ISSN: 2232-3961 (?)ivz INSTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIDE NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2012 Ljubljana, 2013 2 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA Ljubljana, december 2013 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2012 Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: http://www.ivz.si/cepljenje/strokovna javnost/porocila o neželenih ucinkih?pi=18& 18 vie w=item& 18 newsid=378&pl=259-18.0. Za izdajatelja: Marija Magajne Avtorji: Veronika Učakar, Irena Jeraj, Marta Grgič Vitek, Maja Jurjevec, Maja Šubelj in Alenka Kraigher Leto izdaje: 2013 ISSN: 2232-3961 Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Učakar, Veronika Neželeni učinki pridruženi cepljenju v Sloveniji v letu 2012 [Elektronski vir] / Veronika Učakar, Irena Jeraj, Marta Grgič Vitek, Maja Jurjevec, Maja Šubelj in Alenka Kraigher .- Ljubljana, Inštitut za varovanje, 2013 ISSN: 2232-3961 1.Irena Jeraj, 2.Marta Grgič Vitek, 3.Maja Sevljak Jurjevec, 4. Maja Šubelj, 5. Alenka Kraigher 3 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 KAZALO 1. UVOD................................................................................................................................7 1.1 Program cepljenja v letu 2012..................................................................................................9 2. METODOLOGIJA..............................................................................................................10 3. REZULTATI......................................................................................................................12 3.1 Neželeni učinki pridruženi cepljenju v letu 2012........................................................................12 3.2 Neželeni učinki pridruženi cepljenju v letu 2012 po posameznih monovalentnih cepivih, kombiniranih cepivih in simultanih cepljenjih..................................................................................20 3.2.1 MONOVALENTNA CEPIVA.....................................................................................................20 Cepivo proti okužbam s humanimi papilomskimi virusi....................................................................20 Cepivo proti tetanusu...................................................................................................................20 Cepivo proti rotavirusnim okužbam................................................................................................21 Cepivo proti rumeni mrzlici............................................................................................................21 Cepivo proti hepatitisu A (odrasli)..................................................................................................21 Cepivo proti hepatitisu B (otroci)...................................................................................................22 Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu (otroci)........................................................................22 Cepivo proti gripi (odrasli).............................................................................................................23 Cepivo proti pnevmokoknim okužbam, konjugirano........................................................................23 Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu (odrasli)......................................................................24 Cepivo proti hepatitisu B (odrasli)..................................................................................................24 Cepivo proti noricam.....................................................................................................................25 Cepivo proti steklini......................................................................................................................25 Cepivo proti tuberkulozi................................................................................................................25 Cepivo proti hepatitisu A (otroci)...................................................................................................26 Monoklonska protitelesa proti RSV.................................................................................................26 3.2.2 KOMBINIRANA CEPIVA.........................................................................................................27 Cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi.........27 Cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju..........................................................................27 Cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam....................................................................................28 Cepivo proti davici in tetanusu......................................................................................................28 3.2.3 SIMULTANO CEPLJENJE.......................................................................................................29 Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter hepatitisu B.........................................................29 Cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi, rotavirusu ter pnevmokoknim okužbam (konjugirano cepivo)..........................................................29 Cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi ter rotavirusom .................................................................................................................................30 Cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi ter pnevmokoknim okužbam (konjugirano cepivo)...............................................................................30 Cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi ter KME (otroci).................................................................................................................................30 Cepljenje proti hepatitisu A in B ter rumeni mrzlici..........................................................................31 Cepljenje proti hepatitisu A in B ter tetanusu.................................................................................31 Cepljenje proti rumeni mrzlici in hepatitisu A..................................................................................31 3.3 Resni neželeni učinki pridruženi cepljenju v letu 2012...............................................................32 4. ZAKLJUČEK: OCENA PRIJAVLJENIH NEŽELENIH UČINKOV...........................................35 5. VIRI................................................................................................................................36 6. PRILOGA: OBRAZEC ZA PRIJAVO NEŽELENIH UČINKOV PO CEPLJENJU.......................39 4 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 Seznam (kratic oz.) okrajšav za cepiva BCG cepivo proti tuberkulozi DTP/Hib/IPV cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi DTP/Hib/IPV/hepB cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b, otroški paralizi in hepatitisu B DTP cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju hep B cepivo proti hepatitisu B hep A cepivo proti hepatitisu A hep A/B cepivo proti hepatitisu A in B Hib cepivo proti hemofilusu influence tipa b HPV cepivo proti humanim papilomskim virusom IPV cepivo proti otroški paralizi (inaktivirano) KME cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu meningo (ACWY) cepivo proti meningokoknim okužbam, polisaharidno, 4-valentno meningo (C) cepivo proti meningokoknim okužbam, konjugirano, monovalentno OMR cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam OMRN cepivo proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam pneumo (kon.) cepivo proti pnevmokoknim okužbam, konjugirano pneumo (23) cepivo proti pnevmokoknim okužbam, polisaharidno, 23-valentno rota cepivo proti rotavirusnim okužbam T cepivo proti tetanusu Td cepivo proti davici in tetanusu tifus cepivo proti tifusu Podatki o neželenih učinkih pridruženih cepljenju navedeni v tem poročilu se nanašajo na neželene dogodke, opažene po uporabi cepiva ali cepljenju. Vendar pa vsi ti prijavljeni neželeni dogodki morda niso povezani s cepivom ali cepljenjem, temveč so le v časovni povezavi s cepljenjem._ 5 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 Povzetek Pričakovanja glede varnosti cepiv so zelo visoka, saj se za zaščito pred določenimi nalezljivimi boleznimi cepi večinoma zdrave ljudi. Tako kot pri drugih zdravilih, se tudi po cepljenju lahko pojavijo neželeni učinki, vendar so običajno redki. Dokazi o varnosti so nujen predpogoj za registracijo cepiva in pridobitev dovoljenja za široko uporabo. Dobro delujoč sistem spremljanja neželenih učinkov po cepljenju je eden glavnih elementov varnega cepljenja in omogoča sledenje varnosti cepiv tudi po tem, ko so ta že v široki uporabi. Spremljanje neželenih učinkov v Sloveniji podpira Register neželenih učinkov pridruženih cepljenju (Register). V Registru se zbirajo prijave neželenih učinkov, ki jih klasificiramo, ocenjujemo, analiziramo in sporočamo drugim deležnikom v sistemu farmakovigilance. V letu 2012 je bilo v Register posredovanih 374 prijav neželenih učinkov pridruženih cepljenju. Največji delež prijav je bil zabeležen po cepljenju s kombiniranimi cepivi, ki se uporabljajo v programu obveznega cepljenja. Pri četrtini prijavljenih neželenih učinkov (26,5 %) je šlo le za lokalne reakcije po cepljenju, ki so običajno blage in minejo brez posebnih ukrepov. V bolnišnici je bilo obravnavanih 23 oseb (6,1 % glede na posredovane prijave). Analiza prijav neželenih učinkov v Register v letu 2012 kaže, da je bila velika večina neželenih učinkov blagih in so minili brez posledic. Resni neželeni učinki so se pojavili, vendar zelo redko. Register neželenih učinkov pridruženih cepljenju je pomemben z vidika kakovost programa cepljenja. Z doslednim prijavljanjem neželenih učinkov in njihovim pojasnjevanjem je omogočeno zaznavanje redkih, potencialno resnih neželenih učinkov, pridruženih cepljenju. Takšna spoznanja so pomembna za izboljšanje varnosti cepiv in postopka cepljenja. Nacionalni programi cepljenja morajo imeti vzpostavljen vsaj sistem pasivnega spremljanja neželenih učinkov pridruženih cepljenju. Poleg tega morajo tudi proizvajalci cepiv vzpostaviti lasten mednarodni sistem farmakovigilance za svoje proizvode. Poročila so dolžni posredovati pristojnim državnim organom, pri nas Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) in Evropski agenciji za zdravila (EMA). Zahvala: vsem, ki so poročali o neželenih učinkih pridruženih cepljenju in _vsem, ki so sodelovali pri pojasnjevanju neželenih učinkov pridruženih cepljenju 6 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 1. UVOD Spremljanje uspešnosti programa cepljenja je sestavljeno iz treh elementov: epidemiološkega spremljanja bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, spremljanja precepljenosti in spremljanja neželenih učinkov pridruženih cepljenju. Spremljanje varnosti cepiv je pomemben element kakovosti programa cepljenja. Splošna in strokovna javnost sta do pojava resnih neželenih učinkov pridruženih cepljenju veliko manj tolerantni kot pri zdravilih. Cepiva se dajejo zdravim osebam za zaščito pred določenimi nalezljivimi boleznimi, najbolj množično pa se uporabljajo v rutinskih programih cepljenja dojenčkov in majhnih otrok. Glavni namen spremljanja varnosti cepiv tudi po tem, ko ta že pridobijo dovoljenje za široko uporabo, je spremljanje pojavov pridruženih cepljenju in prepoznanje zelo redkih in novih neželenih učinkov, ki niso bili zaznani v raziskavah o varnosti pred registracijo oz. pred širšo uporabo. Takšno spremljanje je pomembno tudi za ocenjevanje varnosti novih cepiv med določenimi skupinami prebivalstva (starejše osebe, kronični bolniki, nosečnice), poleg tega pomaga pri ocenjevanju učinkov, ki jih povezujejo s cepljenjem oziroma pri pojasnjevanju dvomov glede varnosti cepljenja. Zaradi relativno visokega deleža cepljenih oseb proti posameznim nalezljivim boleznim, se v državah z dobro delujočim programom cepljenja večina nalezljivih bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, pojavlja zelo redko ali pa sploh ne več. V takšnih razmerah je spremljanje in ocenjevanje varnosti cepiv in cepljenja izjemno pomembno. Varnosti cepiv, za razliko od učinkovitosti, ni mogoče meriti neposredno. O varnosti cepiv sklepamo in jo ocenjujemo na podlagi deleža neželenih učinkov in tehtamo glede na razmerje med koristjo in tveganjem. Predpogoj za dobre, z dokazi podprte ocene, je delujoč in učinkovit sistem spremljanja neželenih učinkov. Učinkovit sistem spremljanja neželenih učinkov, pridruženih cepljenju omogoča njihovo zgodnje zaznavanje, pravočasno sporočanje, klasificiranje, raziskovanje, analizo podatkov in hitro ukrepanje, kadar je to potrebno. Pri spremljanju varnosti cepiv v široki uporabi se uporablja naslednja definicija: »Neželen učinek (dogodek) po cepljenju je vsak dogodek, ki je v časovni povezavi s cepljenjem in je lahko, ali pa tudi ni, vzročno povezan s cepljenjem ali cepivom«. Glede na zgoraj navedeno definicijo lahko neželeni učinki (dogodki) po cepljenju vključujejo: 1. »prave« ali »resnične« neželene učinke (reakcije na cepivo), ki jih povzroči ali sproži cepivo zaradi svojih lastnosti, četudi je bilo dano na ustrezen način; 2. neželeni učinek, ki se zgodi po cepljenju in ga ni povzročilo cepivo, ker gre za koincidenco oz. časovno zaporedje ali sosledje dogodkov, ki bi se zgodili, tudi če oseba ne bi bila cepljena; 3. napake, povezane z nepravilno pripravo cepiva (npr. napake pri raztapljanju), nepravilnim rokovanjem s cepivom (npr. napake pri transportu in hladni verigi) ali njegovim dajanjem (nesterilna aplikacija, neustrezen način ali mesto cepljenja, neupoštevanje kontraindikacij); 4. dogodke zaradi strahu, tesnobe ob cepljenju, bolečine ob injiciranju (reakcije na cepljenje); 7 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 5. predhodno nepoznane dogodke, ki jih ne moremo neposredno povezati s cepivom ali njegovim dajanjem. Neželene učinke pridružene cepljenju lahko razdelimo v tri glavne skupine: lokalne, sistemske in alergične reakcije. Lokalne reakcije, kot so bolečina, oteklina in rdečina na mestu cepljenja, so najbolj pogoste in najmanj resne (težke), običajno kratkotrajne, minejo brez intervencije in zelo redko puščajo posledice. Sistemske reakcije (npr. povišana telesna temperatura) se pojavljajo redkeje kot lokalne reakcije, lahko so podobne blagi obliki bolezni, proti kateri cepimo, a zelo redko predstavljajo zdravstveno tveganje. Takšne reakcije so pogostejše po cepljenju z živimi oslabljenimi cepivi kot je cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR). Sistemske reakcije so redko resne ali življenjsko ogrožajoče. Hude alergične reakcije so najmanj pogoste. Anafilaksija, najbolj resna oblika alergične reakcije, se pojavi približno enkrat na milijon cepljenj. Vsak zdravnik, ki cepi, je dolžan upoštevati 45. člen Pravilnika o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjenjem nalezljivih bolezni, ki predpisuje: "Zdravnik, ki ugotovi stranske pojave po cepljenju ali zaščiti s specifičnimi imunoglobulini, mora o vsakem posameznem primeru takoj obvestiti register za stranske pojave po cepljenju pri IVZ." Na Inštitutu za varovanje zdravja se zbirajo prijave neželenih učinkov pridruženih cepljenju že od leta 1960. Register neželenih učinkov pridruženih cepljenju, sloni na pasivnem spremljanju, ki beleži vse prijavljene neželene učinke (dogodke), ki se pojavijo v časovni povezavi s katerimkoli cepljenjem v Sloveniji. Namen pasivnega spremljanja je: • zaznati nove, nenavadne ali redke neželene učinke cepiv, • zaznati porast znanih neželenih učinkov, • določiti morebitne dejavnike tveganja za določene vrste neželenih učinkov, • identificirati serije cepiv, povezane s povečanim številom ali določeno vrsto prijavljenih neželenih učinkov, • oceniti varnost novo registriranih cepiv. Pri spremljanju varnosti cepiv ima senzitivnost prednost pred specifičnostjo. Register zbira podatke o kateremkoli klinično pomembnem dogodku, ki se je zgodil po cepljenju, četudi poročevalec ni prepričan, da je bil dogodek povzročen s cepivom. Pri večini prijavljenih neželenih učinkov (dogodkov) je vzrok oziroma vzročno povezanost s cepljenjem zahtevno določiti. Problemi glede varnosti cepiv, ki jih identificiramo skozi tak pasivni sistem spremljanja, praviloma zahtevajo potrditev vzročnosti z epidemiološko ali drugo usmerjeno (npr. laboratorijsko) raziskavo. 8 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 1.1 Program cepljenja v letu 2012 V letu 2012 smo v Sloveniji, v skladu s Programom cepljenja in zaščite z zdravili, cepili predšolske in šolske otroke proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu in rdečkam, hepatitisu B ter proti okužbam s humanimi papilomskimi virusi (HPV). Ostale skupine prebivalcev so bile cepiljene zaradi zdravstvenih indikacij, izpostavljenosti pri delu, izpostavljenosti pri izobraževanju, potovanj, epidemiološke indikacije, proti otroški paralizi, hepatitisu A in B, klopnemu meningoencefalitisu, tetanusu, steklini, rumeni mrzlici, davici, tifusu, gripi, pnevmokoknim okužbam, tuberkulozi, meningokoknim okužbam, noricam, rotavirusnim okužbam in okužbam s HPV. V primeru tveganja zaradi poškodbe, vboda ali ugriza živali so nekatere osebe prejele specifične imunoglobuline proti steklini, hepatitisu B in/ali tetanusu. Nedonošenčki, rojeni do 28. tedna gestacije, in drugi otroci z določenimi dejavniki tveganja so bili zaščiteni z monoklonskimi protitelesi proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV). Otroci in odrasli so bili cepljeni z monovalentnimi (proti eni bolezni) in kombiniranimi cepivi (proti več boleznim) ali simultano (proti več boleznim istočasno na različna vbodna mesta). V Sloveniji smo v letu 2012 cepili z naslednjimi cepivi: • kombinirano 5-valentno cepivo DTP/Hib/IPV proti davici (D), tetanusu (T), oslovskemu kašlju (P), hemofilusu influence tip b (Hib) in otroški paralizi - mrtvo cepivo (IPV); • kombinirano 3-valentno cepivo DTP proti davici (D), tetanusu (T) in oslovskemu kašlju (P); • kombinirano 2-valentno cepivo Td proti davici (d) in tetanusu (T); • kombinirano 3-valentno cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR); • kombinirano 2-valentno cepivo proti hepatitisu A in B; • monovalentna cepiva proti tetanusu, okužbam s HPV, tuberkulozi, rumeni mrzlici, gripi, hemofilusu influence tipa b, hepatitisu A, hepatitisu B za odrasle in otroke, klopnemu meningoencefalitisu, steklini in tifusu. 9 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 2. METODOLOGIJA Epidemiološko spremljanje neželenih učinkov pridruženih cepljenju pomeni zbiranje, analiziranje, klasificiranje in njihovo ocenjevanje. Zaznajo jih izvajalci cepljenja in o njih pisno na pripravljenih obrazcih poročajo Registru neželenih učinkov pridruženih cepljenju pri IVZ. V obrazec za prijavo neželenih učinkov (v prilogi) se vnašajo naslednji podatki: • ime in priimek cepljene osebe, datum rojstva, spol, naslov; • vrsta in datum cepljenja; • serijska številka cepiva, proizvajalec cepiva; • lokalni neželeni učinki: rdečina, oteklina in bolečina (datumi začetka in prenehanja); • splošni neželeni učinki: temperatura, slabost, driska, utrujenost, glavobol, nespečnost, zaspanost, perzistentno ječanje, krči po telesu, povečane obušesne slinavke, makulopapulozen izpuščaj, anafilaktična reakcija, serozni meningitis, nevritis, encefalopatija, drugo (datumi začetka in prenehanja); • vrsta ukrepov (opazovanje, ambulantno zdravljenje, hospitalizacija,..), (datumi začetka in prenehanja); • izid neželenega učinka in opis morebitnih posledic; • datum poročanja ter poročevalec. Podatki o laboratorijskih rezultatih in drugih preiskavah, ki so bile opravljene za pojasnjevanje pojava neželenih učinkov, so priloga obrazca. Ob prijavi neželenega učinka, zaradi katerega je bila oseba poslana na dodatne specialistične preiskave ali pa je bila obravnavana v bolnišnici, je potrebno poleg obrazca v Register posredovati tudi kopijo dokumentacije z rezultati preiskav, podatki o zdravljenju in drugih ugotovitvah oz. posledicah. Druge pomembne podatke se pridobi z aktivnimi poizvedbami in dodatnimi preiskavami. Za vsako leto je predstavljena analiza prijav neželenih učinkov pridruženih cepljenju z datumom cepljenja od 1. januarja do 31. decembra. Če Register prejme prijavo neželenega učinka za leto ali več nazaj, se ga šteje k letu, v katerem je bilo cepljenje opravljeno. Za razliko od številnih drugih sistemov spremljanja, ki beležijo le enkratno izpostavljenost in z njo povezane izide, se z Registrom spremlja tudi več sočasnih izpostavitev (več cepiv pogosto apliciranih simultano v različnih kombinacijah) in večje število možnih izidov, kar pomeni, da posamezna prijava ponavadi vključuje več prijavljenih neželenih učinkov pri eni osebi. Za leto 2012 je bila opravljena deskriptivna analiza prijav neželenih učinkov, z uporabo statističnega programa Epi Info 3.5.1. Prikazana je prijavna stopnja na 10.000 izdanih odmerkov posameznih monovalentnih in kombiniranih cepiv. Rezultati so prikazani glede na spol, starostno skupino in vrsto prijavljenega neželenega učinka (lokalni, splošni, anafilaktični). Za posamezne neželene učinke, ki se zbirajo standardizirano (predhodno so že navedeni na obrazcu za prijavo), je prikazano njihovo število in delež po vseh in tudi po posameznih cepivih in cepljenjih. Vsi prijavljeni neželeni učinki, vključno z navedenimi na obrazcu za prijavo pod »drugo«, so razvrščeni in prikazani po organskih sistemih grafično, na način, ki ga uporablja Evropska agencija za zdravila (EMA). 10 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 Prikazani so tudi izvedeni ukrepi in število ter delež hospitalizacij glede na število prijav neželenih učinkov. Vsi prijavljeni neželeni učinki so prikazani tudi po posameznih cepivih. Neželeni učinki navedeni na obrazcu za prijavo so prikazani tabelarično, pojavi navedeni na obrazcu za prijavo pod »drugo«, pa so našteti posebej. Kjer je bilo možno, je prikazana primerjava podatkov za leto 2012, s podatki zbranimi v predhodnih štirih letih (2008-2011). Prikazan je časovni trend števila prijav, število posameznih neželenih učinkov pridruženih cepljenju in število hospitalizacij ter deleži, glede na število vseh prijav neželenih učinkov. Za te analize so bili uporabljeni podatki, ki so bili že predstavljeni v poročilih za pretekla leta. Število razdeljenih odmerkov služi kot ocena imenovalca za stopnjo prijave neželenih učinkov, ker ni natančnih podatkov o številu apliciranih odmerkov. Specifična prijavna stopnja za posamezno cepivo je prikazana kot število prijav neželenih učinkov na 10.000 razdeljenih odmerkov tega cepiva. Podatke o številu razdeljenih odmerkov vsako leto posreduje Služba za preskrbo s cepivi IVZ. Za leto 2012 sta podatke posredovala še dva druga distributerja cepiva. Navedenih prijavnih stopenj ne moremo interpretirati kot incidenčne stopnje neželenih učinkov, ker ni dokazana vzročna povezanost med cepljenjem in neželenimi učinki. Simptomi lahko s cepljenjem le časovno sovpadajo (koincidenca). Neželeni učinki pridruženi cepljenju so v poročilu prikazani tabelarično. Resni neželeni učinki, kamor se uvrščajo smrt, življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, trajna okvara, prirojena anomalija in drugo resno (klinično pomembno) stanje, so podani opisno. 11 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 3. REZULTATI 3.1 Neželeni učinki pridruženi cepljenju v letu 2012 Do 1. julija 2013 je bilo v Register neželenih učinkov prejetih 374 prijav neželenih učinkov pridruženih cepljenju pri osebah, pri katerih je bilo cepljenje opravljeno v letu 2012. Največ cepljenj se opravi do drugega leta starosti (rutinski program cepljenja otrok) in po 65. letu starosti (cepljenje proti gripi). Tabela 1 prikazuje skupno število prijav neželenih učinkov po letih in število izdanih odmerkov cepiv. Tabela 1: Število prijav neželenih učinkov pridruženih cepljenju in število izdanih odmerkov cepiv, 2008-2012 leto št. prijav št. izdanih odmerkov 2008 253 636.366 2009 419 668.400 2010 377 637.071 2011 330 606.512 2012 374 578.318 V letu 2012 je bilo izdanih 578.318 odmerkov različnih cepiv. Od tega več kot petino predstavlja cepivo proti gripi. Po številu izdanih odmerkov sledi 5-valentno cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi, cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu za odrasle, monovalentno cepivo proti hepatitisu B za otroke in monovalentno cepivo proti tetanusu (tabela 2). Tabela 2: Število izdanih odmerkov po posameznih cepivih, 2012 Cepivo št. izdanih odmerkov gripa (odrasli) 120.691 DTP/Hib/IPV 85.715 KME (odrasli) 60.491 hep B (otroci) 54.720 T 48.924 12 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 Td 45.300 OMR 42.250 KME (otroci) 28.578 DTP 18.144 HPV 15.371 rota 11.529 hep B (odrasli) 11.177 BCG 8.950 hep A/B 6.203 steklina 4.867 pneumo (kon.) 3.918 hep A (odrasli) 2.465 pneumo (23) 2.008 rumena mrzlica 1.883 tifus 1.695 meningo (ACWY) 1.205 gripa (otroci) 601 IPV 536 norice 302 hep A (otroci) 325 Hib 296 OMRN 121 meningo (C) 46 ošpice 7 SKUPAJ 578.318 Največji delež prijavljenih neželenih učinkov je bil zabeležen po cepljenju s kombiniranimi cepivi, predvsem po cepljenju s 5-valentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi (43,3 %) in s 3-valentnim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (12,8 %), ki se uporabljata v rutinskem programu 13 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 cepljenja. Prijave neželenih učinkov smo beležili tudi po simultanem cepljenju, ko je oseba istočasno cepljena z več različnimi cepivi (tabela 3). Med kombiniranimi cepivi je bila najvišja prijavna stopnja (26,5/10.000 izdanih odmerkov cepiva) zabeležena po cepljenju s 3-valentnim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, najnižja (0,2/10.000 izdanih odmerkov cepiva) pa po cepljenju z 2-valentnim cepivom proti davici in tetanusu. Med monovalentnimi cepivi je bila najvišja prijavna stopnja (66,2/10.000 izdanih odmerkov cepiva) zabeležena po cepljenju proti noricam in po cepljenju proti hepatitisu A pri otrocih (30,8/10.000 izdanih odmerkov cepiva). V teh primerih je bilo izdano relativno majhno število odmerkov cepiva, zato ima vsaka prijava neželenih učinkov velik vpliv na prijavno stopnjo. Najnižja prijavna stopnja (0,2/10.000 izdanih odmerkov cepiva) je bila zabeležena po cepljenju proti davici in tetanusu ter po cepljenju proti gripi za odrasle (tabela 3). Tabela 3: Število in deleži prijav neželenih učinkov pridruženih cepljenju po posameznih cepivih oz. cepljenjih ter prijavna stopnja na 10.000 izdanih odmerkov cepiva, 2012 cepljenje/ cepivo št. prijav Delež prijav (%) prijavna stopnja (na 10.000 izdanih odmerkov) MONOVALENTNA CEPIVA HPV 32 8,6 20,8 hep B (otroci) 24 6,4 4,4 KME (odrasli) 10 2,7 1,7 T 9 2,4 1,8 KME (otroci) 9 2,4 3,1 pneumo (kon.) 9 2,4 23,0 rota 7 1,9 6,1 steklina 3 0,8 6,2 gripa (odrasli) 3 0,8 0,2 hep A (odrasli) 2 0,5 8,1 hep B (odrasli) 2 0,5 1,8 norice 2 0,5 66,2 hep A (otroci) 1 0,3 30,8 rumena mrzlica 1 0,3 5,3 BCG 1 0,3 1,1 monoklonska protitelesa proti RSV 1 0,3 14 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 cepljenje/ cepivo št. prijav delež prijav (%) prijavna stopnja (na 10.000 izdanih odmerkov) KOMBINIRANA CEPIVA DTP/Hib/IPV 162 43,3 18,9 DTP 48 12,8 26,5 OMR 25 6,7 5,9 Td 1 0,3 0,2 SIMULTANO CEPLJENJE DTP/Hib/IPV+rota 7 1,9 - OMR+hep B 5 1,3 - DTP/Hib/IPV+pneumo (kon.) 4 1,1 - DTP/Hib/IPV+pneumo (kon.)+rota 2 0,5 DTP/Hib/IPV+KME (otroci) 1 0,3 hep A/B+T (odrasli) 1 0,3 - hep A/B+RM 1 0,3 rumena mrzlica+hepatitis A 1 0,3 - SKUPAJ 374 100 Pri 362 osebah (96,8 %), za katere so bile posredovane prijave neželenih učinkov, je bilo možno izračunati starost ob cepljenju. Povprečna starost je znašala 6 let in 6 mesecev (razpon: <1 - 78 let). Največji delež (52,5 %) predstavljajo prijave neželenih učinkov pri cepljenih pred drugim letom starosti, ko otroci po rutinskem programu cepljenja prejmejo štiri odmerke cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b ter otroški paralizi in en odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. 14,1 % predstavljajo prijave neželenih učinkov pri cepljenih osebah starih od 7 do 9 let, ki prejmejo 3. odmerek cepiva proti hepatitisu B in odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Glede na vse prijave v letu 2012 ni pomembne razlike v deležu neželenih učinkov po cepljenju med moškimi (48,7 %) in ženskami (51,3 %). 15 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 Pri več kot četrtini prijav neželenih učinkov (26,5 %) v letu 2012 je šlo le za lokalne reakcije po cepljenju, kot so bolečina, rdečina in oteklina. Običajno so bile blage in so minile brez posebnih ukrepov. Pri 38,2 % prijav je šlo za splošne neželene učinke, največkrat za povišano telesno temperaturo, pri vseh ostalih pa za lokalne in splošne skupaj (tabela 4). Tabela 4: Število prijav in delež neželenih učinkov glede na vrsto (lokalni, splošni), 2012 neželeni učinki št. prijav delež (%) samo lokalni 99 26,5 samo splošni 143 38,2 lokalni in splošni 132 35,3 skupaj 374 100 V letu 2012 je bilo v 374 prijavah zabeleženih 920 neželenih učinkov, ki se s pomočjo prijavnega obrazca zbirajo standardizirano (tabela 5). Kot v preteklih štirih letih, so bili tudi v letu 2012 najpogosteje prijavljeni lokalni neželeni učinki: rdečina (21,3 %), oteklina (19,7 %) in bolečina (15,2 %). Otekline so bile v povprečju velike 8,5 cm. Od splošnih neželenih učinkov je bila, tako kot v preteklih štirih letih (2008-2011), najpogosteje prijavljena povišana telesna temperatura (34,8 %), ki je v povprečju znašala 38,5 °C. Od ostalih splošnih neželenih učinkov pa so bili najpogostejši utrujenost (13,9 %), slabost (12,8 %) in zaspanost (10,1 %) (tabela 5). 16 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 5: Število neželenih učinkov pridruženih cepljenju, ki se sistematično zbirajo na prijavnih obrazcih, 2008-2012 ter deleži neželenih učinkov glede na vrsto za leto 2012. neželen učinek 2008 2009 2010 2011 2012 2012 (%) LOKALNI bolečina 108 210 164 151 140 15,2 rdečina 152 269 215 200 196 21,3 oteklina 148 223 201 186 181 19,7 splošni temperatura 86 136 127 118 130 14,1 slabost 29 39 33 28 48 5,2 diareja 12 8 13 16 23 2,5 utrujenost 31 50 50 39 52 5,7 glavobol 29 41 46 41 29 3,2 nespečnost 4 17 18 18 24 2,6 zaspanost 10 24 20 20 38 4,1 perzistentno ječanje 1 3 6 7 13 1,4 krči po telesu 0 7 11 2 9 1,0 povečane slinavke 0 1 2 0 2 0,2 izpuščaj 18 29 40 30 34 3,7 težja alergična reakcija* 1 0 0 0 0 0 meningitis, nevritis, encefalopatija 0 2 0 0 1 0,1 skupaj 629 1059 946 856 920 100 *kot težja alergijska reakcija je upoštevan dogodek, kjer je bila potrebna antišokovna obravnava. Poleg omenjenih neželenih učinkov pridruženih cepljenju, ki se zbirajo standardizirano, so izvajalci cepljenja v letu 2012 pod »drugo« na obrazcu za prijavo po organskih sistemih opisovali tudi: - dihala: kašelj, težje dihanje, občutek dušenja; - koža in podkožje: izpuščaj, srbenje, rumenkasta obarvanost kože, rdeče lise po koži, modrice, rdečica obraza; - mišično-skeletni sistem in vezivno tkivo: bolečine v mišicah, sklepih, bolečine v udih, bolečine v prsih, bolečine v vratu, bolečine glutealno, sinovitis, miozitis, hipotonija mišic, krč žvekalnih mišic, šepanje, težave pri premikanju; 17 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 - prebavila: bruhanje, bolečine v trebuhu, krči, invaginacijo črevesja, kri v blatu, bolečine v žrelu, pordelo žrelo, spahovanje, slinjenje; - srce: razbijanje srca; - krvni obtok: bledica, povišan krvni tlak, spremembe krvnega tlaka; - ušesa in labirint: vrtoglavica, vnetje ušesa, zvonenje v ušesih, moteno ravnotežje, vnetje ravnotežnega organa; - živčevje: krči, vročinski krči, kolaps, sinkopa, omedlevica, omotica, odsotnost, odsotnost, poslabšanje multiple skleroze, ataksija, neutolažljiv/hud jok; - infekcijske in parazitarne motnje: nahod, prehlad, Herpes labialis; - prehrana in presnova: slab apetit; - psihiatrične motnje: nerazpoloženost, nemir, razdražljivost; - splošne težave in spremembe na mestu aplikacije: slabo počutje, oslabelost, zatrdlina, mrzlica, dehidracija; - kri in limfatični sistem: boleče bezgavke, trombocitopenija; - imunski sistem: urtikarija, otekline prstov; - ledvica in sečila: hematurija, proteinurija, nefritični sindrom, glomerulonefritis; - oči: široki zenici, bolečina v očesu, motnje vida. Vsi prijavljeni neželeni učinki (zbrani standardizirano ali navedeni pod »drugo«), ki so klasificirani po organskih sistemih, so prikazani na sliki 2. kri in limfatični sistem 2 imunski sistem 3 oči 4 ledvica in sečila 5 prehrana in presnova 5 srce in krvni obtok 5 infekcijske in parazitarne motnje 5 dihala Q8 ušesa in labirint D 14 mišično-skeletnega sistem in vezivno tkivo □ 18 koža in podkožje 54 psihiatrične motnje 70 živčevje prebavila splošne težave in spremembe na mestu aplikacije 76 0 100 200 300 400 500 600 700 800 število neželenih učinkov Slika 2: Število vseh prijavljenih neželenih učinkov po cepljenju - klasifikacija po organskih sistemih, 2012 (n=1082) 18 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 V 307 prijavah (82,1 %) so izvajalci cepljenja posredovali tudi podatke o ukrepih, ki so bili izvedeni v sklopu obravnave neželenih učinkov pridruženih cepljenju. Med temi je bil največji delež oseb zdravljen ambulantno (49,2 %) ali pa je bilo potrebno zgolj opazovanje (36,2 %) (tabela 6). Tabela 6: Izvedeni ukrepi zaradi neželenih učinkov pridruženih cepljenju, 2012 ukrepi št. prijav delež (%) opazovanje 1 T-1 1 36,2 ambulantno zdravljenje 151 49,2 specialistični pregled 22 7,2 hospitalizacija 23 7,5 skupaj 307 100 V letu 2012 je bilo zaradi neželenih učinkov pridruženih cepljenju hospitaliziranih 23 oseb, kar predstavlja 6,1 % glede na vse posredovane prijave (374). V zadnjih 5 letih se delež hospitalizacij glede na vse posredovane prijave neželenih učinkov v posameznem letu spreminja. Najvišji (6,9 %) je bil leta 2010, najnižji (4,3 %) pa v letu 2008 (tabela 7). Tabela 7: Število in delež hospitalizacij, glede na vse posredovane prijave neželenih učinkov v posameznem letu, 2008-2012 leto št. hospitalizacij delež (%) 2008 11 4,3 2009 22 5,2 2010 26 6,9 2011 19 5,8 2012 23 6,1 19 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2010 3.2 Neželeni učinki pridruženi cepljenju v letu 2012 po posameznih monovalentnih cepivih, kombiniranih cepivih in simul tanih cepljenjih 3.2.1 MONOVALENTNA CEPIVA Cepivo proti okužbam s humanimi papilomskimi virusi Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 32 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 2 Število neželenih učinkov: 68 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 4 5 2 2 20 1 5 5 1 4 0 0 0 3 bolečine v trebuhu (2), bruhanje (2), vrtoglavica (3), oteklina prstov (1), srbenje (1), omedlevica (2), trombocitopenija (1), razbijanje srca (1), težava pri premikanju (1), modrice (1), sinkopa (1) Cepivo proti tetanusu Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 9 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 34 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 7 4 5 3 0 1 3 3 1 1 0 1 0 0 bolečina glutealno (1), bolečine v vratu (1), pordelo žrelo (1), boleče bezgavke (1), srbenje (1) 20 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2010 Cepivo proti rotavirusnim okužbam Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 7 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 14 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 0 0 0 1 3 0 0 0 1 0 0 0 0 bruhanje (2), krči v trebuhu (3), kri v blatu (2), spahovanje (1), slab apetit (1) Cepivo proti rumeni mrzlici Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 1 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 1 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 / Cepivo proti hepatitisu A (odrasli) Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 2 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 1 Število neželenih učinkov: 3 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 bolečine v mišicah (1) 21 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2010 Cepivo proti hepatitisu B (otroci) Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 24 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 2 Število neželenih učinkov: 60 neželen učinek/število bolečina Rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 6 8 5 6 5 1 5 1 0 3 0 2 0 7 bolečine v trebuhu (2), urtikarija (1), kolaps (2), slinjenje (1), hematuria (1), proteinurija (1), dehidracija (1), nahod (2) Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu (otroci) Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 9 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 1 Število neželenih učinkov: 33 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 0 0 4 3 1 5 3 0 4 0 0 0 2 kolaps (2), bolečina v očesu (1), bolečina v vratu (1), bolečine v udih (1), bolečine v sklepih (1), miozitis (1), povišan krvni tlak (1), odsotnost (1), bruhanje (1), razdražljivost (1) 22 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2010 Cepivo proti gripi (odrasli) Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 3 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 2 Število neželenih učinkov: 3 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj nevritis drugi neželeni učinki 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 / Cepivo proti pnevmokoknim okužbam, konjugirano Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 9 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 23 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 2 5 5 4 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 srbenje (1), vrtoglavica (1), poslabšanje multiple skleroze (1), vnetje centra za ravnotežje (1), kašelj (1), težje dihanje (1), bledica (1) 23 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2010 Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu (odrasli) Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 10 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 42 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 4 2 4 2 3 1 4 5 0 1 0 1 0 0 rdečina obraza (1), slabo počutje (1), bolečine v žrelu (1), moteno ravnotežje (2), vrtoglavica (4), motnje vida (1), spremembe krvnega tlaka (1), zvonjenje v ušesih (1), bledica (1), bolečine v prsih (1), bolečine v vratu (1) Cepivo proti hepatitisu B (odrasli) Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 2 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 9 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 1 2 1 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 krč žvekalnih mišic (1), bolečine v žrelu (1), slabo počutje (1) 24 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2010 Cepivo proti noricam Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 2 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 5 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 hud jok (2), nerazpoloženost (1) Cepivo proti steklini Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 3 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 6 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 srbenje (2), občutek dušenja (1) Cepivo proti tuberkoulozi Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 1 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 4 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 1 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 / 25 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2010 Cepivo proti hepatitisu A (otroci) Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 1 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 5 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 oslabelost (1), omotica (i), motnje vida (1) Monoklonska protitelesa proti RSV Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 1 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 2 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 / 26 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2010 3.2.2 KOMBINIRANA CEPIVA Cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 162 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 7 Število neželenih učinkov: 475 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 65 108 105 74 4 7 16 3 18 13 10 1 3 16 bruhanje (4), nerazpoloženost (1), neutolažljiv jok (6), kašelj (2), razdražljivost (4), vnetje ušes (1), težave pri hoji (3), slab apetit (3), težko dihanje (2), slinjenje (1), prehlad (2), srbenje (1), slabo počutje (1), vročinski krči (1) Cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 48 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 172 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 41 44 42 12 4 1 7 5 0 6 0 0 0 2 srbenje (5), zatrdlina (1), mrzlica (1), herpes labialis (1) 27 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2010 Cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 25 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 3 Število neželenih učinkov: 73 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 3 7 3 15 4 2 6 3 3 3 0 2 1 11 sinovitis (1), bolečina v sklepu (1), slabo počutje (1), kašelj (1), trebušni krči (1), bruhanje (1), vnetje ušesa (1), razdražljivost (1), ataksija (1), široki zenici (1) Cepivo proti davici in tetanusu Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 1 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 3 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 / 28 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2010 3.2.3 SIMUL TANO CEPLJENJE Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter hepatitisu B Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 5 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 2 Število neželenih učinkov: 6 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 urtikarija (1), bruhanje (1), kolaps (1), sinkopa (i) Cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi, rotavirusu ter pnevmokoknim okužbam (konjugirano) Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 2 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 5 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 / 1 1 1 29 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2010 Cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi ter rotavirusom Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 7 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 2 Število neželenih učinkov: 18 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 0 0 0 0 5 0 0 1 1 1 0 0 0 invaginacija črevesja (1), jokavost(2), bolečine v trebuhu (3), slab apetit (1), bruhanje (1), kri v blatu (1), hipotonija mišic (1) Cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi ter pnevmokoknim okužbam Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 4 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 1 Število neželenih učinkov: 13 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 2 2 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 hematurija (1), nefritični sindrom (1), glomerulonefritis (1) Cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi ter KME (otroci) Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 1 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 3 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 šepanje (1) 30 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2010 Cepljenje proti hepatitisu A in B ter rumeni mrzlici Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 1 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 3 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 kolaps (1) Cepljenje proti hepatitisu A in B ter tetanusu Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 1 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 5 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 rumenkasta obarvanost kože (1), rdeče lise na koži (1) Cepljenje proti rumeni mrzlici in hepatitisu A Število prijav neželenih učinkov (oseb z neželenimi učinki): 1 Število prijav z resnimi neželenimi učinki: 0 Število neželenih učinkov: 1 neželen učinek/število bolečina rdečina oteklina temperatura slabost driska utrujenost glavobol nespečnost zaspanost perzistentno ječanje krči po telesu povečane slinavke izpuščaj drugi neželeni učinki 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 / 31 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 3.3 Resni neželeni učinki pridruženi cepljenju v letu 2012 Med resne neželene učinke pridružene cepljenju se uvrščajo smrt, življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, trajna okvara, prirojena anomalija in druga klinično pomembna stanja. V letu 2012 je bila 23-krat prijavljena hospitalizacija cepljene osebe zaradi neželenih učinkov. Posamezni primeri so podrobno opisani v nadaljevanju, njihov komentar in ocena pa sta navedena v zaključku. Hospitalizacija je bila potrebna po naslednjih cepljenjih: • 7-krat po cepljenju proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hib in otroški paralizi; • 3-krat po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam; • 2-krat po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam in hepatitisu B; • 2-krat po cepljenju proti hepatitisu B; • 2-krat po cepljenju proti humanim papilomavirusom; • 2-krat po cepljenju proti gripi; • 1-krat po cepljenju proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hib in otroški paralizi ter hkrati proti pnevmokoknim okužbam; • 1-krat po cepljenju proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hib in otroški paralizi ter hkrati proti pnevmokoknim okužbam in rotavirusom; • 1-krat po cepljenju proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hib in otroški paralizi ter hkrati proti rotavirusom; • 1-krat po cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu; • 1-krat po cepljenju proti hepatitisu A. Dva 3-mesečna otroka sta bila cepljena proti DTP/Hib/IPV s prvim odmerkom cepiva, nekaj minut po cepljenju se jima je po telesu pojavil generaliziran makulopapulozen izpuščaj, zato sta bila poslana v bolnišnico. Odpuščena sta bila brez posledic, dodatnih podatkov nismo prejeli. 9-mesečni otrok je bil cepljen proti DTP/Hib/IPV s tretjim odmerkom cepiva, naslednji dan po cepljenju se mu je pojavila povišana telesna temperatura (do 40°C), bruhanje in trebušni krči, nato pa še nežen makulopapulozen izpuščaj. Po 4 dneh je bil odpuščen brez posledic. 11-mesečni otrok je bil cepljen proti DTP/Hib/IPV s tretjim odmerkom cepiva, na dan cepljenja se je pojavila povišana telesna temperatura (do 39oC), že dan pred cepljenjem pa kašelj in izcedek iz nosu. Pet dni po cepljenju je bil hospitaliziran zaradi težkega dihanja, diagnosticirali so akutni bronhiolitis, laringitis in obojestransko pljučnico, po petih dneh je bil odpuščen v izboljšanem stanju. 18-mesečni otrok je bil cepljen proti DTP/Hib/IPV s četrtim odmerkom cepiva, dva dni po cepljenju se mu je pojavila povišana telesna temperatura (do 38,7oC) in izpuščaj po telesu. Bil je hospitaliziran, ugotovili so virozo z izpuščajem, odpuščen je bil v izboljšanem stanju. 18-mesečni otrok je bil cepljen proti DTP/Hib/IPV s četrtim odmerkom cepiva, tri dni po cepljenju se mu je pojavila večja oteklina in rdečina na mestu cepljenja (10x10 cm), neutolažljiv jok in bolečine v trebuhu. Hospitaliziran je bil 3 dni, ugotavljali so abdominalne kolike in odpuščen je bil brez posledic. 32 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 23-mesečni otrok je bil cepljen proti DTP/Hib/IPV s četrtim odmerkom cepiva, dan po cepljenju se je pojavila povišana telesna temperatura (več kot 39oC) in vročinski krči, zato je bil hospitaliziran in odpuščen brez posledic. 13-mesečni otrok je bil cepljen proti OMR s prvim odmerkom cepiva, štiri dni po cepljenju se mu je pojavila povišana telesna temperatura (38,5oC), slabost, utrujenost, perzistentno ječanje in vročinski krči, dvanajst dni po cepljenju pa še izpuščaj po telesu, bil je hospitaliziran tri dni in odpuščen brez posledic. 14-mesečni otrok je bil cepljen proti OMR s prvim odmerkom cepiva, takoj po cepljenju se mu je na mestu vboda pojavil eritem, ki se je širil po telesu, nato pa še urtikarija. Poslan je bil v bolnišnico k alergologu in odpuščen brez posledic. 12-mesečni otrok je bil cepljen proti OMR s prvim odmerkom cepiva, teden dni po cepljenju je zbolel s povišano telesno temperaturo in eksudativno angino virusne etiologije, 12 dni po cepljenju so starši nekaj ur opažali da ga zanaša in da ima široke zenice, bil je 3 dni v bolnišnici, kjer niso opažali nobene nevrološke simptomatike, potek bolezni pa je odgovarjal adenovirozi. Odpuščen je bil v izboljšanem stanju in napoten še k nevropediatru, ker nevrološke simptomatike niso mogli razložiti. 5 let in pol star otrok je bil cepljen v roko s prvim odmerkom cepiva proti hepatitisu B in z 2. odmerkom cepiva proti OMR. En mesec po cepljenju so se mu pojavile bolečine v kolku in šepanje, sedem dni je bil hospitaliziran zaradi tranzitornega sinovitisa, odpuščen v izboljšanem stanju. Po drugem odmerku cepiva proti hepatitisu B in okužbi dihal je prav tako navajal kratkotrajne bolečine v kolku. 6 let star otrok je bil cepljen s prvim odmerkom cepiva proti hepatitisu B in z 2. odmerkom cepiva proti OMR, nekaj minut po cepljenju se mu je pojavila generalizirana urtikarija, en dan je bil hospitaliziran in odpuščen brez posledic. 5 let in pol star otrok je bil cepljen z drugim odmerkom cepiva proti hepatitisu B, nekaj minut po cepljenju se je pojavila vazovagalna sinkopa s krči (podobno kot ob predhodnjih cepljenjih in drugih medicinskih posegih). En dan je bil hospitaliziran in odpuščen brez posledic. 6 let in pol star otrok je bil cepljen z drugim odmerkom cepiva proti hepatitisu B, 14 dni po cepljenju se mu je pojavila povišana telesna temperatura (do 39oC), slabost, utrujenost, diareja in krči v trebuhu. Bil je 6 dni v bolnišnici, kjer so ugotavljali akutno okužbo zgornjih dihal, dehidracijo, hematurijo in blažjo proteinurijo. Odpuščen je bil brez težav, ob prvem kontrolnem pregledu so še opažali neznačilno mikrohematurijo brez proteinurije, kasneje pa ne več. 11 let stara deklica je bila cepljena proti HPV s prvim odmerkom cepiva, nekaj minut po cepljenju se je pojavil glavobol, vrtoglavica in slabost, bila je en dan hospitalizirana in odpuščena brez posledic. 12 let stara deklica je bil cepljena proti HPV s prvim odmerkom cepiva, nekaj minut po cepljenju je prišlo do kolapsa, bila je en dan hospitalizirana, kjer so ugotavljali še dehidracijo in odpuščena brez posledic. 78 let stara oseba je bila cepljena proti gripi, v 14 dneh po cepljenju se ji je pojavila oslabelost v spodnjih okončinah in mravljinčenje, ki je segalo do kolen obojestransko. Tekom 33 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 hospitalizacije se je razvila huda oslabelost spodnjih okončin in motnje v odvajanju urina. Postavili so diagnozo Guillain-Bare sindrom, po zdravljenju z imunoglobulini je bila odpuščena v izboljšanem stanju. 77 let stara oseba je bila cepljena proti gripi, približno 14 dni po cepljenju je bila hospitalizirana zaradi trombocitopenije. Po zdravljenju z metilprednizolonom je bila odpuščena brez posledic. 3-mesečni otrok je bil cepljen sočasno proti DTP/Hib/IPV in pnevmokoknim okužbam s prvim odmerkom cepiva, po cepljenju je imel 3 dni povišano telesno temperaturo, nato pa se mu je 17 dni po cepljenju pojavil krvav urin, razvil se je nefritični sindrom, ledvična biopsija pa je pokazala akutni glomerulonefritis z imunskimi kompleksi, kasneje pa so ugotovili prirojeno okvaro imunskega sistema (pomanjkanje komponente komplementa). 3-mesečni otrok je bil cepljen sočasno proti DTP/Hib/IPV, pnevmokokom in rotavirusom s prvim odmerkom cepiva. Po cepljenju se mu je pojavila generalizirana urtikarija z oteklinami. En dan je bil hospitaliziran in odpuščen brez posledic. Napoten je bil na dodatne preglede k alergologu. 3-mesečni otrok je bil cepljen sočasno proti DTP/Hib/IPV in rotavirusom s prvim odmerkom cepiva. Tri dni po cepljenju je bil hospitaliziran zaradi bruhanja in odvajanja krvavega blata. Z ultrazvokom so ugotovili invaginacijo dela tankega črevesja. Zdravljen je bil s klizmo in odpuščen brez posledic. 3 leta star otrok je bil cepljen proti KME z drugim odmerkom cepiva. Na dan cepljenja se mu je pojavila povišana telesna temperatura (39,8oC), dva dni po cepljenju utrujenost, pet dni po cepljenju pa hude bolečine v nogah. Hospitaliziran je bil štiri dni, v bolnišnici so postavili diagnozo miozitis (urin:mioglobin 9,3), odpuščen v izboljšanem stanju. 16 let stara oseba je bila cepljena z drugim odmerkom cepiva proti hepatitisu A. Dve uri po cepljenju so se ji pojavile bolečine v mišicah nog, rok in trebuha, zvečer pa še krči po mišicah, stanje se je čez nekaj ur izboljšalo. En dan je bila hospitalizirana, v bolnišnici so postavili diagnozo miozitis, odpuščena v izboljšanem stanju. 34 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 4. ZAKLJUČEK: Ocena prijavljenih neželenih učinkov Spremljanje neželenih učinkov s podporo Registra neželenih učinkov pridruženih cepljenju, je zelo pomemben sestavni del sistema varnega cepljenja in s tem spremljanja uspešnosti in varnosti programa cepljenja. Poročanje o neželenih učinkih je zakonsko obvezujoče za vse izvajalce cepljenja. Register neželenih učinkov pridruženih cepljenju sloni na pasivnem spremljanju in ima zato nekatere omejitve: • število dejanskih prijav je odvisno od tega ali jih izvajalci cepljenja opazijo in registrirajo/prijavijo; • prijavljajo se neželeni učinki, ki so časovno povezani s cepljenjem (koincidenca); • pri prijavi niso uporabljene enotne definicije neželenih učinkov; • pomanjkljivi podatki o imenovalcu (podatek o številu vseh cepljenih oseb ni poznan); • pomanjkanje kontrolnih skupin za primerjavo. V letu 2012 smo na IVZ v Register prejeli nekoliko več prijav neželenih učinkov po cepljenju kot v letu 2011, vendar pa manj kot v letih 2009 in 2010. V zadnjih letih si s stalno komunikacijo z izvajalci cepljenja (navodila, posvetovanja, učne delavnice) in poudarjanjem pomembnosti spremljanja neželenih učinkov prizadevamo izboljšati sistem prijave neželenih učinkov in kakovost zbranih podatkov. Pri večini prijavljenih neželenih učinkih v letu 2012 je šlo za blage neželene učinke, ki so brez posledic izzveneli v nekaj dneh. Pri več kot četrtini prijav je šlo le za lokalne reakcije, kot so bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja. Od splošnih oziroma sistemskih neželenih učinkov je bila najpogosteje prijavljena povišana telesna temperatura. V letu 2012 je bilo zaradi neželenih učinkov pridruženih cepljenju hospitaliziranih 23 oseb. V takih primerih se neželeni učinek klasificira kot resen, čeprav je bilo pri večini označeno, da se je stanje v nekaj dneh izboljšalo in so bili iz bolnišnice odpuščeni brez posledic. V več kot polovici teh prijav je šlo za že poznane, pričakovane neželene učinke, kjer je povezanost s cepljenjem verjetna in zato so tudi že navedeni v navodilu za uporabo pri posameznem cepivu (alergične reakcije, sinkopa ali kolaps, vročinski krči,...). V nekaj primerih je šlo tudi za sočasno dogajanje, kjer so bili neželeni učinki oziroma dogodki povezani z drugimi osnovnimi boleznimi ali okužbami (pljučnica, adenoviroza, ...) in niso bili posledica cepljenja, saj bi se pojavili tudi brez cepljenja. V enem primeru je po cepljenju proti rotavirusom prišlo do invaginacije črevesja. V literaturi je opisano, da so pri postmarketinškem spremljanju obeh rotavirusnih cepiv zaznali malo povečano tveganje za invaginacijo (približno 1 do 2 primera/ 100.000 cepljenih) kmalu po aplikaciji prvega odmerka cepiva. Kljub temu ostaja varnostni profil rotavirusnih cepiv nespremenjen, saj koristi cepljenja proti rotavirusom, pri preprečevanju hude driske in smrti zaradi okužbe z rotavirusi, vsekakor še vedno bistveno presegajo tveganje za invaginacijo (5). V dveh primerih je šlo za miozitis, enkrat po cepljenju proti KME, drugič pa po cepljenju proti hepatitisu A. V literaturi do sedaj primeri miozitisa po cepljenju sploh še niso bili opisani. Prijavljen je bil tudi primer tranzitornega sinovitisa po cepljenju proti OMR in hepatitisu B, pri 35 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 osebi, ki je imela podobne težave tudi po okužbi dihal. Definitivni vzrok za nastanek tranzitornega sinovitisa ni poznan, kot možni sprožilci pa se v literaturi navajajo: poškodbe, virusne okužbe, cepljenje, zdravila in dispozicija za alergije (6). V enem primeru je prišlo do trombocitopenije po cepljenju proti gripi. V literaturi lahko najdemo opise posameznih primerov predvsem idiopatske trombocitopenične purpure, časovno povezane s cepljenjem proti gripi. V eni raziskavi primerov s kontrolami pa so zaznali tri primere z zdravili povzročene imunske trombocitopenije, kjer je šlo za zvečano tveganje za pojav obolenja med cepljenimi proti gripi, poleg številnih zdravil, ki so jih v raziskavi preučevali (7). Po cepljenju proti gripi je bil prijavljen tudi en primer sindroma Guillain-Baree. V literaturi je kar nekaj opisanih primerov, ki so časovno povezani s cepljenjem proti gripi. Vendar pa si raziskave glede vzročne povezanosti med cepljenjem proti gripi in pojavom sindroma Guillain Baree niso enotne. V nekaterih niso našli nobenih dokazov za povečano zbolevanje ne glede na to katero cepivo so preučevali (vključno s cepivom proti gripi). V nekaterih drugih raziskavah pa so zaznali minimalno zvečano tveganje za zbolevanje med osebami, ki so bile cepljene proti gripi v primerjavi z necepljenimi, s poudarkom, da je sindrom Guillain Baree po cepljenju izredno redek dogodek (ocenjeno 2-5 primerov/1 milijon cepljenih). Hkrati pa so ugotavljali, da je tveganje za pojav tega obolenja bistveno višje po naravni okužbi z virusom influence (in tudi po nekaterih drugih okužbah) kot po cepljenju (8-12). V enem primeru so po sočasnem cepljenju proti DTP/Hib/IPV in pnevmokoknim okužbam ugotavljali akutni glomerulonefritis pri osebi s prirojeno okvaro imunskega sistema (pomanjkanje komponente komplementa). Gre za zelo redko obolenje imunskega sistema, ki ima za posledico zvečano dovzetnost za okužbe, zato je cepljenje takih oseb smiselno in priporočljivo. Tak primer neželenega dogodka (pri osebi z navedeno okvaro) do sedaj v literaturi še ni bil opisan. Obstajajo poročila o posameznih primerih različnih vrst akutnega glomerulonefritisa, ki so se pojavili v časovni povezavi z različnimi cepljenji. Do sedaj pa še nobena raziskava ni potrdila, da cepljenje povečuje tveganje za nastanek tega obolenja (1317). Na podlagi analize prijav neželenih učinkov pridruženih cepljenju lahko zaključimo, da je bila v letu 2012 večina neželenih učinkov blage narave in so minili brez posledic. Resni neželeni učinki, kjer je bila cepljena oseba hospitalizirana, so se sicer pojavili, vendar so bili glede na veliko število izdanih odmerkov cepiv v Sloveniji zelo redki. Tudi v prihodnje se moramo vsi, ki sodelujemo v programu cepljenja, truditi za varno cepljenje, dovolj časa nameniti ugotavljanju kontraindikacij za cepljenje in ustrezno ukrepati ob morebitnem pojavu neželenih učinkov. Dosledno je treba poročati o neželenih učinkih pridruženih cepljenju. Poskrbeti je treba tudi za nenehno izpopolnjevanje znanja in izboljšave dobre prakse varnega cepljenja. 36 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 5. VIRI 1. Iskander JK, Chen RT. Vaccine preventable diseases. Part 2: Public health surveillance for vaccine adverse events. In: M'ikanatha NM, Lynfield R, Van Benbden CA, de Valk H, editors. Infectious Disease Surveillance. 1st ed. Oxford: Blackwell Publishing, 2007:241-53. 2. Centers for Disease Control and Prevention. Surveillance Summaries. Surveillance for Safety After Immunization: Vaccine Adverse Event Reporting System (VAERS)-United states, 1991-2001. MMWR 2003:52(No. SS-1). 3. Public Health Agency of Canada. Canadian National Report on Immunization, 2006. CCDR 2006;32S3:1-44. 4. World Health Organization. Immunization Safety Surveillance. WHO, Western Pacific Regional Office (WPR0)/EPI/99.01. 5. World Health Organisation. Rotavirus vaccine and intussusception: report from an expert consultation. Weekly Epidemiological Record 2011;30:317-24. 6. Whitelaw CC, Schinkler KN. Transient Synovitis. Medscape. http://emedicine.medscape.com/article/1007186-overview 7. Garbe E, Andersohn F, Bronder E, Salama A, Klimpel A, Thomae M, et al. Drug-induced immune thrombocytopaenia: results from the Berlin Case-Control Surveillance Study. Eur J Clin Pharmacol 2012;68:821-32. 8. Greene SK, Rett MD, Vellozzi C, Li L, Kulldorff M, Marcy SM, et al. Guillain-Barré Syndrome, Influenza Vaccination, and Antecedent Respiratory and Gastrointestinal Infections: A Case-Centered Analysis in the Vaccine Safety Datalink, 2009-2011. PLoS One. 2013;8(6):e67185. 9. Kwong JC, Vasa PP, Campitelli MA, Hawken S, Wilson K, Rosella LC, et al. Risk of Guillain-Barré syndrome after seasonal influenza vaccination and influenza healthcare encounters: a self-controlled study. Lancet Infect Dis. 2013;13:769-76. 10. Dodd CN, Romio SA, Black S, Vellozzi C, Andrews N, Sturkenboom M, et al; Global H1N1 GBS Consortium. International collaboration to assess the risk of Guillain Barré Syndrome following Influenza A (H1N1) 2009 monovalent vaccines. Vaccine.2013;31:4448-58. 11. Baxter R, Bakshi N, Fireman B, Lewis E, Ray P, Vellozzi C, Klein NP. Lack of association of Guillain-Barré syndrome with vaccinations. Clin Infect Dis. 2013;57:197-204. 12. Galeotti F, Massari M, D'Alessandro R, Beghi E, Chio A, Logroscino G, et al; ITANG study group. Risk of Guillain-Barré syndrome after 2010-2011 influenza vaccination. Eur J Epidemiol. 2013;28:433-44. 13. Papadopoulou-Alataki E, Hassan A, Davies EG. Prevention of infection in children and adolescents with primary immunodeficiency disorders. Asian Pac J Allergy Immunol. 2012;30:249-58. 37 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 14. Tedesco F. Inherited complement deficiencies and bacterial infections. Vaccine. 2008;26 Suppl 8:I3-8. 15. Kutlucan A, Gonen I, Yildizhan E, Aydin Y, Sav T, Yildirim U. Can influenza H1N1 vaccination lead to the membranous glomerulonephritis? Indian J Pathol Microbiol. 2012;55:239-41. 16. Pennesi M, Torre G, Del Santo M, Sonzogni A. Glomerulonephritis after recombinant hepatitis B vaccine. Pediatr Infect Dis J. 2002;21:172-3. 17. Tan SY, Cumming AD. Vaccine related glomerulonephritis. BMJ. 1993;306:248. 38 NEŽELENI UČINKI PRIDRUŽENI CEPLJENJU V SLOVENIJI V LETU 2011 6. PRILOGA: Obrazec za prijavo neželenih učinkov po cepljenju ^J |\/Z INŠTITUTZAVAR0VAN]EZDRAV]A REPUBLIKE SLOVENIJE NEŽELENI UČINKI PO CEPLJENJU PROTI Ime in priimek. Naslov_ spol: moški, ženski Datum (DD/MM/LL) rojstva. Datum cepljenja_ Serija_ _Proizvajalec_ III. Revakcinacija: I. Cepljenje: doza: I. II. NEŽELENI UČINKI: 1. LOKALNI: bolečina začetek _ /_ /_ trajanje v urah, če je manj kot 24 ur rdečina oteklina začetek začetek premer_ / ___ / / ___ / __ cm 2. SPLOSNI: temperatura_°C začetek _ /_ /_ trajanje v urah, če je manj kot 24 ur slabost začetek _ /_ /_ driska začetek _ /_ /_ utrujenost začetek _ /_ /_ glavobol začetek _ /_ /_ nespečnost začetek ___ / ___ / ___ zaspanost začetek _ /_ /_ persistentno ječanje začetek _ /_ /_ krči po telesu začetek ___ / ___ / ___ povečane obušesne slinavke začetek _ /_ /_ makulopapulozen izpuščaj začetek _ /_ /_ anafilaktična reakcija začetek _ /_ /_ serozni meningitis, nevritis, encefalopatija začetek _ /_ /_ Drugo:_ II. III. IV. konec ___ / ___ / ___ ____ ur konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ ____ ur konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ konec ___ / ___ / ___ Ukrepi: opazovanje, ambulantno zdravljenje, spec. pregled, hospitalizacija začetek_ /_ /_ konec _ /_ / , Izid bolezni: brez posledic, izboljšanje, lažje posledice, invalidnost, smrt Datum: Zdravstvena organizacija / zdravnik: 39