39
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Presvitli cesar podali so se pretekle dni na Bavarsko, kamor so se pripravljali uže dalj časa; včeraj vrnili so se zopet nazaj na Dunaj.
Sicer pa se dogodbe preteklega tedna na Dunaji izražujejo v dveh besedah: državni jezik in anarhisti. O državnem jeziku govorimo danes v posebnem t članku v oddelku političnih reči; — pa tudi o početji delavskih anarhistov govori obširneje naš dunajski dopisnik. — Ako hočemo tema obširnejšema popisama še kaj dostaviti, bilo bi to, da se nam zdi vsa razprava o državnem zboru ne samo popolnem brezvspešna,
temveč celo škodljiva onim namenom, katere si je stavila sedanja vlada.
V tem pomenu in namenu predloga grofa Wurm-brandovega  pa je  tudi  iskati uzrok,   zakaj je levica spravila ta predlog v zbornico poslancev. Ker vse, kar se je čulo v razpravi od strani levičarjev, priča, daje predlog   namenjen,  nemogoče   storiti  ono  pomirjenje avstrijskih narodov, katero si je sedanja vlada  zapisala na svojo zastavo in to s predlogom,  v katerem se ima nemščina  brez  omejenja  pomena  tega izraza povzdigniti za državni jezik. Ako bi levica res dosegla postavo, s katero bi se nemščina  izrekla za  državni jezik, tedaj bi mogla, ako pride res kdaj do vlade pri nas, zopet vkljub člena XIX. temeljnih postav ponem-čevati na vsa kola do zadnje hribovske šole in do zadnjega  uradnega  sluge   posebno  nas  Slovence.  — Za zdaj pa se gre levičarjem v prvi vrsti za to, da se jim je dala prilika,  med narodi buditi in  povekšati   razburjenost z govori, kakoršni bi bili povsod zunaj zbornice nemogoči.
Glede groženja anarhističnih delavcev imamo še dostaviti, da jim pogum bolj in bolj raste po vsakem činu njihovih grozovitosti. Zdaj žugajo uže s tajnimi dopisi vsem onim organom, ki imajo skrbeti za javni red, za varnost imetja in osobe in za red v državi. Tako dobivajo pisma, v katerih se s smrtjo žuga skoraj vsem organom policije v Florisdorfu. — Vlada odgovorila je na zadnji umor v Florisdorfu in na to žu-ganje s tem, da je tje poslala velike oddelke vojaštva pešcev in kojnikov, in žuga se tudi še z ojstrejimi naredbami, ki so po našem prepričanji po sedajnih razmerah na Dunaji res potrebne, ker zadnje dogodbe v resnici pričajo, da javna varnost na Dunaji ni boljša, kakor na samotnih pašnikih ogerskih ali pa v gorovji še le zasedene Bosne in Hercegovine.
Iz Trsta se naznanja, da se je vsled viharjev zadnjih dni na morji potopilo tudi več avstrijskih bark in potonilo več ljudi. Enaka žalostna naznanila dohajajo tudi iz družili dežel.
Ogerska. — Pretekli teden bil je ogerskega mi-nisterstva predsednik na Dunaji pri cesarji in zdi se nam, da se je spolnilo to, kar smo o tej zadevi izrekli v zadnjih besedah našega dotičnega dela političnih novic. — Tisza opravil je tukaj toliko, da postave o zakonih j udov s kristjani ne bo več v tretje spravljal pred gosposko zbornico ogersko. Videti je, da je minister Tisza na Dunaji zvedel, da naj se varuje še dalje z ono postavo dajati povod za nove razburjenosti v merodajnih krogih na Ogerskem. To zmernost tudi drugim odločilnim krogom priporočiti na vspešen način bil je, kakor se kaže, drug vspeh onega potovanja, ker k cesarju bili ste pozvani dve drugi na čelu opozicije zoper omenjeno postavo stoječi osebi, kateri pa, kakor se naznanja, niste bili pozvani k cesarju samo zato, da zaslišite besedo cesarjevo, ampak tudi zato, da tudi ona dva izrečeta svoje mnenje pri cesarji nasproti trditvam ministerskega predsednika. In izjava prvega ogerskega nadškofa v njegovem časniku priča, da se je ta namen dosegel in da je on dokazal, da je dol-ženje izrečeno po vladinih organih popolnem neresnično, da bi se ogerska duhovščina nameravala pajdašiti z demokratičnimi elementi ogerskimi.
Iz državnega zbora ogerskega se čuje, da je Tisza imel razgovor z vladino zborovo stranko, v kateri ji je naznanil predlog, po katerem se postava o zakonih judov s kristjani dokončno umakne in časniki trdijo, da je večina zborova za ta predlog zagotovljena, ako-ravno ni dvomiti, da se bode skrajna levica temu predlogu odločno protivila.
Zadnje dni imela sta zopet nek državni poslanec in pa veliki župan njegovega volilnega okraja, udrihala sta se s sabljami, eden bil je težko ranjen, drugi dobil je le lahko rano. — To dvobojevanje je na Oger-skem še bolj običajno, kakor med kmetijskimi fanti boji in pretepi.
Čuje se, da je minister Tisza prejel na Dunaji privoljenje za vse daljne korake o postopanji vlade ogerske na Hrvatskem. Pa tudi tukaj se sme soditi, da bodo koraki ogerske vlade na Hrvatskem zmerni, akoravno po potrebi odločni.
Nemška. — Nemški cesar bil je pretekli teden nekaj prehlajen in zato švigale so že po vsem svetu govorice o preteči smrtni nevarnosti. K sreči oni strahovi niso bili opravičeni in po dveh dneh zapustil je cesar zopet posteljo, sobe pa še zdaj ne zapušča zarad neugodnega vremena sedanjega zimskega časa. —
Pretekli pondeljek pokopano je bilo truplo v Ameriki umrlega odličnega poslanca Lasker-ja, — z veliko demonstracijo — tamošnjih liberalno-judovskih krogov.
Francoska. — Razmere med Francosko in Kitajsko, oziroma zastopnikom Tsengom, poojstrujejo se od dne do dne, ministerski predsednik Ferry ustavil je popolnem vse občenje z zastopnikom Kitajske Tsengom, vsled tega poprašal je zato Tseng pri kitajski vladi, jeli hoče zapustiti Pariz. Zavolj tega pa še zmiraj ni gotovo, da pride do prave vojske med obema državama, ker gotovo je, da je ravno Tseng prav veliko pripomogel k temu, da so se razmere med obema državama poojstrile bolj in bolj, in ne bilo bi nemogoče, da Kitajska pooblasti za francosko državo drugo osebo za svojega zastopnika posebno tedaj, ako bi ji bilo ležeče na tem, da se ogne dolge, hude in drage vojske.
Ministerski predsednik Ferry pa je imel ravno zdaj prestati tudi v zbornici še drug hud boj. V Parizu delavci nimajo dela in pretijo z nemiri. Pa tudi poslanci iz dežele in druzih francoskih mest trdijo, da delavci nimajo zaslužka. — Minister Ferry odgovoril je na te pritožbe, da je prvič ona kalamiteta po natančnih njegovih poizvedbah resnična samo v Parizu, in da je povzročena v prvi vrsti po visokih plačah, katere dobivajo delavci, vsled tega prihajajo v obilnem številu tudi tuji delavci, kateri tekmujejo z domačimi in tako zdaj konečno nimajo več dela ne domačini ne tuji delavci. Minister pravi, da pa vendar ni stran poslati tujih delavcev, ker bi sicer tuje države, v katerih ima dela prav veliko francoskih državljanov, enako pa je tudi nemogoče zopet pričeti nova dela na državne stroške samo zato, da bi imeli delavci kaj zaslužka.
Angleška. — Od vseh strani dohajajo naznanila o nesrečah na morji, med drugimi trčile ste dve barki druga ob drugo in utonilo je pri tej nesreči 22 oseb, in taka naznanila dohajajo od vseh strani vsled viharjev preteklega tedna. — Razmere v Egiptu boljšajo se v toliko, da je angleška vlada zopet začela odločno postopati, tam v prvi vrsti z denarjem, da si zopet pridobi ono veljavo, katero si je priborila tam pred dvemi leti. Videti je, da je angleška vlada sklenila, tudi Sudan zopet spraviti v svojo oblast.
Med viharjem preteklo soboto razbil se je jadranski brod „Juno" na poti z Liverpola v Kalkuto blizo iztoka Mersej-a; 25 oseb je vtonilo. Pogrešane osebe z barko „Simla", o katerih se je začetkom mislilo, da so vtonile, bile so rešene. Ladija „City of Luknov" dospela je v Gravesund.
40
Ruska. — V Harkovu bil je dne 26. t. m. na večer žandarmerijski častnik z imenom Jabjelev, katerega sta Sudejkin in Degajev poslala iskat socija-listov, zaboden. Umor bil je takoj zapažen. Zasledovanje dokazalo je obstanek tajne tiskarne; našli so se tudi dopisi terorističnih načelnikov, iz katerih je raz videti nameravan upor maloruskih kmetov. Nek kruhar cesarskih kruharij imel bi bil zastrupiti vso cesarsko rodbino s strihninom. Veliko sumljivih dejalo se je v zapor. Imena vseh morilcev Sudejkinovih in Jabjelovih so znana, toda zaprti do zdaj še niso.