VODOVODI, KANALIZACIJA IN PLIN V LANSKEM LETU
Narejenega več kot v minulih 20 letih
Področje komunale, kar zadeva kana-lizacijo in vodovod, se v naši občini v zadnjem času pravzaprav izredno dobro razrešuje. Uspeh se skriva v drugačnem načinu zbiranja denarja, kot v primeru cest in zato je uspehov pri vodovodu in kanalizaciji precej, pri cestah pa pomanj-kanje denarja zavre vsa prizadevanja. Za vodovode in kanalizacijo v Ljubljani vsi združujejo denar in obstoja enoten pro-gram trošenja tega denarja. S svojim po-ložajem pa se naša občina zlahka uvršča z vrsto potreb na prva mesta, saj je imela mnogo slabši položaj kot vse ostale obči-ne. Ker je na Viču veliko število stano-vanj, precej manj pa delovnih mest, de-lavci, ki delajo v kolektivih v drugih ob-činah, dobijo sedaj nekaj svojega dohod-ka nazaj v okolje, v katerem živijo. Tako je na tem področju izginil marsikdaj kri-vični sistem, da je delavec ustvarjal do-hodek, ki pa so ga uporabili na mestu, kjer ga je ustvaril, medtem, ko v njegovo okolje denar ni pritekal.
Komunalni problemi, ki so se v občini pojavljali, niso nastali preko noči, tem-več z razvojem. Kopičili so se praktično več kot 30 let in bili so vedno večji, čim več je bilo novih gradenj in čim več Ijudi se je priseljevalo. Dokler ta predel ni bil poseljen, so seveda odtekali denarci dru-gam in smo tako podpirali razvoj drugje, sedaj pa drugi podpirajo razvoj na Viču.
Približno 70 odstotkov lani porabljenega denarja za kanalizacijo in vodovod so Vičani lani dobili od drugih občin.
Vodarna Brest za sto let
»Osrednja naložba na našem področju je bila lani vodarna Brest,« nam je pove-dal tajnik kotnunalne skupnosti PAVLE KLAVS. »To, kar so bile ves čas za Ljubljano Kleče, bo sedaj tudi vodarna Brest. Vode je dovolj za celotno Ljublja-no za obdobje naslednjih sto let. Vodar-na bo končana spomladi in bo veljala 300 milijonov. Naložbo bo plačal Ljub-ljanski mestni vodovod.«
Nova vodarna Brest pomeni za razvoj Ljubljane zelo veliko. Vode je bilo v zadnjem času že premalo in je bilo novo zajetje nujno. Brez takšnega zajetja so bili načrti o širjenju nerealni in riesmisel-ni. Na jugu Ljubljane ni bilo mogoče več zidati, ker ni bilo dovolj vode. Sedaj bo z vodarno Brest dobivala Ljubljano vsako sekundo 120 kubikov vode iz te vodarne. V prihodnosti bo mogoče to še povečati in to na 200 kubikov na sekundo.
Trnovo je imelo že sedaj (novograd-nje) negativno soglasje inšpekcij zaradi vode. Podobno je tudi z Murglami, saj vode ni bilo dovolj. Z izgradnjo vodarne Brest bo to rešeno. Seveda pa bo treba
sedaj napeljati celo vrsto novih vodovo-dov na Rudniku in v južnem delu Ljub-ljane.
Kanalizacija za snažnejše okolje
Vse več je hiš in gospodinjstev, ki ne bodo več potrebovale greznic, saj so glavni kanalizacijski kanali speljani v ne-posredno bližino njihovih bivališč. S tem se bodo pocenili stroški bivanja, saj ne bo več treba plačevati čiščenja greznic, temveč le kanalizacijske stroške pa tudi talna voda ne bo več ogrožena. Sočasno pa bo okolje precej snažnejše zaradi či-stilnih naprav. V Preserju imajo sedaj lokalno kanalizacijo in čistilno napravo, kanalizacija pa je tudi v Notranjih in Vnanjih goričah. Kanalizacijo s čistilno napravo so dobili tudi v Polhovem Grad-cu in na Dobrovi, že prej pa na Skofljici in v Horjulu.
Glavni kanali so sedaj speljani v vsa večja stanovanjska središča. Sedaj pa bo-do morali v krajevnih skupnostih skupaj s komunalno skupnostjo in lastniki hiš poskrbeti za lokalno kanalizacijsko omrežje. Ustvarjena je glavna mreža in torej poglavitna osnova. Od tu dalje je vse odvisno od lokalnih skupnosti. V treh
ali štirih letih bodo speljali glavni kanal tudi v Kozarje, kjer so sedaj povsem brez kanalizacije, pa čeprav je tam zraslo že veliko stanovanjsko naselje. V bodočno-sti pa bo treba razmišljati tudi o Rakovi jelši, o področju, ki je do sedaj še nereše-no, predstavlja pa bolečo točko kar zade-va komunalne naprave. Ogromno nalog čaka komunalno skupnost še na področ-ju Velikih Lašč, Iga, Vinterce in Londo-na. Vsega seveda ne bo mogoče rešiti preko noči, saj so se problemi nabirali dolga leta. Sedanji način in hitrost razre-ševanja pa obetata nagJo rešitev. Lani je bilo namreč na področju komunale nare-jenega v občini več kot prej v 20 Ietih. To pa je lep uspeh!
Plin priključuje Vič mestu
Plinska napeljava dolgo ni kaj dosti posegala v viško občino in večkrat je bilo slišati očitke občanov, češ saj sploh ni-smo del Ljubljane, saj nam niti mestnega plina ne privoščijo. V zadnjem letu dni se je to bistveno spremenilo. Mestni plin so dobili v Trnovem in v Murglah, sedaj pa bo dobil plin tudi Rudnik. S tem se bo mestni predel občine celoviteje vklopil v mesto in bo torej deležen te prednosti velikega urbanega središča kot je Ljub-Ijana. Lanski uspehi komunalne skupno-sti na področju vodovodov in kanalizaci-je pa seveda ne smejo delovati uspaval-no. Kot zatrjujejo na komunalni skupno-sti, bodo letos skušali narediti čim več in tako nadaljevati z lanskim naglim razvo-jem. Nalog je še veliko, posebej ker nova vodarna Brest odpira možnosti, da bi oskrbo z vodo bistveno izboljšali povsod tam, kjer je bil slab pritisk in pomanjka-nje vode.
MILOVAN DIMITRIČ