99 Vita Veselko: O AKTUALNOSTNOČLENITVENIH IN DISKURZIVNIH VIDIKIH V ŠPANŠČINI ... Vita Veselko UDK 811.134.2'243'367.52 Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani DOI: 10.4312/vestnik.15.99-115 Slovenija Izvirni znanstveni članek vita.veselko@ff.uni-lj.si O AKTUALNOSTNOČLENITVENIH IN DISKURZIVNIH VIDIKIH V ŠPANŠČINI KOT TUJEM JEZIKU: ANALIZA RABE OSEBKA V GOVORU SLOVENSKIH ŠTUDENTOV ŠPANŠČINE 1 UVOD Pragmatična zmožnost je eden temeljnih ciljev učenja vsakega tujega jezika, saj učen- cu omogoča, da rabo jezikovnih sredstev ustrezno prilagodi vsakokratni sporočanjski situaciji in se tako približa pristnosti naravnega govorca. Med pragmatične se uvršča tudi diskurzna zmožnost, ki med drugim zajema sposobnost tvorjenja besedil v skladu z načelom perečnosti ali aktualnosti. Členitev po aktualnosti ali informacijska struktura povedi je eden bistvenih vidikov rabe jezika, saj jasno odraža tako pragmatično-diskur- zivne spretnosti, s katerimi govorec pokaže sposobnost udejanjanja lastnega sporočanj- skega namena, »branja« sogovorčevih potreb in sporočanjske situacije ter prilagajanja tem dejavnikom, kot raven jezikovne zmožnosti – izraža se namreč ravno prek različnih jezikovnih mehanizmov. Prav zato ima velik potencial tudi kot kriterij opredeljevanja in določanja ravni znanja tujega jezika. V španščini je ustreznost rabe različnih aktualnostnočlenitvenih vzorcev toliko po- membnejša, saj predvsem na skladenjski ravni razpolaga s še posebej veliko različnimi izraznimi sredstvi (Jiménez-Fernández 2021: 10). Kljub temu so v didaktičnih gradivih bodisi zelo redko obravnavana bodisi se obravnava osredotoča predvsem ali izključno na slovnične vidike struktur, ne pa na diskurzivne vrednosti in širše pragmatične vloge, kar med drugim izpostavi tudi Alonso Belmonte (2010: 11, 13). Da bi prispevali k bolj sistematični obravnavi in predvsem k pragmatično usmerjenemu poučevanju teh sredstev v španščini kot tujem jeziku, se v pričujočem prispevku posvečamo aktualnostnočlenitve- nim in diskurzivnim vidikom rabe osebka v predglagolskem položaju, in sicer v govoru slovenskih študentov španščine. Kot povzema Silva-Corvalán (2003: 849), je v španščini izraz ali izpust osebka še posebej pogojen prav z diskurzivnimi dejavniki, zato jasno od- raža govorčevo diskurzno in pragmatično zmožnost. Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 99 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 99 8. 12. 2023 10:10:03 8. 12. 2023 10:10:03 100 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES V prispevku najprej na kratko predstavimo temeljne aktualnostnočlenitvene in dis- kurzivne vidike rabe osebka v španščini in opredelimo mesto, ki jim ga namenjajo didak- tične smernice in gradiva, nato pa se osredotočimo na pregled najbolj zastopanih načinov rabe izpuščenega in izraženega osebka pri slovenskih študentih španščine. Podrobna ana- liza trenutnega stanja je namreč prvi korak k prepoznavanju učnih potreb in blaženju tre- nutnih pomanjkljivosti v pridobivanju in razvijanju pragmatične zmožnosti. V ta namen smo analizirali korpus govorjenega diskurza, ki se gradi v okviru mednarodnega projekta PRACOMUL (Pragmatic competence from a multilingual perspective), 1 ki z virtualno platformo omogoča govorno interakcijo med učenci španščine z različnimi maternimi je- ziki in tako skupaj z učnimi moduli stremi k spodbujanju razvoja pragmatične zmožnosti. 2 OSREDNJI AKTUALNOSTNOČLENITVENI IN DISKURZIVNI VIDIKI RABE OSEBKA V ŠPANŠČINI Španščina sodi med jezike, ki so posebej nagnjeni k izpustu osebka. Zaradi širokih pre- gibalnih zmožnosti glagola so končniška obrazila namreč navadno dovolj povedna, da lahko sogovorec osebek brez težav razloči tudi v primeru izpusta (RAE 2009: 2547). Če- prav o izrazu ali izpustu navadno govorimo kot o izbirni možnosti, je izbirnost omejena le na strogo jezikovno raven. V rabi namreč ne izraz ne izpust nista naključna, temveč sta pogojena predvsem z različnimi pragmatično-diskurzivnimi dejavniki, hkrati pa lah- ko prav zaradi slovnične izbirnosti sprožita pomembne sporočanjske učinke (Leonetti 2009: 7; Aijón Oliva, Serrano 2010: 7). K težnji po izpustu zagotovo odločilno prispeva dejstvo, da se španščina uvršča med jezike z nezaznamovanim besednim redom SVO [osebek > glagol > predmet], ki osebek sistematično umešča na začetek stavka (Leonetti 2017: 887). Z aktualnostnočlenitvenega vidika, ki v nezaznamovani stavi izhodišče ali temo uvršča pred jedro ali remo, 2 predglagolski osebek tako navadno nosi dano ali znano informacijo in je zaradi svoje tematske narave posledično še posebej podvržen izpustu (RAE 2009: 2966, 2984). Tovrstna težnja je izrazita predvsem pri osebnih zaimkih (Fernández Soriano 1999: 1224). Ti so namreč v luči anaforične dostopnosti ali eksoforične prisotnosti nanosnika že s kognitivnega vidika pogosto inherentno dani ali znani, zato izpust na diskurzivni ravni prispeva predvsem k enovitosti tematske niti in s tem h kohezivnosti besedila (Brown, 1 Evropski projekt KA2 PRACOMUL, Pragmatic competence from a multilingual perspective, 2020-1-BE- 02-KA203-074742, pri katerem sodeluje konzorcij štirih univerz: Vrije Universiteit Brussel, Univerze v Ljubljani, Universidad de Sevilla in Università degli Studi di Palermo, sofinancira program Erasmus+ Evropske Unije. 2 Podobno kot RAE (Real Academia Española [Španska kraljeva akademija] 2009: 2963) temo in remo v pris- pevku razumemo kot informacijski vlogi, ki v stavku nosita prva dano in druga novo informacijo, pri čemer lahko danost in novost opredelimo zgolj v kontekstu, tj. v relativnem diskurzivnem prispevku posameznih stavčnih členov. Stavčno temo poleg tega, kot med drugim Fernández Lorences (2010: 44–45) ali Villalba (2019: 47), razlikujemo od diskurzivne teme, ki opredeljuje tisto, o čemer govori določeno sporočilo ali izmenjava. Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 100 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 100 8. 12. 2023 10:10:03 8. 12. 2023 10:10:03 101 Vita Veselko: O AKTUALNOSTNOČLENITVENIH IN DISKURZIVNIH VIDIKIH V ŠPANŠČINI ... Yule 1993: 171; Leonetti 2009: 8; Hidalgo Downing 2019: 79). Tako vlogo izpusta oseb- ka je mogoče opazovati v primeru (1): (1) Graham Norton es una de las caras más conocidas de Eurovisión. Desde 2009 Ø comenta el festival para el Reino Unido. Además, Ø presenta uno de los programas con más éxito de la BBC, The Graham Norton Show. Ø Fue también el presentador, junto con la sueca Petra Mede, de la gala del 60º aniversario de Eurovisión. El Mun- do, 13. 5. 2023 Izpust osebka v tem primeru zagotavlja, da se vse informacije pripišejo enemu na- nosniku, s čimer se utrjujeta tako njegov tematski status kot tematska podlaga danega iz- seka, kar posledično omogoča tudi lažje razumevanje in usvajanje vseh novih informacij, ki so mu pripisane v besedilu. Prisotnost izraženega osebka, bodisi kot zaimka bodisi v obliki samostalniške bese- dne zveze, v španščini v nasprotju z izpustom navadno obravnavamo kot zaznamovano možnost, ki je pretežno prav tako pogojena z aktualnostnočlenitvenimi dejavniki (Luján 1999: 1280; Silva-Corvalán 2001: 154; Aijón Oliva, Serrano 2010: 9). Navadno se pred glagolom osebek izrazi, kadar vzpostavi izhodišče ali temo, kar počne tudi prva samostal- niška besedna zveza v (1), pozornost preusmeri k novi temi (2), ima kot tema kontrastiv- no vrednost (3) ali nosi poseben poudarek (4) (Silva-Corvalán 2001: 154; Leonetti 2009: 8; RAE 2009: 2984): (2) En 1981, España estaba para bromas. El guion de Galopa y corta el viento no lo era, pero chocó por su temática con todo tipo de oposiciones. El País, 17. 3. 2022 (3) Yo tenía un chihuahua y mis padres tenían un yorkshire. 20minutos, 7. 11. 2022 (4) ¿Ellos disimulan más? Nosotras también disimulamos, pero sentimos más culpa, pedimos más perdón, nos exigimos más. La Vanguardia, 23. 4. 2023 V primeru (2) s spremembo osebka glede na sobesedilo uvedemo novo stavčno (in hkrati osrednjo diskurzivno) temo, s čimer preusmerimo tematsko in diskurzivno nit be- sedila, česar brez izraženega osebka ne bi mogli storiti. V povedih kot (3) nobenega osebka prav zaradi kontrastivne vrednosti ne moremo izpustiti, izraz je namreč bistven za vzpostavitev enakega odnosa tudi med pripadajočima novima informacijama, pa tudi za to, da lahko govorec posledično jasno izrazi, kdo je imel katero pasmo psa. Tudi v primeru (4), ki vsebuje poudarjalni prislov también [tudi], mora osebek ostati izražen, če želi govorka 3 okrepiti njegov doprinos k sporočilu. Govorka tako poudari, da tudi ženske 3 V članku uporabljamo nevtralne izraze v moškem slovničnem spolu, razen če je iz primera jasno razvidno, da gre za osebo ženskega spola. Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 101 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 101 8. 12. 2023 10:10:03 8. 12. 2023 10:10:03 102 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES prikrivajo (da imajo sindrom prevaranta), s čimer delno natančneje izrazi sogovorčevo predpostavko, da so k prikrivanju bolj nagnjeni moški. Čeprav lahko na rabo osebka pred glagolom v španščini vplivajo tudi drugi dejav- niki 4 , je temeljni kriterij za izraz ali izpust prav členitev po aktualnosti ali informacijska struktura povedi, ki tvori širše diskurzivne vzorce. Posledično gre kljub morebitni navi- dezni nepomembnosti za bistven vidik ustrezne rabe jezika in s tem za pomemben odraz govorčeve diskurzne in širše pragmatične zmožnosti. 3 OBRAVNAVA OSEBKA V DIDAKTIČNIH SMERNICAH IN GRADIVIH ZA POUČEVANJE IN UČENJE ŠPANŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA Smernice za poučevanje tujih jezikov členitvi po aktualnosti navadno namenjajo raz- meroma malo prostora ali se osredotočajo predvsem na strukturne vidike sredstev, sko- zi katera se izraža. SEJO (Skupni evropski jezikovni okvir 2011: 146, 147), na primer, k diskurzni zmožnosti sicer prišteva »poznavanje in sposobnost razvrščanja stavkov in njihovih sestavnih delov in zmožnost oblikovanja stavkov« tudi na podlagi »teme« in »glavne misli«, »glavnih dejstev« in »novosti« ter strukturiranja teme in doda zmo- žnost prilagajanja sogovorcu in sporočanjski situaciji, vendar členitve po aktualnosti poimensko nikoli izrecno ne navede, ne opredeli, kako razume osnovne pojme, kar bi bilo zaradi njihove terminološke inflacije še posebej smotrno, in ne omeni pripadajo- čih diskurzivnih vrednosti. PCIC (Plan curricular del Instituto Cervantes [Učni načrt Inštituta Cervantes] 2006), ki na osnovi danih usmeritev predlaga konkretne smernice za poučevanje španščine kot tujega jezika, aktualnostnočlenitvene vidike sicer obrav- nava podrobneje, in sicer predvsem v razdelkih Gramática [Slovnica] in Tácticas y estrategias pragmáticas [Pragmatične strategije in taktike], vendar temeljnih pojmov ne opredeli jasno, osredotoča pa se predvsem na jezikovno plat pripadajočih izraznih sredstev. Informacijsko jih opredeli ohlapno in le na osnovni ravni, diskurzivnih vre- dnosti pa sploh ne določi, kar lahko delno pripišemo dejstvu, da določena informacij- ska izrazna sredstva, med drugim nekateri mehanizmi za izražanje teme in nekateri poudarjalni postopki, niti v drugi strokovni niti v znanstveni literaturi še niso bila ce - lostno obravnavana. Kar se tiče aktualnostnočlenitveno pogojene rabe osebka, 5 PCIC (2006) že na ravni A1 opredeli, da osebni zaimek v tem primeru zaradi tematskega odnosa s povedkom navadno izpustimo, s čimer prispevamo k vzdrževanju nanosnika in diskurzivne niti, 4 Med drugimi dejavniki DPD (Diccionario panhispánico de dudas 2005: s. v. pronombres personales tónicos) omenja na primer potrebo po jasnosti končniškega obrazila, kadar samo ne omogoča razločanja, ali razlikovanju spola nanosnika in željo po krepitvi vljudnosti. 5 Med preostalimi aktualnostnočlenitvenimi vidiki rabe osebka PCIC (2006) omeni še njegovo eksplicitno pri- sotnost, kadar prinaša novo informacijo, vendar osebek v tem primeru postavimo na konec stavka, tj. za povedek. Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 102 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 102 8. 12. 2023 10:10:03 8. 12. 2023 10:10:03 103 Vita Veselko: O AKTUALNOSTNOČLENITVENIH IN DISKURZIVNIH VIDIKIH V ŠPANŠČINI ... izrazimo pa da ga samo, kadar ima protistavno vrednost. K osebku v predglagolskem položaju se nato vrne na ravneh B in C, na katerih sežeto obravnava nekatere poudarjalne vloge izraženega osebka. Med tovrstne rabe lahko uvrstimo tudi poudarjalni naglas in poudarjalne prislove, kot so también, solo [samo] in hasta [celo]. PCIC (2006) se pri nji- hovi obravnavi sicer ne nanaša izrecno na izražanje osebka, vendar vse primere ponazori prav s tem stavčnim členom. Skopa pozornost, ki jo PCIC (2006) nameni ne samo čle- nitvi po aktualnosti in izrazu ali izpustu osebka, temveč tudi pripadajočim diskurzivnim vrednostim in pragmatičnim vlogam, se posledično pozna tudi v gradivih za poučevanje španščine kot tujega jezika, med drugim jo opažajo Pons Rodríguez (2004: 683) ter Ji- ménez-Fernández in Gómez Marzo (2019: 20). Ne glede na to, da načeloma ne vpliva bistveno niti na sposobnost tvorjenja niti na zmožnost razumevanja besedil, aktualnostnočlenitveno in diskurzivno neustrezna raba izraznih sredstev kljub jezikovni pravilnosti odraža učenčevo nepopolno obvladovanje jezika ter v ustnem in pisnem izražanju razkriva, da ne gre za naravnega govorca špan- ščine (Martín Peris 2006: 1080, 1081). Pri osebku so lahko neskladnosti še toliko bolj očitne, saj je njegovo izražanje v določenih okoliščinah ne samo nepotrebno, temveč za naravne govorce celo nemogoče ali nesprejemljivo (Fernández Soriano 1999: 1227; PCIC 2006). Menimo, da bi lahko konkretnejša didaktična obravnava aktualnostnočle- nitvenih in pragmatično-diskurzivnih vidikov tovrstne težave ublažila in tako učencu omogočila, da bi poleg jezikovnih zmožnosti pridobil sposobnost ustrezne in učinkovite sporočanjske rabe jezika. 6 4 ANALIZA RABE OSEBKA V GOVORJENI ŠPANŠČINI SLOVENSKIH ŠTUDENTOV V nadaljevanju analiziramo konkretne primere rabe izpuščenega in izraženega predgla- golskega osebka v govoru slovenskih študentov španščine, ki so v okviru projekta PRA- COMUL doslej sodelovali pri snemanju dialogov. V prvi fazi je sodelovalo 62 slovenskih študentov, ki so dialoge, dolge od deset do petindvajset minut, z večinoma tujimi – prete- žno belgijskimi, italijanskimi in španskimi – sovrstniki posneli konec leta 2021 in v letu 2022. Študenti so lahko izbirali med temami, kot so vpliv pandemije na življenje mladih, vpliv novih tehnologij na dolgoročni spomin, kulturna raznolikost in enakost spolov ter podnebna kriza. Temeljni namen pričujoče analize je opredeliti, katere aktualnostnočle- nitvene in širše diskurzivne vloge osebku v predglagolskem položaju pripisujejo slo- venski študenti španščine, in sicer z namenom, da bi na podlagi izsledkov laže začrtali smernice za bolj sistematično in učinkovito obravnavo teh vidikov rabe pri poučevanju španskega jezika. 6 K temu ne nazadnje stremi tudi mednarodni projekt PRACOMUL, ki se zaenkrat sicer osredotoča predvsem na diskurzivne označevalce. Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 103 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 103 8. 12. 2023 10:10:03 8. 12. 2023 10:10:03 104 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES 4.1 Izpust osebka Sodelujoči študenti načeloma prepoznajo tematsko naravo predglagolskega osebka in se dokaj redno poslužujejo izpusta, kot je razvidno iz primera (5): (5) [ESL_60] 7 : §fue muy, fue muy parecido porque yo también, emm, durante los fines dee semana trabajo en una tienda de ropa entonces, en aquel periodo, Ø no podía tra- bajaar y también, mm, Ø no podía ganar dinero. Pero, por otro lado, emm, Ø estaba en casa, porque cuando Ø estudio, Ø vivo en, mm, Liubliana. Y durante la pandemía, emm, Ø podía estar en casa, entonces Ø no tenía que pagar el apartamento y todos / emm / todos los gastos que Ø tengo que pagar / cuando Ø vivo en Liubliana, enton- ces, de este / mm, esto, esto fue positivo ¿no? […] Tako po vzpostavitvi določenega izhodišča z elipso osebnega zaimka, s katerim bi se eksplicitno stalno navezovali na istega nanosnika, ohranjajo tematsko enovitost posa- meznih delov besedila ter hkrati prispevajo h kohezivnosti in tekočnosti diskurza. Kljub slovnični pravilnosti bi bil izraz osebka za naravne govorce neustrezen; tako se študenti v tem vidiku približajo optimalni diskurzivni ustreznosti in s tem naravnosti rabe. Hkrati v analiziranem korpusu najdemo primere, ki kažejo, da nekateri sodelujoči teh aktualnostnočlenitvenih načel še niso v celoti usvojili (6): (6) [ESL_221]: Sí, esto es lo que yo echaba de menos durante la pandemia. Me imagino que todas las personas lo han echado de menos. Porque yo soy una persona muy extrovertida y me regenero a través de otras personas y yo tenía el miedo, durante la pandemia, de que una vez que esto terminara, yo ya no tendría la capacidad de hablar con otra gente. Echaba mucho de menos este contacto físico y los abrazos como has dicho. Eksplicitno rabo drugega in tretjega označenega osebnega zaimka yo [jaz] bi v pri- čujočem primeru težko opredelili kot ustrezno, saj se nanosnik predhodno že razločno vzpostavi in se v končniških obrazilih obdrži v preostanku sekvence. Zaradi tematske narave bi tako pričakovali izpust, hkrati namreč nima vrednosti, ki bi upravičevala njegov izraz. Prav zato lahko tovrstna neupravičena raba daje vtis nenaravnosti in kaže, da gre za učenca španščine kot tujega jezika, ki še ni ponotranjil vseh aktualnostnočlenitvenih vzorcev. V luči dejstva, da je, kot omeni Ožbot (2023: 375), tudi slovenščina kot njihova materinščina jezik, za katerega je značilen s slovničnega vidika poljuben izpust osebka, se lahko takšna neskladnost zdi presenetljiva. Vzroke bi bilo treba podrobneje raziskati, vendar bi jih bilo mogoče pripisati vplivu drugih tujih jezikov, predvsem angleščine, ki, 7 V oznaki primera je vedno najprej naveden materni jezik govorca [ESL = slovenščina, ITA = italijanščina], nato pa identifikacijska številka, ki jo je sistem samodejno določil dialogu in transkripciji. Povzete transkripcije so takšne, kakršne so pripravili študenti, in ne vsebujejo popravkov. V nekaterih primerih so v oglatih oklepajih navedene zgolj manjše dopolnitve v skladu s posnetkom dialoga. Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 104 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 104 8. 12. 2023 10:10:03 8. 12. 2023 10:10:03 105 Vita Veselko: O AKTUALNOSTNOČLENITVENIH IN DISKURZIVNIH VIDIKIH V ŠPANŠČINI ... kot pravita Jiménez-Fernández in Gómez Marzo (2019: 9), navadno zahteva izražanje osebka, ali celo v učenju spregatvenih vzorcev, ki se običajno izrecno opira na osebne zaimke (yo hablo, tú hablas … [jaz govorim, ti govoriš …]). 4.2 Izraz osebka V analiziranem korpusu izraženemu predglagolskemu osebku študenti pripisujejo različ- ne aktualnostnočlenitvene vrednosti, ki jih pogosto spremljajo diskurzivne in širše pra- gmatične vloge. Mednje sodi že omenjena kontrastivna ali protistavna vrednost, zaradi katere osebka tematskosti navkljub ni mogoče izpustiti (RAE 2009: 2984). Pripadajoče jedro kot informacijsko težišče namreč potrebuje izraženo izhodišče, na katero se lahko naveže, da bi tudi samo imelo enako vrednost. To lahko osebek v sodelovanju s konte- kstom izzove sam ali se v vzporedni strukturi poveže z drugim osebkom (ibid.; Leonetti, Escandell-Vidal 2021: 88). Drugo možnost ponazarjajo primeri, kot sta (7) in (8): (7) [ESL_61]: Es muy difícil para ellos también [, que ya están…]. Si como nosotros... [-] pienso, pues, [pues, porque pienso] que nosotros ya estamos [somos] unas perso- nas maduras, que ya tenemos nuestra [su] propia vida, nuestro [su] propio carácter... y ellos todavía están en un desarrollo, [en] proceso de desarrollo, pues eso es aún [un proceso] más difícil. (8) [ESL_198]: En la ciudad, sí, yo vivo en Celje que es la tercera ciudad más grande en Eslovenia, pero mi novio vive en un pueblo, así que pasé mucho tiempo con él, […] S tovrstno soodnosno kontrastivno rabo govorci v danih primerih v skladu s splošno tendenco najprej poskrbijo za tematsko osnovo, na podlagi katere lahko kontrast stopnju- jejo v pripadajočih remah, ki sta osrednji informacijski jedri stavkov. Izražene osebke torej ustrezno uporabijo kot neke vrste temelj za podajanje kontrastivnih vsebin. V korpusu je kontrastivna vrednost sicer najpogosteje posledica odnosa s sogovorcem. Ker v dialogu udeleženca nenehno menjavata vlogi, lahko govorec z izraženim osebkom sebe v izmenjavi vzpostavi in izpostavi kot osrednjega tematskega nanosnika svojega pri- spevka in tako poudari svojo prisotnost v sporočanjski situaciji (Aijón Oliva, Serrano 2010: 11). Na ta način se sogovorcu postavi nasproti in z njim stopi v kontrastivno razmerje, s čimer se skozi dialog ustvari nekakšna »nanosniška igra namiznega tenisa« (9): (9) [ITA_45]: Emmm. ¿Cómo impactó tu vida la pandemia? [ESL_45]: Pues, yo amm yo estaba en mi tercer año de la Universidad, cuando todo esto [eso] empezó y fue un shock volverme de nuevo a vivir con mi familia, dejar mis amigos en la universidad, dejar mi trabajo yyy pues no, no fui [fue] muy bien mi salud mental porque necesito (inaudible). Soy muy introverta, pero aun así necesito Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 105 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 105 8. 12. 2023 10:10:04 8. 12. 2023 10:10:04 106 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES ese contacto con los, con la gente. Y estaba en contacto diariamente, si no en la Uni- versidad en el trabajo, donde trabajo con los turistas, con los turistas, porque estoy trabajo en un museo. Y después de 2 o 3 meses estar en cierre con cuatro personas. Fue muy feo, pesoso y me costó mucho trabajo de no sé, de hacer algo, de tener ganas de hacer algo o algo así y Z izraženim osebnim zaimkom v primeru (9) govorka tako zavzame sporočanjski oder, sebe vzpostavi kot tematsko podlago prispevka k osrednji temi pogovora in nakaže, da se bo njen prispevek tako ali drugače nanašal nanjo. Hkrati v kontrastu do sogovorca pri - pomore k zamejevanju posameznih posredovanj in tako prispeva k strukturiranju dialoga. Kontrastivno vrednost lahko izraženi predglagolski osebek pridobi tudi v sobesedilu ali širšem kontekstu, pri čemer mora sogovorec tako razmerje prepoznati sam. V tem pri- meru se osebek izpostavi v odnosu do drugih morebitnih osebkov in posledično povzroči učinek individualizacije (Fernández Soriano 1999: 1227). S primeri, kot sta (10) in (11), je v korpusu zastopana tudi takšna raba: (10) [ESL_66]: […] y pues después durante el verano fue todo normal. Podríamos ir tam- bién al mar. Pero nosotros no fuimos, porque, pues mi hermana y mi padre trabajan en la hospital y fue y aa el gobierno dijo que pues no esta recomendado que la gente que trabaja en la hospital y puede ayudar en casos de que hay mucha gente en los hospitales se va afuera del país. (11) [ITA_61]: [Y] Otra cosa interesante para mí es que ahora la gente en general tiene poca motivación en hacer las cosas habituales de cada día, porque se sienten menos motivados, para mí. Y, por ejemplo, si pensemos al futuro, podemos afirmar también que la percepción /emmm/ se ha visto negativamente afectada, no sé si tu piensas lo mismo, pero para mí hay un mayor pesimismo entre la población y sobre todo entre [-] los jóvenes. [ESL_61]: Si, estoy totalmente de acuerdo, porque veo que yo, por ejemplo, no me animo a hacer las cosas de /ammm/ (de) la facultad. Pues, no tengo este, como tú dices, no tengo la motivación, soy muy pasiva y veo eso con mis amigas [amigos] también. V primeru (10) govorec izraženi osebek izrecno izpostavi kot izjemo, ki se za razliko od ostalih ni odpravila na morje, medtem ko v primeru (11) govorka s kontrastivno rabo, ki jo tudi glasovno dodatno poudari, v ospredje postavi lastno izkušnjo, s katero ponazori in podpre svoje strinjanje s sogovorcem in se v odnosu do ostalih singularizira. V analiziranih primerih se izraz tematskega osebka uporablja tudi pri nakazovanju medsebojnega povezovanja tem, ki ima po Danešu (1974: 113) bistveno vlogo v bese- dilni zgradbi. Najpogosteje gre za spremembo teme glede na predhodno poved in s tem preusmeritev tematske niti. Pri tem se sodelujoči študenti pogosto poslužujejo kazalnih besed, s katerimi delno ali v celoti povzamejo remo predhodnega stavka (12): Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 106 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 106 8. 12. 2023 10:10:04 8. 12. 2023 10:10:04 107 Vita Veselko: O AKTUALNOSTNOČLENITVENIH IN DISKURZIVNIH VIDIKIH V ŠPANŠČINI ... (12) [ESL_81B]: Porque- porque si miro a mí misma, es que veo una gran diferencia entre mi capacidad de concentrarse, no sé, desde hace diez años y la diferencia entre mi capacidad de concentrarse ahora porque como todos, em, en mi tiempo libre paso mucho tiempo en, en las redes sociales, y me parece que eso ha afectado negativa- mente a mi memoria, o más bien in esa, am, dispersión mental o la incapacidad de concentrarse solo en una cosa, por más que, no sé, cinco minutos, por ejemplo. [ESL_81A]: Sí. Sí, y esto lo, lo hace muy difícil, em, estudiar, em, sobre todo, pero sí, también otras cosas. Bueno yo, em, yo in- in- estoy intentando, eh, limitar mi, mi presencia en las redes sociales también por, por esto, por una falta de concentra- concentración que me provocan […] V enostavni linearni postopnosti tako govorka B s kazalnim zaimkom eso [to, tisto] strne remo, ki se v predhodnem besedilu navezuje na drug (izpuščeni) tematski osebek, s čimer spremeni potek tematske niti. Z anaforično naravo zaimka prispeva tudi h kre- pitvi skupne tematske podlage in h kohezivnosti diskurza, medtem ko z navezovanjem nove reme na po novem znano informacijo, torej da je že omenjeno preživljanje časa na družbenih omrežjih negativno vplivalo na njen spomin, spodbudi nadaljnji informacij- ski razvoj diskurza. Enako nato na začetku svojega posredovanja stori govorec A, ki se s takšnim tematskim povzetkom s kazalnim zaimkom esto [to] jasno naveže na sogovor- kin prispevek k pogovoru in ji nakaže, da bo tudi sam prispeval k napredku skupne di- skurzivne niti. Tako ublaži prehod ob izmenjavi vloge govorca in sogovorca, predvsem pa sogovorki pokaže, da jo pozorno posluša in da sledi Griceovemu sodelovalnemu načelu, s čimer zagotovo utrdi medsebojni sporočanjski odnos. Takšna raba nazorno kaže, da sodelujoči študenti španščine v aktualnostnočlenitvenih vzorcih prepoznavajo tudi širše diskurzivne in pragmatične vloge, med drugim pomembnost v (dvogovorni) besedilni zgradbi ali izraz upoštevanja sogovorca in pripravljenosti sodelovanja in po- vezovanja z njim. Podobnemu vzorcu usmerjanja tematske niti slovenski študenti v korpusu sledijo tudi pri uvajanju podteme, kot kaže primer (13): (13) [ESL_53]: Pero, no, yo también creo que la salud mental de los jóvenes, de los estu- diantes no está muy bien. Y también hay investigaciones que confirman eso. Que los jóvenes no se sienten bien. No se sentían bien durante la pandemia. Que no tienen tanta libertad porque, por ejemplo, en Eslovenia muchos estudiantes también traba- jaban durante- mientras estudiando. Y ahora, bueno, hace un año, casi dos, cuando todo se cerró, ellos ya no tenían trabajo y necesitan ese trabajo porque deben pagar, no sé una- para donde vivir. También es difícil para ellos. Para mí- Yo vivo en casa. No tengo nada en Ljubljana. Así que para mí no fue tan difícil. Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 107 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 107 8. 12. 2023 10:10:04 8. 12. 2023 10:10:04 108 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES V (13) govorec tako z izraženim tematskim osebkom izmed mladih posebej izlušči eno podskupino, veliko število slovenskih študentov, 8 s čimer razcepi predhodno temo ter izbere in uvede eno možnih podtem, s katero nato podkrepi izhodiščno misel. Takšna po - vezanost med nanosniki kljub spremembi teme zagotavlja koherentno in kohezivno vpetost govorčevega prispevka v širše besedilo in, kot opaža Hidalgo Downing (2019: 81), spodbu- di tematski razvoj. Omeniti velja tudi rabo osebnega zaimka ellos [oni] z istim nanosnikom, ki se z diskurzivnega vidika znova ne zdi upravičen, saj kontrastivno na primer ne izpostavi študentov kot edinih, ki so ostali brez dela. Preusmerjanje tematske niti z izraženim osebkom sodelujoči študenti španščine upo- rabljajo tudi za vračanje k osnovni diskurzivni temi ali podtemi, s čimer zaključijo svoj prispevek k danemu tematskemu področju (14): (14) [ESL_76B]: Sí. Y uhmm hm ¿Y cómo crees que afectó uhmm esa pandemia uhmm nuestra educación? Porque yo creo que uhmm, no sé, sobre todo por los niños pequeños que perdieron sus primeros días de la escuela, no sé, me imagino que eso era muy duro para ellos, porque necesitan su tiempo con sus amigos, con sus compañeros de clase y necesitan ese contacto y porque también les sirve, ¿no?, para aprender como funcionar en una sociedad y en... solo en entorno familiar uhmm no pueden tener todo ese contacto con las personas diferentes uhmm y, no sé, y ... Creo que la educación ha sufrido mucho en este [ese] tiempo. V primeru (14) govorec tako na začetku uvede novo diskurzivno podtemo, in sicer vpliv pandemije na izobraževanje, predstavi svoj pogled nanjo in prispevek zaključi z izra - ženim predglagolskim osebkom, s katerim se vrne na predlagano podtemo in tako povze- majoč zaokroži svoj prispevek. Takšna sklenitev hkrati utrdi tematsko podlago sekvence in pomeni iztočnico za sogovorčev prispevek k diskurzivni podtemi. Čeprav ohranjanje tematske enovitosti diskurza navadno povezujemo z elipso temat- skega osebka v predglagolskem položaju, se zdi, da se v analiziranem korpusu sodelujoči študenti v primerjavi s primeri, kot je (6), tudi ustrezneje poslužujejo njegovega izraza, in sicer predvsem v luči dvogovorne strukturiranosti izmenjave. Z osebkom se namreč tudi skozi različna posredovanja vračajo na izhodišče, s čimer zagotavljajo povezanost podanih informacij z dano podtemo ali glavno diskurzivno temo (15): (15) [ESL_79A]: ¿Estamos, no? Okey, pues yo elegí el tema sobre la pandemia porque Ø me parece muy interesante por el impacto que Ø tiene sobre nuestras vidas. Y aunque por un lado parece que no tiene sentido hablar sobre ello porque... yo creo que no da ninguna fruta, que no da ninguna solución, por otra parte pienso que sí nos 8 K dodatni zamejitvi pomembno prispeva tudi prislovno določilo en Eslovenia [v Sloveniji], ki se s premikom v levo vzpostavi kot krajevni okvir za dotični stavek in s tem za vsebinsko veljavnost izrečenega. Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 108 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 108 8. 12. 2023 10:10:04 8. 12. 2023 10:10:04 109 Vita Veselko: O AKTUALNOSTNOČLENITVENIH IN DISKURZIVNIH VIDIKIH V ŠPANŠČINI ... puede ayudar porque con hablar sobre esto... no sé... podemos obtener el sentido de que no estamos solo en eso, no... [ESL_79B]: Sí, estoy de acuerdo contigo porque Ø es un tema muy importante en la vida cotidiana de últimos dos años y Ø tiene un gran impacto en las vidas de los adolescentes, de jóvenes, de niños. Ø Impacta mucho nuestra educación, nuestra po- sición social y... esa crisis de covid ha traído muchos problemas en varios aspectos de nuestras vidas, así que me interesa, ¿qué a ti te pareció o te parece todavía... qué es para ti, en tu vida, el problema más grande que ha traído la covid crisis? [ESL_79A]: Pues, yo creo que, como has dicho, la pandemia ha traído los proble- mas en todos los aspectos de nuestra vida, de nuestras vidas, pero lo que más me preocupa es el impacto que Ø tiene sobre los jóvenes y los niños y los adolescentes, porque creo que ellos son los que aún están desarrollando y... no sé, evolucionando sus mentes, así que... sí, creo que ellos son los que sufren más, no sé... y además esto lo podemos, yo creo, lo podemos relacionar muy bien también con otra tema, no, a la de la tecnología... Kljub možnosti izpusta, ki jo v izseku (15) sprva izkorišča govorec B, se naposled znova odloči za izraz osebka, s čimer sogovorcu verjetno želi nazorno pokazati, da v prispevku še zagotavlja enovitost teme, in predvsem utrditi tematsko podlago dialoga, na katero se navezujejo nove informacije. 9 Z izraženim osebkom hkrati povzame vsebi- no svojega posredovanja in vzpostavi osnovo za iztočnico za sogovorca. Govorec A bi v odgovoru sicer prav tako lahko izkoristil možnost elipse, vendar z izrazom tudi sam prispeva k utrjevanju tematskosti nanosnika, saj ta delno povzema osrednjo diskurzivno temo, sogovorcu pa pokaže, da z odgovorom sledi sodelovalnemu načelu in se strinja z njim. Kot opaža tudi Reyes (1985: 585), lahko namreč trdnost tematske podlage diskurza vpliva na moč navezanosti in sodelovalnosti med sogovorci. Udeleženca v dialogu v izraženem osebku, še posebej v obliki samostalniške besedne zveze, tako torej očitno vi- dita tudi možnost za zagotavljanje nepretrganosti tematske niti skozi izmenjavo in s tem tesnejšega povezovanja s sogovorcem. Poleg določenih tematskih možnosti rabe izraženega predglagolskega osebka se v korpusu pojavljajo poudarjalne rabe, ki prav tako upravičujejo njegov izraz. Poudarjene informacije ravno zaradi svoje teže v besedilu niso podvržene izpustu, zato tudi predgla- golskega osebka, kadar nosi poudarek, ne izpustimo (RAE 2009: 2985). Za poudarjanje osebka študenti v korpusu uporabljajo predvsem poudarjalne prislove, ki določen stavč- ni člen posebej izpostavijo in s tem okrepijo njegov informacijski doprinos k sporočilu (ibid.: 2990), kot je razvidno iz primera (16): 9 Skozi izmenjavo k tematski naravi nanosnika, ki v tem primeru opredeljuje tudi osrednjo diskurzivno temo, po- membno prispevajo tudi omembe v vlogi drugih stavčnih členov ali osebka v zaglagolskem položaju. Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 109 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 109 8. 12. 2023 10:10:04 8. 12. 2023 10:10:04 110 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES (16) [ITA_43]: Sí, gracias. Bueno, yo también no me siento muy bien con este, con esta pandemia, porque viven [vivo] en mi algunos miedos, sobre todo porque, no sí [sé] explicarte lo que siento, porque ni siquiera yo entiendo. Por un lado intento darme fuerza pero por el otro estoy muy asustada. Sobre todo porque, a pesar de haber he- cho la vacuna, tengo miedo de ser contagiada y de contagiar también mi familia. [Y] A veces solo quiero cerrar los ojos, abrirlos y decir: ya está, se termina [terminó]. Pero creo que será muy difícil. [ESL_43]: Sí, estoy de acuerdo. Yo también tengo mucho miedo a pesar de que estoy vacunada ya tres veces, tengo mucho miedo de contagiar a sí misma, a mi fa- milia porque, pues, todavía estoy en casa, no vivo sola. A pesar. Porque [¿Por qué?], porque, pues cada día estoy en la universidad y también estoy trabajando casi tres o cuatro días a la semana y tengo contacto con mucha gente. Y como sabemos, pues no tenemos, no podemos saber en cada momento si alguien esta contagiado o no contagiado, así que provoca un temor, no físico sino psicológico, creo, ¿no? ¿Estás de acuerdo? V primeru (16) slovenska govorka s poudarjalnim prislovom también sogovorki sporoča, da jo mora v vlogi osebka, s katerim prislov sicer ne tvori skladenjske enote, pri- šteti med tiste, ki jih je strah, da bi s koronavirusom okužili bližnje (ibid.: 2991). Govorka tako še posebej izrazito poudari, da se počuti enako kot sogovorka, za kar nujno potrebuje izraženi osebek, s tem pa ponovno prispeva tudi k izrecnemu povezovanju z njo. 5 ZAKLJUČEK V prispevku smo želeli osvetliti aktualnostnočlenitvene in diskurzivne vidike rabe pred- glagolskega osebka pri slovenskih študentih, ki so doslej sodelovali pri gradnji korpu- sa govorjene španščine PRACOMUL. Analiza primerov kaže, da so večinoma sposobni prepoznavati informacijsko vrednost osebka in ga temu primerno izraziti ali izpustiti. Kljub temu se še vedno pojavljajo primeri, ko se za izraz osebka odločijo, kadar bi bil izpust diskurzivno kot znak in zagotovilo tematske enovitosti edina ustrezna možnost, zaradi česar se oddaljijo od pristnosti rabe naravnega govorca. Neustreznost tovrstne rabe lahko pripišemo predvsem skopi obravnavi v smernicah in gradivih za poučeva- nje španščine kot tujega jezika, ki bi učence ozavestila o informacijskih in diskurzivnih vidikih rabe osebka, ob odsotnosti pa odpira prostor za intuitivno rabo ali vpliv drugih jezikov. V izraženem osebku sodelujoči študenti večinoma prepoznavajo ustaljene aktu- alnostnočlenitvene vrednosti, kot sta kontrastivna in poudarjalna, uporabljajo ga tudi v širših diskurzivnih vzorcih, in sicer za hkratno razmejevanje in povezovanje posredovanj v dialoškem besedilu, spremembo teme ali ohranjanje in utrjevanje tematske podlage. S pragmatičnega vidika izraženi osebek med drugim uporabljajo za eksplicitno izkazovanje Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 110 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 110 8. 12. 2023 10:10:04 8. 12. 2023 10:10:04 111 Vita Veselko: O AKTUALNOSTNOČLENITVENIH IN DISKURZIVNIH VIDIKIH V ŠPANŠČINI ... sodelovalnosti ali vzpostavljanje in vzdrževanje odnosa s sogovorcem. Ravni ustreznosti v teh primerih zaradi nepopolne obravnave sicer ni vedno lahko oceniti – kar niti ni na- men raziskave –, a so večinoma blizu že raziskanim vzorcem in primerom rabe naravnih govorcev španščine, ki so doslej sodelovali pri snemanju dialogov. V španščini kot jeziku, v katerem je izraz ali izpust osebka pogojen predvsem s spo- ročanjskimi dejavniki, ustrezna izbira jasno odraža raven diskurzne in pragmatične zmo- žnosti govorcev. Zato menimo, da bi podrobnejša obravnava v didaktičnih smernicah in gradivih doslej skopo obdelanih aktualnostnočlenitvenih vzorcev, diskurzivnih vrednosti in pragmatičnih vlog učencem in študentom španščine kot tujega jezika učinkoviteje omo- gočila razvoj diskurzne in pragmatične zmožnosti ter s tem več naravnosti in tekočnosti v izražanju, učiteljem pa olajšala poučevanje in vrednotenje aktualnostnočlenitvenih, dis- kurzivnih in pragmatičnih rab. V primeru opredelitve zahtevnosti posameznih vzorcev bi lahko izrazna sredstva informacijske strukture povedi uporabljali tudi kot kriterij določa- nja ravni znanja jezika. Zato verjamemo, da bi več tovrstnih analiz (govorjene) španščine kot tujega jezika prispevalo najprej k ozaveščanju o pomembnosti pragmatične zmožnosti ter nato k večji prisotnosti členitve po aktualnosti in pripadajočih diskurzivnih vzorcev v poučevanju španščine. Pomemben korak k izobraževanju pragmatično veščih govorcev je zagotovo tudi platforma PRACOMUL, ki učencem in učiteljem španščine ponuja virtualne učne module za učenje in poučevanje pragmatike, raziskovalcem pa omogoča dostop do pristnega korpusa govorjene španščine, predvsem kot tujega jezika. BIBLIOGRAFIJA AIJÓN OLIV A, Miguel Ángel/María José SERRANO (2010) El hablante en su discurso: expresión y omisión del sujeto de creo. ORALIA 3, 7–38. https://ojs.ual.es/ojs/index. php/ORALIA/article/view/8100 (3. maj 2023). ALONSO BELMONTE, Isabel (2010) El análisis del discurso en acción: El papel de las nociones de tema y rema en la enseñanza de lenguas extranjeras. marcoELE 10, 9–21. https://marcoele.com/descargas/expolingua_2002.alonso.pdf (3. junij 2022). ÁLV AREZ, Isra (2022) David Moreno: “Hay personas con magia, solo hay que ver- la”. 20minutos (Sevilla), 7. 11. 2022, 12. https://cdn.20m.es/edicionimpresa/sevil- la/22/11/SEVI_07_11_22.pdf (22. november 2022). BELINCHÓN, Gregorio (2022) La Transición reflejada en un guion rompedor de Eloy de la Iglesia. El País (Nacional), 17. 3. 2022, 30. https://lectura.kioskoymas.com/ el-pais-nacional/20220317 (17. marec 2022). BROWN, Gillian/George YULE (1983) Discourse Analysis. Cambridge: Cambridge University Press, 1993. DANEŠ, František (1974) Functional Sentence Perspective and text organization. F. Da- neš (ur.), Papers on Functional Sentence Perspective. Praga: Academia, 106–128. Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 111 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 111 8. 12. 2023 10:10:04 8. 12. 2023 10:10:04 112 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES FERNÁNDEZ LORENCES, Taresa (2010) Gramática de la tematización en español. Oviedo: Ediciones de la Universidad de Oviedo. FERNÁNDEZ SORIANO, Olga (1999) El pronombre personal. Formas y distribuciones. Pronombres átonos y tónicos. I. Bosque/V. Demonte (koord.), Gramática descrip- tiva de la lengua española. Volumen 1: Sintaxis básica de las clases de palabras. Madrid: Espasa, 1209–1273. Govorjeni korpus španščine kot tujega jezika Pracomul [na spletu]. Projekt Erasmus+ PRACOMUL. www.pracomul.si. HIDALGO DOWNING, Raquel (2019) Las funciones pragmáticas y la posición del suje- to en español. V. Belloro (ur.), La interfaz Sintaxis-Pragmática. Berlin, Boston: De Gruyter, 67–90. https://doi.org/10.1515/9783110605679-004 (26. maj 2021). INSTITUTO CERV ANTES (2006) Plan Curricular del Instituto Cervantes: niveles de referencia para el español [na spletu]. Alcalá de Henares: Instituto Cervantes, Bi- blioteca Nueva. https://cvc.cervantes.es/Ensenanza/Biblioteca_Ele/plan_curricular/ default.htm (10. maj 2023). JASANADA, Alicia (2023) Leticia Dolera, activismo creativo: “No se trata solo de con- sentir, también de desear”. La Vanguardia, 23. 4. 2023. https://www.lavanguardia. com/magazine/protagonistas/20230423/8901449/leticia-dolera-activismo-creativo- -trata-consentir-desear.html (20. maj 2023). JIMÉNEZ-FERNÁNDEZ, Ángel L. (2021) Enseñanza de la estructura informativa en ELE: estrategias para estudiantes anglófonos. Madrid: Arco/Libros-La Muralla. JIMÉNEZ-FERNÁNDEZ, Ángel L./Lucía GÓMEZ MARZO (2019) El sujeto nulo español para aprendientes anglófonos: tratamiento en manuales de ELE y reflexi- ones didácticas. MarcoELE: Revista de Didáctica Español Lengua Extranjera 28, 1–25. https://marcoele.com/sujeto-nulo-para-anglofonos/ (3. maj 2023). LEONETTI, Manuel (2009) Gramática y pragmática. Frecuencia - L. 35, 3–9. https:// urbinavolant.com/pragmaubu/wp-content/uploads/2021/04/Leonetti-Gramatica-y- -Pragmatica-.pdf (18. avgust 2022). LEONETTI, Manuel (2017) Basic constituent orders. A. Dufter/E. Stark (ur.), Manual of Romance Morphosyntax and Syntax. Berlin/Boston: De Gruyter, 887–932. https:// doi.org/10.1515/9783110377088-024 (5. junij 2021). LEONETTI, Manuel/María Victoria ESCANDELL-VIDAL (2021) La estructura infor- mativa. Preguntas frecuentes. M. Leonetti/M. V. Escandell-Vidal (ur.), La estructu- ra informativa. Madrid: Visor Libros, 15–181. LUJÁN, Marta (1999) Expresión y omisión del pronombre personal. I. Bosque/V. De- monte (koord.), Gramática descriptiva de la lengua española. Volumen 1: Sintaxis básica de las clases de palabras. Madrid: Espasa, 1274–1315. M., E. (2023) ¿Quiénes son los presentadores de Eurovisión 2023? El Mundo, 13. 5. 2023. https://www.elmundo.es/como/2023/05/13/645e5987fdddffab6f8b4585.html (20. maj 2023). Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 112 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 112 8. 12. 2023 10:10:04 8. 12. 2023 10:10:04 113 Vita Veselko: O AKTUALNOSTNOČLENITVENIH IN DISKURZIVNIH VIDIKIH V ŠPANŠČINI ... MARTÍN PERIS, Ernesto (2006) La estructura tema-rema y el orden de los constituyen- tes de la oración en la interlengua de estudiantes de español como lengua extranjera (ELE): estrategias de enseñanza en los niveles de perfeccionamiento. M. Casado Velarde/R. González Ruiz/M. V. Romero Gualda (ur.), Análisis del discurso: Len- gua, cultura, valores: Actas del I Congreso Internacional. Vol. 1. Madrid: Arco/ Libros, 1079–1098. OŽBOT, Martina (2023) Med redom in neredom: besedni red v italijanščini in slo- venščini. M. Smolej/M. Schlamberger Brezar (ur.), Prispevki k preučevanju slo- venske skladnje. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 365–378. https://doi. org/10.4312/9789612970987 (3. maj 2023). PONS RODRÍGUEZ, Lola (2004) Las expresiones tematizadoras en los manuales de ELE. M. A. Castillo Carballo/O. Cruz Moya/J. M. García Platero/J. P. Mora Gu- tiérrez (koord.), Las gramáticas y los diccionarios en la enseñanza del español como segunda lengua: deseo y realidad. Actas del XV Congreso Internacional de ÁSELE. Sevilla: Universidad de Sevilla, 683–692. https://dialnet.unirioja.es/servlet/ articulo?codigo=1424996 (3. junij 2022). REAL ACADEMIA ESPAÑOLA/Asociación de Academias de la Lengua Española (2005) Diccionario panhispánico de dudas (DPD) [na spletu]. https://www.rae.es/ dpd/. REAL ACADEMIA ESPAÑOLA/Asociación de Academias de la Lengua Española (2009) Nueva gramática de la lengua española. Morfología y Sintaxis. Madrid: Espasa. REYES, Graciela (1985) Orden de palabras y valor informativo en español. J. Fernández- -Sevilla/H. López Morales/J. A. de Molina/A. Quilis/G. Salvador (ur.), Philologica hispaniensia in honorem Manuel Alvar. Volumen II: Lingüística. Madrid: Gredos, 567–588. SILV A-CORV ALÁN, Carmen (2001) Sociolingüística y pragmática del español. Geor- getown: Georgetown University Press. SILV A-CORV ALÁN, Carmen (2003) Otra mirada a la expresión del sujeto como variable sintáctica. F. Moreno Fernández/J. A. Samper Padilla/M. Vaquero de Ramírez/M. L. Gutiérrez Araus/C. Hernández Alonso/F. Gimeno Menéndez (koord.), Lengua, va- riación y contexto: estudios dedicados a Humberto López Morales. Vol. 2. Madrid: Arco/Libros, 849–860. http://smjegupr.net/wp-content/uploads/2012/08/Otra-mira- da-a-la-expresion-del-sujeto-como-variable-sint%C3%A1ctica.pdf (3. maj 2023). SVET EVROPE (2001) Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjeva- nje. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, 2011. VILLALBA, Xavier (2019) El orden de palabras en contraste. Madrid: Arco/Libros. Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 113 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 113 8. 12. 2023 10:10:04 8. 12. 2023 10:10:04 114 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES POVZETEK O AKTUALNOSTNOČLENITVENIH IN DISKURZIVNIH VIDIKIH V ŠPANŠČINI KOT TUJEM JEZIKU: ANALIZA RABE OSEBKA V GOVORU SLOVENSKIH ŠTUDENTOV ŠPANŠČINE Kot ena izmed pragmatičnih zmožnosti diskurzna zmožnost med drugim odraža sposobnost učenca tujega jezika, da rabo jezikovnega sistema v skladu z načelom perečnosti ustrezno prila- godi lastnemu namenu, sogovorčevim potrebam in sporočanjski situaciji. Ustrezna raba sredstev je v španščini še toliko bolj ključna, saj jezik razpolaga s širokim naborom različnih mehaniz - mov, ki so posebej usmerjeni k izražanju členitve po aktualnosti ali informacijske strukture povedi. Kljub temu da visoka diskurzna zmožnost učencu omogoča, da se čim bolj približa naravni rabi jezika, so v gradivih za poučevanje in učenje španščine kot tujega jezika tovrstni vidiki obravnavani zelo redko. Da bi prispevali k ozaveščanju o pomembnosti ustrezne rabe teh sredstev in podrobnejši pragmatični obravnavi v španščini kot tujem jeziku, v članku na podlagi korpusa, ki nastaja v okviru projekta PRACOMUL, analiziramo aktualnostnočlenitvene in diskurzivne vidike rabe pred- glagolskega osebka v govorjeni španščini slovenskih študentov. V ta namen v prispevku najprej na kratko predstavimo temeljne aktualnostnočlenitvene vrednosti in diskurzivne vzorce osebka v španščini ter natančneje opredelimo mesto, ki jim ga namenjajo smernice in gradiva za poučevanje španščine kot tujega jezika. Osrednji del prispevka je pregled načinov rabe izpuščenega in izraže- nega osebka v predglagolskem položaju v govorjenem diskurzu slovenskih študentov španščine, ki so v enem letu sodelovali pri gradnji korpusa. Ob aktualnostnočlenitvenih vzorcih in diskurzivnih vrednostih rabe osebka proučimo tudi širše pragmatične vloge. Menimo namreč, da lahko z dobrim poznavanjem trenutnega stanja prepoznamo trenutne pomanjkljivosti pri poučevanju teh vsebin in spretnosti ter naredimo prvi korak proti bolj sistematični in pragmatično-diskurzivno usmerjeni obravnavi teh mehanizmov v didaktičnih gradivih. Ključne besede: členitev po aktualnosti, informacijska struktura povedi, osebek, poučevanje španščine kot tujega jezika, diskurzna zmožnost ABSTRACT THE INFORMATIONAL AND DISCOURSIVE ASPECTS OF SPANISH AS A FOREIGN LANGUAGE: ANALYSING THE USE OF THE SUBJECT IN THE SPEECH OF SLO- VENE STUDENTS OF SPANISH As one of the pragmatic competencies, discourse competence reflects the student’s ability to adapt the use of a linguistic system to their own communicative purposes, the interlocutor’s needs and Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 114 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 114 8. 12. 2023 10:10:04 8. 12. 2023 10:10:04 115 Vita Veselko: O AKTUALNOSTNOČLENITVENIH IN DISKURZIVNIH VIDIKIH V ŠPANŠČINI ... the communicative situation, including by following the principles of the functional sentence per- spective. An adequate use of these means is especially important in Spanish because of its wide range of mechanisms specializing in information structure. Although a high level of discourse competence enables the student to approach the natural use of the language, the materials for teach- ing and learning Spanish as a foreign language (SFL) rarely address these aspects. In order to raise awareness about the importance of the adequate use of these resources and to contribute to a more detailed pragmatic treatment in SFL, this article analyses the corpus being created in the PRACOMUL project to study the informational and discoursive aspects of the pre- verbal subject in the spoken Spanish of Slovene students. Therefore, we first briefly present the basic informational aspects and discourse patterns of the subject in Spanish and define the place they occupy in the guidelines and materials for SFL teaching. The main contribution lies in the examination of the use of null and expressed preverbal subjects in the spoken discourse of the Slo- vene SFL students who participated in creating the corpus in a year. Along with the informational patterns and discourse values, we also study the associated pragmatic effects. We believe that it is only through thorough knowledge of the present state that we can identify the current shortcomings in teaching and take the first step towards a more systematic and pragmatic and discourse-oriented treatment of these mechanisms in didactic materials. Keywords: functional sentence perspective, information structure, subject, teaching Spanish as a foreign language (SFL), discourse competence Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 115 Vestnik_za_tuje_jezike_2023_FINAL.indd 115 8. 12. 2023 10:10:04 8. 12. 2023 10:10:04