi je, toda to delo je res nujno. Poskusil bom kje drugje. Lepa vam hvala. Napotil se je proti vratom. Stari tiskar je skomignil z rameni in se vrnil k strojem brez besede. Zunaj Je nekaj pogodr-njal, toda ne tako besno, kakor dve uri kasneje, ko Je stopil iz druge tiskarne, ki je tudi bila na njegovem spisku. Tretji graver se mu je zdel pravi. Delal Je s svojim materialom, toda njegova zunanjost je človeka odbijala. Njegova mala usta in ostre modre oči so delovale na človeka precej neprijetno. Alfred se je v tem primeru vdal svojemu nagonu in je izločil tudi tega graverja. Potem ko mu je pustil naročilo za vizitke, se je vrnil v pisarno. Bil je pobit, kajti bilo je pre-kasno, da bi šel k četrtemu tiskarju. Delavnice so bile že zaprte. Namesto tega je pripravil naročila pisalnih strojev za Be-rensa. Ta mu je naročil, naj najde vrsto strojev raznih starosti in raznih znamk, tako da bosta imela dva izmed njih velike črke, kakršne uporablja poveljstvo Wehrmachta. Ko pa je začel razmišljati o vprašanju ruskega pisalnega stroja, Je poklical svojega starega prijatelja Wemerja Greteja. — Werner — je takoj začel, kakor hitro je sedel njegov prijatelj v naslanjač. — Potreben mi je ruski pisalni stroj. Morda se ti zdi taka naloga povsem preprosta in boš rekel, zakaj pa kar ne kupim takšnega stroja. Ali si ti razmišljal o tem, kje bi se mogel kupiti? Kdo prodaja v Nemčiji ruske pisalne stroje? Grete ga je topo pogledal : — Pomeni, da ti ni potreben takšen, ki je napravljen v Rusiji, pač pa samo stroj, ki ima ruske črke? — Točno. Običajni ruski pisalni stroj, ki bi ga, postavimo, sedaj mogli najti v Moskvi — nasmehnil se je — razmisli o tem. Verjetno imajo v sovjetskem veleposlaništvu nekaj takih strojev. Toda naravno je, da ne smemo vdreti v poslaništvo, prav gotovo ne za to nalogo. že če bi bila ukradena takšna stvar, kot je pisalni stroj, bi bilo dovolj, da bi začeli sumiti. — A kaj misliš o tem, če bi naše ljudi v Varšavi prosili, naj nam kupijo ruski pisalni stroj? Tam jih gotovo imajo več kakor v Nemčiji. — Ne, to ne pride v poštev — je odsekano odgovoril Alfred. Za to bi nam bilo treba mnogo časa. Poleg tega nočem, da bi bil še kdo drug vpleten v to stvar, če je mogoče, poskusimo nabaviti neki stroj nocoj ali- jutri — pomislil je za trenutek in se močno u-daril po čelu. — Imam ga, i-mam! Avalov! Gretejevo namršeno čelo se je razvedrilo. — Gotovo ima on svoj stroj, ki nam ga bo posodil. Ali pa bo vsaj vedel za nekoga, ki ga ima in ki nam ga lahko posodi. Pojdiva! — Toda kje ga bova našla? — Doma vsekakor ne. Običajno prebije večer v «Maksimu». Tamkajšnji séparé ji so kakor nalašč za tajne sestanke in za pripravljanje zarot. Naglo sta odšla iz poslopja in stopila v Alfredov avto. Medtem ko sta se vozila po razsvetljenih ulicah proti Unter den Linden, sta oba razmišljala o knezu A-valovu. Ta belogardistični emigrant je bil eden izmed njihovih glavnih obveščevalcev. Izredno je poznal svojo deželo, ki jo je že dolgo tega zapustil in ki se ni smel vrniti vanjo. In kar je bilo še posebno važno, so bile mnoge njegove informacije stvarne in so se pokazale kot točne. Drugače pa je bil po svoji zunanjosti komičen, s svojim o-grinjalom, monoklom in palico s srebrno glavo se je zdel, kakor da bi bil prišel iz velike opere, v kateri je prisostvoval neki svečani predstavi. Spletke so mu bile duševna hrana in zelo je ljubil napete situacije. V svojem delu je imel mnogo uspehov. Na seznamu obveščevalcev varnostne službe | je bil na prvem mestu. Kot ne-1 kronani kralj belogardistične emigracije v Berlinu je pletel vohunske mreže in imel je takšne obveščevalce, ki bi mu jih lahko zavidala vsaka obveščevalna služba na svetu. Informacije, ki jih je dobavljal, so zadostovale, da je lahko živel neredno in razsipniško življenje. Za vsako informacijo o ZSSR je dobil posebne nagrade. Kot je Grete pričakoval, sta ga našla v «Maksimu», eni izmed najbolj razkošnih restavracij v Berlinu. Zelo sta se začudila, da je bil tam sam, čeprav je sedel za mizo, ki je bila pogrnjena za šest oseb. Alfred je bil zadovoljen, da sta prišla, preden se je pričela večerja. Avalov je vstal, da ju pozdravi. Na licu se mu je hkrati bralo zadovoljstvo in presenečenje. — Draga prijatelja! — je vzkliknil na glas. — Kako sem zadovoljen, da vaju vidim! — Krasno, absolutno krasno! Alfred se je nasmehnil princu, mu dal roko in sedel. —- Srečen sem, da vas vidim. Zdravi ste v obraz kot nikoli doslej. «M»»*** | katerim nameravate napraviti ; pravo zmešnjavo v svetovne# ‘ položaju, lahko počaka do jdf tri zjutraj. Medtem ko je vz» nalivno pero iz žepa, je izpraj šujoče gledal Alfreda, Napis»* je naslov na papirnati prtič i» rekel: — To je mala trgovin» 1 ki prodaja in popravlja pisal' niške stroje in opremo. Odidi' te tja in recite, da ste prišli p® stroj gospoda Dmitrova. SpreJ' mite ga kot moj dar. Vtakni* je nalivno pero nazaj v žep ifi jima ponudil še Šilce vodk* Dvignil ga je in napil: —- N* vaš uspeh, Alfred! Po nekaj minutah sta odšl* in ga pustila, da je počak» svoje «zarotnike», ki so imel priti na večerjo, čeprav ne b* imel nič proti, če bi tudi nji' ju zadržal. Preden je legel v posteljo, j* Alfred pomislil, kaj vse 1e segel v teh dveh dneh. Rezili tat: dva kozarčka vodke, 50j* nepotrebnih vizitk in ruski P*" salni stroj. Manjkal pa mu J* še vedno — samo ponarejev» lec. In medtem ko je ugasi* luč, je pomislil, da bo Heidricb popolnoma zadovoljen z dos* danjim uspehom. Princ je bil zares zelo eleganten, njegovo ozko, demonsko lice z brazgotino na levi strani, ki jo je dobil v nekem dvoboju, je napravilo zelo globok vtis. Njegova bela večerna srajca in krasno sešita obleka, sta pokazali, da mu je ostala imenitnost prava navada. Odstranil je z očesa monokel, obrobljen z zlatom in se z njim igral med razgovorom. Ko je prinesel natakar naročeno pijačo, so prešli k poslu. Alfred mu je povedal, kaj želi od njega. — Vem, da je to precej čudna zahteva — je rekel tiho — takoj potrebujem zbirko pisal nih strojev... francoske, angleške, grške in ruske... In da bodo po možnosti skoraj novi. I-meti morajo tudi svoje izvirne črke. Glede francoskih in angleških pisalnih strojev ni težav. Glede grških sem že na tem, da jih dobim. Toda zdi se nam nemogoče, da bi našli kak ruski stroj. Ta poslednji stavek je še bolj naglasil, da bi podžgal prinčevo nečimrnost. — Ali je to vse? — je vprašal Avalov, potem ko je malce pomolčal. — Dragi moj Alfred, laska mi, da ste prišli k meni zaradi tako preprostega vpra-| šanja. Mislim, da ta posel, s » (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 letna 1800 lir polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej: četri 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubija*1®' Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. ^ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat