kulturni dnevi bistra 81
ZKO in Kulturna skupnost Vrhnika Pokrovitelj: DO LIKO Vrhnika
Priloga junijske številke Našega časopisa
Kultura na Vrhniki 1976—1981
V letu 1981 mineva 5 let kulturnega delovanja, ki smo ga začeli ob praznovanju stoletnice rojstva Ivana Cankarja. Mineva tudi peto leto od aktivnosti ZK: Človek, delo, kultura, ko smo ponovno oživili delovanje ZKO, zveze ki povezuje občinsko amatersko ustvarjalnost in jo veže z ustanovami in posamezniki — ustvarjalci v slovenski kulturni prostor. ZKO je kulturni izvajalec v občinski kulturni skupnosti in poleg edine profesionalne kulturne ustanove, Cankarjeve knjižnice, pomemben izvajalec kulturne politike. Prav gotovo je tako zasnovana ZKO in njeno dejavnost pospešila splošna družbenopolitična klima, katero smo ustvarili v letu praznovanj stoletnice rojstva Ivana Cankarja, še bolj pa aktivnosti, ki so opozorile na zapostavljeno mesto kulture v družbi. Povezovalna moč kulture v naporih za resnično srečo in svobodo ljudi, na katerih je vsa teža dinamičnega družbenega razvoja, je bila poudarjena in dogovorjena v vseh sredinah.
ZKO je do tedaj obstajala samo na papirju. Uspešno delovanje občinske kulturne skupnosti pa se je nujno moralo dopolniti z organizacijo kulturnih navdušencev, še zlasti pomembno kot povezovalko dejavnosti vseh skupin v občini. Organizirani teden Človek, delo, kultura je tudi nakazal, da se je možno opreti na lastne moči in ustvarjalnost in da se z delom nujno pride do rezultatov. Obiskali smo z besedo, pete in brano, večino krajevnih skupnosti in jih na svojstven način povezovali v spominu na Ivana Cankarja. V Salonu Industrije usnja Vrhnika smo odprli razstavo, organizirali smo tribuno o kulturi v samoupravni družbi in srečanje s pisateljem Grabeljškom. Takrat, v novembru 19.76, smo tudi ustanovili ZKO oziroma tedaj še ZKPO občine Vrhnika. V okviru tega tedna je bilo tudi srečanje delavcev usnjarne Vrhnika s slovenskimi pisatelji in pesniki v njihovi tovarni. Cankarjeva založba je delavcem usnjarne podarila sto knjig kot zametek knjižnice. Marsikaj je bilo začeto tedaj, kar je danes naša redna dejavnost. V letu 1976 so v Bistri prvič zapeli Verjani in pevski zbor LIKO je začel s svojim koncertom kulturne dneve BISTRA, ki so se v petih letih v občini uveljavili in bodo dobili tudi širšo družbenopolitično podporo.
Naslednja leta, ki so utrdila naše delovanje in aktivnosti, katere smo obilo propagirali.
Na področju filmske dejavnosti je to filmsko gledališče in programski svet kino sekcije, tako da je prišlo do nove kvalitete filmske vzgoje in boljših programskih izhodišč. V zadnjem letu smo organizirali tudi filmsko sekcijo ZKO namesto prejšnjega podjetja kino Cankarjev dom in ponovno uvedli filmske matineje za otroke.
Kupili smo televizijsko kamero in uvedli poročanje za TV iz naše občine o vseh pomembnejših dogodkih.
Uveljavili smo Vrhniko kot mesto, v katerem spremljajo likovno življenje in v petih letih organizirali preko sedemdeset likovnih razstav zelo široke palete slovenskih avtorjev. Razstavni salon IUV, gostišče Močilnik, Dom JLA, Galerija »Doma« pri Cankarjevi knjižnici in galerija Kašča pa so naša stalna ali občasna razstavišča. Doma na Vrhniki lahko tekoče spremljamo likovna dogajanja, še zlasti je to pomembno, ker je tekoča dodatna likovna vzgoja na voljo vsem mladim.
Ustanovili smo šolska kulturna društva, ki združujejo nekaj sto najmlajših in povezujejo njihova različna iskanja oziroma vzgojo ob mentorstvu.
S kulturnim programom in predvajanjem filmov smo obiskali občane iz doma počitka.
Ob različnih otvoritvah smo organizirali vrsto komornih koncertov priznanih slovenskih glasbenikov in nastope velikega števila literarnih ustvarjalcev. Prevzeli smo Cankarjev dom — našo občinsko hišo kulture — in ga zasedli s programom in delom različnih skupin, tako da se v njem vrsti prireditev za prireditvijo različnih vsebin in vaje in delo naših skupin.
Zelo razvita pevska dejavnost v občini se je razširila po številu zborov, še zlasti pa je napredovala v kvaliteti, ker se pevski zbor LIKO Verd uvršča med najboljše v Sloveniji. Vsakoletna pevska revija je najbolj množična kulturna prireditev v občini.
V občini smo začeli odkupovati likovna dela in z njimi opremljati prostore. Z Usnjarno Vrhnika smo lahko izvedli največ teh odkupov, ki krasijo sedaj njihove prostore.
Gledališče na Vrhniki ni živelo zelo dolgo, ker je pač pogojeno z velikimi napori skupine. Sedaj so spregovorili na zelo avtentičen način. V teh letih so nastale predstave Dama— Škrat, Lizistrata, Veronika, Rameoujev nečak, ki so se uveljavile tudi zunaj občine in pomenijo skupno z ostalimi programi AR-GOSA in SNG sled za nove gledališke navdušence, še zlasti pa načine povezovanja in odpiranja amaterskega gledališča za prostor profesionalnih gledaliških ustvarjalcev.
Naša občinska ZKO se je uveljavila tudi v ZKOS in njenih odborih in razvila
stalno sodelovanje in izmenjavo z občinama Cerknica in Logatec.
Večino programov vseh proslav v občini so opremili izvajalci iz vrst ZKO občine. ZKO je razvilo stalno in obsežno sodelovanje z domom JLA in garnizonom, tako da je nastala vrsta prireditev v sodelovanju z domačimi in drugimi izvajalci. Različne prireditve so imele zelo veliko odrrfevnost med občani.
Preko tristo različnih plakatov je vabilo na prireditve v naši občini v teh letih. Večino teh plakatov so oblikovali domači "likovniki.
Prireditve kot so Naša beseda, Kulturni teden mladih v maju in še zlasti Kulturni dnevi BISTRA, revija pevskih zboro so vsakoletne manifestativne kulturne prireditve v občini.
ZKO je v letu 1979 pridobila profesionalnega tajnika, se organizirala za delegatsko delovanje in sprejela statut delovanja in nasploh uredi poslovanje tako, da je možen čimboljši servis za sekcije in društva.
Odkupili in popravili smo kaščo na Verdu in v njej pripravili zametek dokumentacije o rojaku slikarju Petkovšku, katerega 120-letnice rojstva se spominjamo letos.
Družbenopolitične organizacije so na kongresih zapisale dokumente o kulturi za bodoče delovanje. Večino tega smo v praksi izvedli v ZKO in se utrdili kot izvajalci v občinskih kulturnih skupnostih. Marsikatera prireditev prav zaradi mačehovskega odnosa družbenopolitičnih skupnosti ne dobi take teže in odmevnosti med občani. Kulturno delovanje je vsako delovanje v družbi nasploh in ljudje se ne delijo na kulturne delavce in na ostale, ki jim je njihovo početje deveta briga. Vsako delo je obenem tudi kulturno delo, še zlasti velja to za najodgovornejše. Po petih letih bo potrebno tako sprejeti tudi Bistriške kulturne dneve.
Znotraj občinske kulturne skupnosti imamo problem, kako zbrati želje naših ljudi po programih. Delovanje ZKO pa je realizacija — mozaik izvedenih želja članov naših sekcij iz vseh sredin.
Tretje leto bo v Bistri letos tudi likovna kolonija — srečanje likovnikov. Pokroviteljstvo je prevzela delovna organizacija LIKO. Upamo, da bomo v letu ' 40-letnice OF in vstaje uresničili pobudo o umetniški interpretaciji krajev v občini, ki so povezani z dogodki iz NOB.
Folklorne dejavnosti v občini dolgo ni bilo. Folklorni skupini Ligojna in Bistra pa sta sedaj že uveljavljeni s svojim izborom plesov in z mnogimi nastopi.
Tradicionalna skupina je vrhniška godba, ki preko pet desetletij povezuje svoje člane od najmlajših do najstarejših v kolektiv, ki lahko sodeluje, kjerkoli^ je potrebno.
Po dolgih letih ponovno razvijamo lutkarstvo in še mnoge druge aktivnosti po sekcijah in društvih ZKO, ki povezuje še preko 1100 članov. Ko govorimo o petletnem delovanju, bo potrebno ponovno ovrednotiti težo tega delovanja v družbi, ker so se znana načela zaradi problemov, s katerimi se spopadamo, potisnjena stran. S problemi pa se lažje spoprimemo, čimbolj osveščeni so ljudje, pri vsem tem pa ima veliko vlogo kultura.
Ob 40-letnici vstaje ni odveč spomin na leta revolucije, ko je bila prav kultura zastava te revolucije. Načelnost je premalo in bo v marsičem potrebno spremeniti odnos do kulture, ker je to odnos do življenja.
Minimalne kulturne programe smo sprejeli na zborih skupščine in še mnoge zadolžitve, povezane z njimi. V nobeni sredini pa takega minimalnega programa nimamo.
Kadri in njihov izobraževanje, kulturni animatorji, so problem, o katerem govorimo in pišemo, praktično pa ne naredimo veliko. Vseh 1100 članov sekcij in društev so svojstveni animatorji, kar se dobro prikaže ob posameznih nastopih, ki so boljše ali slabše obiskani, odvisno od zbujenega interesa. Potrebno bi bilo vabiti na vse prireditve, po informaciji pa se individualno dobi obiske. Več pa je nujno napraviti v OO sindikata, v delovnih organizacijah in v OO ZSMS in KK SZDL v krajevnih skupnostih.
Sredstva so se zmanjšala na kritično mejo, čeprav program širimo iz dneva v dan. zaradi večjih potreb. Racionalno obnašanje in sodelovanje in podpora ter razumevanje nam omogočajo, da zaenkrat še ni bilo potrebno omejevati žive kulture, žal pa ni nobenih sredstev za razrešitev in izboljšanje pereče prostorske problematike, nujno bi bilo zagotoviti vsaj minimalna sredstva za razrešitev prostorskih problemov.
Nerazumljivo ostaja, da se stopnja za kulturo oblikuje zunaj krajevne skupnosti in ni odraz ovrednotenja potrebin programa, s tem da se ne upošteva obvezno prelivanje 50 % sredstev v republiko, tako da v občini ostane zelo malo.
Cankarjev dom je osrednja hiša kulture in prostor za družbenopolitične manifestacije v občini. Letno stane toliko, kot je predvideno za obnovo kulturnih domov v občini v tekočem letu.
V zadnjem letu je zelo oslabela kulturna dejavnost mladine. V tisti KS, kjer
delujejo mladi, imajo kulturne programe, ker te dejavnosti ni, ni kulturnih programov.
V občini bo nujno formirati kulturno društvo Bratstvo za občane iz drugih jezikovnih področij, ki bivajo začasno ali stalno v občini.
V občini imamo zelo različne prostorske možnosti. V kulturni skupnosti smo pripravili dokumentacijo o stanju in bo potrebno v naslednjem srednjeročnem načrtu upoštevati tudi najnujnejše obnove.
Cankarjeva knjižnica v novih prostorih z vsemi dejavnostmi, ki jih vrši, je pravi kulturni in informacijski center Vrhnike. Potrebno bo zagotoviti več sredstev, da se bo lahko prilagajala zahtevam in željam obiskovalcev. Organizirana srečanja in razgovori, razstave, pomenijo izredno zanimivo in nujno razširitev dejavnosti. Knjižnica je zbirališče velikega števila mladih ljudi.
Enoletna izkušnja kulturnega petka, dneva v tednu, ko se redno odvijajo kulturne prireditve različne vsebine, od gledaliških predstav, koncertov, literarnih večerov, folklore in podobno, je pokazala, da je potrebno razviti boljšo informiranost o posameznem dogodku. Obiskovalci so bili iz vseh sredin, odvisno od prireditve, vendar jim je potrebno bolj prilagoditi informacijo, ker je odmevnost odvisna od tega, kako jo posredujemo. Naš časopis, Delo, plakati, obvestilo, radio in podobno. Najbrž bi pri tem zelo veliko napravila prav animacija in povabilo sodelavcev oziroma povabila kogarkoli iz vrst ZKO. Obisk programov z udeležbo tristo gledalcev — poslušalcev pa bi bil tudi nuja, ki opravičuje stroške prireditve in obenem v zadostni vsoti financira prireditev, zlasti je to pomembno pri gostovanjih naših gledaliških hiš, ker so stroški enega gostovanja že zelo veliki. Pri kulturnih petkih bi bilo potrebno uveljaviti pokroviteljstvo delovnih organizacij, ki za posamezno prireditev odkupijo polovico dvorane za svoje delavce, ostali sedeži so naprodaj. Izkušnjo gledališkega abonmaja bi bilo potrebno obnoviti.
Potrebno je razmišljati o teh problemih, ker se je v času zelo zmanjšanega standarda seveda marsikdo odpovedal tudi tem majhnim stroškom za obisk kulturne prireditve. Potrebno je upoštevati moč združevanja ob posameznem kulturnem dogodku in seveda njegovo vplivanje na obiskovalce. Oblikovanje programa pa mora odražati želje uporabnikov v največji možni meri.
Čeprav je doba petih let razmeroma kratka, je v marsičem spremenila kulturno potrebo in ponudbo naše Vrhnike. Mnogi pomembni kulturni ustvarjalci so se neposredno ali posredno predstavili našim krajanom. Na mnoga gostovanja so odšle naše skupine ih se uspešno predstavile. Dogodek, ki je vzpodbudil ta zapis, so kulturni dnevi BISTRE. Peto leto jih organizirarho in želimo za njih širšo podporo, te vrhniške križanke bodo vredne toliko, kolikor jih bomo sposobni ceniti.
Stoletja se polni skrinje in kašče predvsem zato, da se lahko jemlje iz njih, ko zmanjka. Podobno je s kulturo v obsegu zapisa. Proti vplivom od zunaj se borimo in jo ohranjamo predvsem z zaupanjem v lastno ustvarjalnost in ne fol-klornost.
PAVEL MRAK
Galerija DOMA Vrhnika
V prostorih Cankarjeve knjižnice je bila dne 24. 12. 1979 odprta'galerija, poimenovana po najboljši sliki slikarja rojaka Jožefa Petkovška »Doma«. Na sliki se je avtor upodobil tujca med domačimi ljudmi. O sliki je napisal Ivan Cankar čudovito črtico. Galerija naj nudi začasen dom vsem tistim, ki so se podali na pot v iskanju umetnosti in naj jim omogoči stik z gledalci. Od 24. 12. 1979 do 31. 7. 1981 so se s samostojnimi razstavami predstavili naslednji likovni ustvarjalci:
1980
Božidar Grabnar, akademski slikar, slike
Stojan Kerbler, umetniški fotograf
Jože Slak, akademski slikar, slike
Mladen Jerneje, akademski slikar, slike
Maja Pajič-Kveder, akademska slikarka, pasteli
Čoro Škodlar, akademski slikar, slike
Žare Vrezec, akademski slikar, slike
Dada Grom, makrameji
Maria Teresa de Zorzi, akademska slikarka (Italija), slike in grafike
Marjan Manček, ilustracije
Jakov Brdar, akademski kipar, kipi in akvareli
Miroslav Zdovc, umetniški fotograf
Milogbj Dominko, akademski slikar, slike in grafike
1981
Tone Lapajne, akademski kipar, barjanske zemlje
Božidar Grabnar, akademski slikar, slike
Slobodan Đorđević, slikar, risbe
Rok Zelenko, akademski slikar, slike in keramika
Albin Krese, akademski slikar, slike
Milena Gregorčič, akademska slikarka, akvareli
Milena Braniselj, akademska kiparka, kinetični objekti
Tahir Hamid, akademski slikar (Irak), grafike
Jože Slak, akademski slikar, slike
Ejti Štih, akademska slikarka, pasteli in slike
Ostrogurski Jerzy akademski slikar (Poljska), grafike
»Barjanec« — Tone Lapajne za Vrhniko
Odbor likovne kolonije Bistra je osvojil predlog, da se v okviru kolonije podpre postavitev lesene plastike kiparja Toneta Lapajneta. Avtor je do sedaj realiziral večje kiparske plastike doma in v tujini in sicer v Šmohorju-Avstrija, Mariboru, Žre-čah, Kostanjevici in Prilepu. Avtor je dobro znan Vrhničanom. saj je na Vrhniki prvič v Sloveniji pokazal svoje slike iz barjanske zemlje na juti. Celo svoje umetniško pot je posvetil upodobitvi barjancev — ljudi tega prostora — med Ljubljano in Vrhniko. Pred leti je ustvaril izjemen ciklus lesenih figur — kipov. Ponudil je, da izdela na Vrhniki večjo plastiko iz hrasta okrašeno z značilnimi strukturami v kolikor mu lahko zagotovimo material in seveda prostor. Plastika korakajočega moža — upornega barjanca bo lahko postala del našega prostora in seveda predvsem spomenik ljudem na katerih je bila teža upora in revolucije. Pa tudi teža nadaljnega spreminjanja prostora z delom. Postavitev skulpture v prostor pred Cankarjevo knjižnico naj bi dala tudi kvaliteto trgu, ki je nastal pred objektom. Odbor kolonije BISTRA upa, da bo pravočasno pripravil vse potrebno. Odbor išče pokrovitelja, ki bi za skulpturo dal hrastov les, oziroma drugega, ki bi omogočil izdelavo podstavka. Upamo, da bo na Vrhniki v juliju kiparsko delovišče in da bomo skupno z pokroviteljema podarili Vrhniki plastiko — Barjanca. Prikaz plastike je zaenkrat fotomontaža, upamo pa, da bo prva jesenska številka prinesla že sliko postavljene skulpture.
PAVEL MRAK
•— »•■•■' " ........
Ob peti obletnici
Bistriška kulturna srečanja so postala tradicionalna, letos se odvijajo že 5. leto. Dobro se spominjam priprav na celovečerni koncert MPZ Liko-Verd (tedaj MPZ LIKO-Parketarna Verd) in odločitve, da samostojni koncert narodnih in umetnih pesmi predstavijo v zanimivem kulturno-zgodovinskem okolju nekdanjega bistriškega samostana, kjer je 1. 1951 začel urejati svoje zbirke Tehniški muzej Slovenije. Od 1. 1976 do 1978 so bila kulturna srečanja v Bistri izrazito zborovske narave; poleg nastopa Pihalnega orkestra ZKO Vrhnika (1978) je bilo v teh treh letih sedem zborovskih večerov domačih in gostujočih ljubiteljskih zborovskih skupin. V letih 1979 in 1980 pa so se zborovskim večerom pridružile še gledališke predstave, literarni večer, folklorni nastop likovna kolonija (1979—1980) in predstavitev amaterskega filma. V lanskem letu je pokroviteljstvo nad prireditvami prevzela delovna organizacija Liko-Vrhnika, ki je s precejšnjo mero razumevanja pripomogla pri organizaciji in izpeljavi kulturnih srečanj. Takšna odločitev delovne organizacije Liko-Vrhnika je vzpodbudna, saj kaže na vzajemnost in načrtno skrb za kulturne potrebe in dogajanja v občinskem prostoru, kar je bilo leta nazaj vse preveč zanemarjeno. Bistra je premalo ovrednotena in še danes ne dovolj izkoriščena. Številnim obiskovalcem Tehniškega muzeja bi morali ponuditi informacijo (prospekt) o Cankarjevem rojstnem kraju, kjer so živeli še slikarja Pet-kovšek in Sternen in arhitekt Jager ter o drugih kulturno-zgodovinskih etnografskih in družbenoekonomskih dejstvih, ki so zanimivi za mladino, poslovne partnerje, turiste in druge prehodne goste.
Pomembno, dopolnilo bistriških kulturnih srečanj je likovna kolonija, ki bo letos potekala že tretjič. V času od 20. do 30. junija se bodo v okolju Bistre srečali likovniki in fotografi iz zamejstva in Vrhnike ter bližnje okolice. V svoje skicirke bodo skušali, kot že dve leti doslej, zajeti delček bogatega okolja oz. odziv nanj. Vrednost likovnih srečanj je v odpiranju likovne dejavnosti in njenem povezovanju z drugimi oblikami umetniškega ustvarjanja kot so literatura, glasba, gledališče in film. Letos je posvečena 40-letnici OF in 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov.
Peta obletnica kulturnih dogajanj v Bistri je razveseljiv jubilej, ki kaže, da Bistra postaja del našega kulturnega in družbenega prostora. Prav pa bi bilo, da jo v občinskem merilu še bolj vsestransko ovrednotimo in izkoristimo vse možnosti, da Bistra, slikoviti prostor ob robu Barja, zaživi kar najširše: kulturno, turistično-družbeno.
MARTA RIJAVEC
ZKO Vrhnika — pripravljalni odbo* Bistre 1981
likovna kolonija bistra 79 in 80
Dokumentacija o avtorjih, ki so sodelovali v prvi
in drugi likovni koloniji Bistra
Franci Curk
rojen 1949 v Ljubljani. Leta 1972 je diplomiral na slikarskem oddelku na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je I. 1974 diplomiral na 3. stopnji na oddelku za konzervatorstvo in restavratorstvo. Leta 1979 si je pridobil naziv doktorja likovno tehnoloških znanosti. Je član DSL U, Saveza likovnih umetnikov Jugoslavije, A., J., A., P., -a (med. združenja lik. umetnikov) in društva lik. umet. Maribor. Sedaj je zaposlen kot docent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Samostojne razstave:
1970 — Lendava, Radenci
1971 — Ravne na Koroškem, Radenci
1973 — Murska Sobota, Tržič, Zagorje ,
1974 — Zagorje
1975 — Novo mesto, Ljubljana
1976 — Tacen, Koper, Planina, Slov. konjice, Postojna, Ajdovščina
1977 — Pivka, Ljubljana, Novo mesto, Vrhnika
1978 — Poljska. Ruše
1979 — Ljubljana
1980 — Kanal
1981 — Poljska '
Skupinske razstave: 1971 — Piran
1973 — Reka, Piran, Strumica, Ljubljana
1974 — Zagorje, Beograd, Novi Sad, Vrbas, Piran, Ljubljana
1975 — Ivanjica, Beograd, Reka, Beograd, Ljubljana
1976 — Ljubljana, Vrbas, Beograd, Kuba, Ljubljana
1977 — Panama, Panama, Subotica, Reka. Poljska. Ljubljana, Subotica
1978 — Ljubljana, Kranj. Poljska, Postojna, Maribor, Ljubljana
1979 — Vrhnika, Ljubljana, Žalec, Vrhnika, Rogaška Slatina, Maribor,
Poljska, ZR Nemčija
1980 — Brežice, Kranj, Maribor, Skopje, Ivanjica, Tolmin, Vrhnika, Bistra,
Lipica, Strumica, Maribor, Tolmin, Ljubljana
1981 — Poljska, Zahodna Nemčija-Frankfurt
Nagrade:
1972 — Ljubljana
1973 — Piran '
1974 — Piran, Gospić
1975 — Ivanjica, Gospić 1977 — Katovvice
Naslov: 61360 Vrhnika, Voljčeva 20
Slavka Drev
rojena 1921. v Jurkloštru pri Laškem; vzgojiteljica, v okviru Društva likovnih samorastnikov je opravila več tečajev likovnih. Članica društva od l. 1974.
Samostojne razstave:
— v KS Stadion 2x
— v DO Comerce
Naslov:
■
Društvo lik. samorastnikov Lj., Krekov trg 2
Zbignew Lutomski
rodil se je 1934. v mestu Cradnie. Študiral je na Akademiji lepih umetnosti v Kra-kovu, kjer je l. 1960 diplomiral na grafičnem oddelku. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah, ki so predstavljale poljsko grafiko v tujini: na Češkoslovaškem, Nizozemskem, v ZDA, Turčiji, Jugoslaviji, Nemčiji, na Ja: ponskem, Urugvaju, Indiji, Avstraliji, Kubi in Franciji ter na številnih mednarodnih razstavah, tako na vseh grafičnih bienalih v Krakovu, trikrat je je že sodeloval na Mednarod. graf. bienalu v Ljubljani ter na grafičnih bienalih v Banski Bystryci, Tokiu, Firencah in j Frechenu ter na razstavi Xylon v Švici.
Večkrat je samostojno razstavljal na Poljskem in enkrat v Londonu
A ni a Lutomska iz Poljske
Miloš Me nor a
rojen 1911. leta v Železnikih. Končal je tehniško šolo, likovno pa se je izobraževal na enoletnem risarskem tečaju pri akademiji upodabljajočih umetnosti, všoli za likovno umetnost »Ivan Rob« in likovnih predavanjih. Bil je pobudnik za ustanovitev Društva likovnih samorastnikov, katerega član je še danes. Sedaj sodeluje kot strokovni sodelavec TMS v pokoju.
Samostojne razstave:
— Pivka
—■ Ljubljana
— Piran
Naslov: 61000 Ljubljana, Pohorskega Bataljona 211 Likovne kolonije: Bistra 80
Walid Mustafa
rojen 1954. leta v Duhoku v Iraku. Diplomiral na Inštitutu za umetnost v Bagdadu, kjer je dobil drugo nagrado za grafiko. Je študent 4. letnika ALU na oddelku za grafiko v Ljubljani.
Samostojne razstave: 1976 — Bagdad
Skupinske razstave: •
1978 — Ljubljana
1979 — Ljubljana, Beograd, Ravne na Koroškem Naslov: 61000 Ljubljana, P.P. 01-510
Jerzy Osrrogorski
rojen 1944. leta v Wilnem. Diplomiral je L 1971 na Pahstwowi Wyzszey Szkoli Sztuk Plastysznyh v Cdansku. Sedaj je zaposlen kot strokovni svetovalec na isti šoli.
Sodeloval je na številnih razstavah po vsej Poljski in v tujini in prejel tudi nekaj nagrad.
Samostojne razstave:
1971 — Gdansk
1972 — Gdvnia
1979 — Gdansk
1980 — Bremen (ZRN) — Zvvingenberg (ZRN)
Zmago Rus
rojen 27. 5. 1959 v Ljubljani. Končal šolo za oblikovanje v Ljubljani, sedaj je študent Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.
Samostojne razstave:
1979 — Galerija Argonavti, Nova Gorica
Skupinske razstave:
1978 — Galerija Emonska vrata, Lj.
1979 — Jesenice, Nova Gorica
Slikarske kolonije:
1979 — Bistra — Vrhnika
1980 — Bistra — Vrhnika
Naslov: 61360 Vrhnika, Kopališka 31
\
Hamid Tahir
rojen 1953 v Bagdadu v Iraku. Diplomiral na Inštitutu za umetnost v Bagdadu. L. 1979je diplomiral na A kademiji za likovno umetnost v Ljubljani, sedaj je na grafični specialki pri prof. Borčiču.
Samostojna razstava:
1979 — Ekonomska fakulteta Maribor
Skupne razstave:
1978 — Ljubljana, Ljubljana
1979 — 5x v Ljubljani, Ravne na Koroškem
Nagrade: Bagdad
1977—78 — Ljubljana
Naslov: 61000 Ljubljana, p.p. 01-510
Danilo Todorović
rojen 1955. leta v Ljubljani. Končal Elektrotehniško srednjo šolo, I. 1974 pa se je vpisal na Ekonomsko fakulteto Borisa Kidriča v Ljubljani. Ko je obvladal tehniko fotografije, se je začel ljubiteljsko ukvarjati z umetniško fotografijo in M sodeloval:
— na razstavah v dijaškem domu
— na razstavah na Ekonomski fakulteti 1976 in 1977
— Bistra 79, Bistra 80
Miro Zdovc
rodil se je 1929. leta v Ponikvi pri Celju. Za fotografa se je izučil pri Pelikanu v Celju l. 1947. Leta 1955 je naredil mojstrski izpit, od 1969je fotograf na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Je član Fotogrupe SOL T — Ljubljana, član Društva oblikovalcev Slovenije. Na področju uporabne fotografije je specialist za fotografske predstavitve del likovnih umetnikov ali soavtor večih likovnih monografij in številnih katalogov.
Samostojne razstave:
1971 — Ljubljana
1974 — Ljubljana, Ljubljana
Skupinske razstave: 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
1981
Ljubljana
Ljubljana, Francija, Beograd, Beograd, Sarajevo, Ljubljana Škofja Loka, Kranj, Celje, Avstrija, Maribor, Beograd Ajdovščina, Ljubljana, Jesenice, Koper, Vrhnika, Kranj Kranj, Koper, Beograd, Maribor, Celje, Celje Slovenj Gradec, Maribor, Kranj, Kranj, Piran Ptuj, Ajdovščina, Novo mesto, Bjelovar, Radovljica, Koper Novo mesto, Kranj, Beograd, Ljubljana, Novi Sad, Maribor, Ljubljana Novi Sad
Žarko Vrezec
rojen 18. avgusta 1950 v Ljubljani. Končal šolo za oblikovanje v Ljubljani (1969). Študiral na Akademiji za lik ■ vno umetnost v Ljubljani (1970—/ 974).
Samostojne razstave:
1977 — Delavski dom, Zagorje, Jelovškova galerija Lj., Koncertni atelje
DSS Lj., Biotehniška fakulteta Lj. 1980 — Centro friulano arti plastiche Udine, Galerija »Doma« Vrhnika,
Galerija »Forma Grožnjan«, Galerija Mestnega muzeja Umag,
Dom kulture Buje
Skupinske razstave:
Ljubljana, Piran, Rijeka, Havana, Panama, Penonome, Idrija, Kranj, Škofja Loka, Nova Gorica, Maribor, Zagorje ob Savi, Ajdovščina, Murska Sobota, Novo mesto, Ravne na Koroškem, Beograd, Novi Sad, Cluj, Trbovlje, Karlovac, Dubrovnik, Vinkovci, Titograd, Vrhnika, Nikšič, Cetinje; od 1972—1980.
Nagrade:
1976 — Nagrada na XI. Ex tempore, Piran
1979 — Nagrada na XIV. Ex tempore, Piran
1980 — Nagrada na XIV. Likovnem salonu »13. november«
Cetinje
Naslov: 61000 Ljubljana, Pražakova 11
Nagrade:
1973 — Kranj
1974 — Maribor
1975 — Koper
1976 — Koper
1977 — Slovenj Gradec,
Maribor
1978 — Ptuj, Ajdovščina,
Koper
Naslov: 61000 Ljubljana, Povšetova 16
Lovro Novinšek
rojen 1946 v Slovenski Bistrici. L. 1966—67 risal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani večerni akt pri profesorju Zoranu Didku. Leta 1971 diplomiral na likovnem oddelku Pedagoške akademije v Ljubljani — slikarstvo pri profesorju Marku Šušteršiču. "o končanem študiju delal kot likovni pedagog, sedaj pa je ravnatelj OS na Vrhniki.
Studijsko je potoval v Firence 1976. leta in na Poljsko l. 1978. Samostojne in skupinske razstave:
Vrhnika, Ljubljana, Nova Gorica, Radovljica, Ribnica, Krk, Gorica (v Italiji).
Likovne kolonije: Bistra 79, Bistra 80
Naslov: 61360 Vrhnika, Tržaška cesta 50
Marko Jakopič
rojen v Ljubljani 1957. leta. Končal pedagoško akademijo v Ljubljani 1978. Sprejet kot kandidat v DSLU1980. leta. Zaposlen kot likovni pedagog na OŠ na Vrhniki.
Samostojne razstave: Vrhnika 1977, 1978, 1980
Skupinske razstave: Piran 1978, 1980 Lipica 1980
Nagrade:
Lipica 1980 — odkupna nagrada
Likovne kolonije: Bistra 79, Bistra 80
Naslov: 61360 Vrhnika, Ob potoku n.h.
Georgi Božinov
rojen v Strumici 1947. leta. Končal je Pedagoško akademijo v Skopju pri prof. Kodo-manu 1. 1972 in je član D L UM od 1. 1973 in član DSLU od 1974.
Samostojne razstave: 1969 — Niš 1973 — Strumica 1974. — Ljubljana
1975 — Ljubljana, Videm Dobropolje
1976 — Strumica
1979 — Ljubljana
1980 — Ljubljana
1981 — Maribor
Likovne kolonije:
Strumica, Počitelj, Vranje, Kumanovo, Bistra 79, Bistra 80
Naslov: 61360 Vrhnika, Ulica 6. maja 12
Pokrovitelj Kulturnih dnevov Bistre 81 in likovne kolonije Bistra 81 je LIKO Vrhnika