Oospodarshc zanimi- Ali ljudje nič več ne vlagajo? Zanimivo jo v tem oziru poročilo Poštne hranilnice, iki piše na strani 11, da jo Poštna hranilnica morala začeti zavračati vloge, iker ne. ve, ikam denar na ¦vcii"«^ izposoditi, Ako bi Ijudje premislili, Tv?.-. ;¦«. vc-^aj, bi ^t^A vlagali v naše domače denarne zavode, pa bi denar krožil doma in zopet bi se nove in stare vloge lahko izplačevale. Tudi se od teh vlog v Poštni hranilnici dobi jako malo posojil .'icv:.\c in tako je ravno v naših ikrajih po naši lastni krivdi vedno manj denarja. Ker vsi domači zavodi n-ove vloge izplačujejo vsak• čas v "cfeloti, je prav, ako začno ljudje zopet zaupati svoj denar domačim krajevnim denarnim iistanovam. Denarni zavodi, ki so v lasti in upravi ljudstva samega, so tako važna gospodarska uštanova, da bi jim bilo treba od strarii oblasti in državnih denarnih zavodov _ti bolj na roko. Kakor x.:ar vidimo, imajo nekateri interes na tem, da ljudje" v svoji nevednosti pospešujejo likvidacijo lasthe deimrrie" .Fgar_i_aeije. Tuj denar osvaja hašo industrijo. »Politika« zaključuje svoj članek o plačilnih načrtih petih največjih zagrebških bank s temi besedami: »Kakor se vidi, zadoščajo predlagane spremembe samo zahtevam zakonske^uj-edbp.. Gps_pq,darstvo pa bo imelo ocl tega iriato.'. Kasprotno, tudi po rekonstrukciji se bo naš kapital držal v ozadju,na njegovo mestb pa bo stopil tuji kapital. To sc dogaja že dve leti. Poleg tega, da j. sedaj tuji kapital definitivno osvojil Jugoslovensko udruženo banko, osvaja postopoma vedno večje Števil. poslov drugih bank, kajti, dočim imajo naše banke linice zaprte, so odšle industrije k bankam, ki so nemoteno poslovale naprej, a te so bile večinoma podružnice tujega ikapitala. Danes našo industrijo vedno bolj financirajo in začenjajo nad njo komandirati. Splošno jugoslovensko bankarsko ak. društvo, ki je dejansko le znani dunajski Wienei- Bank-Verein, nadalje Hrvatska sveopšta kreditpa banka kot podružnica Kreditne banke h Bud.apešte, in Hrvatska banika, za ikatero je Banca Cornrnerciale Italiana. Če dodamo k temu še najnovejše stanje Jugoslovenske udružene banke, kateri novi ikapital podpisujejo Credit-Anstalt, Banca Commerciale Italiana, Budimpeštanska kreditna banka, Amstel banka, Sol\vay banka in Anglo international Bank, potem dobimo dovolj jasno sliko, v katero smer se bo razvijala naša industrija. Eoliko denarnih zavodov je pod zaščito? Po par. 5 je 69 denarnih zavodov in po par. 6 pa 20. Do dne 3. marca bi morali vsi ti zavodi javiti, ikako se bodo rešili. 64 jih ni odgovorilo. Ostali so le odložili izplačevanja, le 3 so se odločili, da prenehajo. Vsi zavodi, _d delujejo v Sloveniji, pa so se poslužili zaščite, bodo le odložili izplačila. Občni zbor Narodne banke. V nedeljo dne 4. marca t. 1. je bil občni zbor Narodne banke, ki je potekel precej burno. Vzroke za razburjenje so dale velike izgube, (ki jih je imela Narodna banka v slučaju Matejič, ki je bil član uprave Narodne banke. V dveh letih je odpisala Narodna banka 110 milijonov Din izgub ;# &Uyv_uiji ji(.jiO_& ..__._ iti-ot;".; s__ tu k*_i;\i*_* v.\ iv.-a\ _t\i_-'«Jl \)\ i^tviAM .^.vl.. Nadaljni vzrok so velikanski upravni stroški. Glavni ravnatelj in podravnatelj imata pla.e kot vsfjugosl.vanski ministri skupaj. V letu 1931 je odpadlo od 1 dinarja fcistega dobička 1.17 Din na stroške in 0.30 Din r{a izgube, v letu 1933 pa 2.40 Din na stroške in istotoliko na izgube. Zato ni čuda, da je občni zbor vzel v upravo le tri od prejšnjih, ostale pa vse nove. Tudi iz Slovenije sta izvoljena dva nova člana: g. Navosifi iz Ljubljane in g. dr. Igor Rosina iz Maribora. Upamo, da bo Nar. banka postala res narodna, da bo čimpreje storila kaj za likvidnost denarnih za-j vodov, ikar je njena poldicna naloga^ Vsi, ki bodo v tem zmislu vodili Na_ rodno banko, naj potem tudi uživajo zaupanje našega poslovnega sveta!