UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 45 PODVIG V ŠOLI IN NA DALJAVO Simona Rejec Merkač, Šolski center Ravne na Koroškem, Gimnazija Project “PODVIG” in School and During Distance Learning IZVLEČEK V prvem delu članka je predstavljeno, kako smo se na Gimnaziji Šolskega centra Ravne na Koroškem soočali z ovirami in izzivi pri spodbujanju podjetnostne kompetence pred izobraževanjem na daljavo in med njim, kako smo prilagodili in spremenili didaktiko v prid razvoju podjetnostnih kompetenc in delu na daljavo, kako je šolski razvojni tim kljub spremenjeni obliki dela poskušal nadaljevati delo v projektu PODVIG (Podjetnost v gimnazijah). V drugem delu je opisan primer dobre prakse, in sicer so predstavljeni projektni dnevi na daljavo, imenovani VODA, v katerih smo povezali projekta ZRSŠ, PODVIG (Podjetnost v gimnazijah) in NA-MA POTI (Naravoslovna in matematična pismenost: spodbujanje kritičnega mišljenja in reševanja problemov). Poudarek je bil na razvoju podjetnostnih kom- petenc ustvarjalnosti, etičnega in trajnostnega mišljenja v povezavi z razvijanjem naravoslovne pismenosti. Ključne besede: razvoj podjetnostnih kompetenc, ustvarjalnost, etično in trajnostno mišljenje, primer dobre prakse, projektni dnevi VODA ABSTRACT The fi rst part of the article describes how the Ravne na Koroškem Secondary School faced the obstacles and chal- lenges in promoting the entrepreneurship competence before and during distance learning, how didactics was adapted and changed to encourage the development of entrepreneurship competences and distance learning, and how the school development team tried to continue its work in the project “PODVIG” (Entrepreneurship in General Secondary Schools) despite the changed working conditions. The fi rst part of the article presents a good practice example – the project days implemented during distance learn- ing called “VODA”, connecting the National Education Institute Slovenia’s projects “PODVIG” (Entrepreneurship in General Secondary Schools) and “NA-MA POTI” (Natural Sciences and Mathematics Literacy: Promoting Critical Think- ing and Problem Solving). The emphasis was on the development of entrepreneurship competences, as well as ethi- cal and sustainable thinking, in connection with the development of natural sciences literacy. Keywords: entrepreneurship competence development, creativity, ethical and sustainable thinking, good practice example, project days “VODA” UVOD S pojmom podjetnosti se nikoli nisem posebej ukvarjala. Zdelo se mi je, da se mi kot profesorici nemškega jezika s tem ni treba ubadati, saj ne spada v moje podro čje. Vendar sem se krepko motila. Ko so mi dodelili vlogo koordinato- rice projekta ZRSŠ, Podjetnost v gimnazijah oz. Krepitev prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah (v nadaljevanju PODVIG), sem šele spoznala, da podjetnost pogosto napa čno povezujemo le z gospo- darsko dejavnostjo in poslovanjem podjetij, saj je veliko širši pojem (»Podjetnost – samoiniciativna in kreativna mladina«, https://www.schooleducationgateway. eu/sl/ pub/resources/tutorials/entrepreneurship-empowering-y. htm). Po EntreComp (Okviru podjetnostne kompetence) obsega znanja, spretnosti in sposobnosti posameznika, da uresniči lastne zamisli z dejanji, ki ustvarjajo vrednost za druge (Polšak (ur.), 2019). Ugotovila sem, da je razvijanje podjetnostnih kompetenc pri u čiteljih in dijakih ena od temeljnih odgovornosti vsakega »dobrega« u čitelja. Če učitelj sam ni pozoren na podjetnostne kompetence, jih bo težko spodbujal pri dijakih. S to klju čno tezo smo se ukvar- jali tudi v našem razvojnem timu. OVIRE, IZZIVI IN DOSEŽKI PRI SPODBUJANJU PODJETNOSTNIH KOMPETENC PRED IZOBRAŽEVANJEM NA DALJAVO Ob zagonu projekta na šoli smo se znašli pred kar šte- vilnimi neznankami in vsakega najmanjšega napredka smo se veselili ter ga vzeli kot pozitivno izkušnjo in izziv za naslednji korak. Sodelovanje v projektu PODVIG nas je spodbudilo, da smo s pomo čjo vključevanja virov (ena od podjetnostnih kompetenc po EntreComp) sploh za čeli razmišljati o tem, kaj podjetnost je, kako se lo či od podje- tništva in kaj pomeni vnašanje podjetnostnih kompetenc v šolski kurikul. Nekateri zaposleni s(m)o namreč imeli pomisleke, ko s(m)o slišali ime projekta in si nis(m)o zna- li pravilno razlagati pojmov. Tako je bil eden od izzivov tudi motivirati vse člane razvojnega tima k razmisleku o spremembi načina dela in pouka. Morali smo uzavestiti, da ima razvijanje podjetnostne kompetence pri dijakih smisel samo takrat, ko sami prepoznajo, da so neko kompetenco razvijali. UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 46 Podrobneje smo analizirali, kaj smo v povezavi s podje- tnostjo na šoli že po čeli; pobrskali smo za dejavnostmi, ki te kompetence že spodbujajo; zbrali smo nekatere primere dobrih praks iz prejšnjih let, ki so mogo če že potonili v po- zabo, pa bi bilo vredno z njimi nadaljevati; podrobneje smo analizirali povezovanje šole z okoljem in ugotovili, da se na veliko področjih že zelo dobro povezujeta, ter da so zunanji partnerji pomembni za delovanje in prepoznavnost šole v okolju. Opazili smo kar nekaj dodatnih priložnosti za na- daljnje sodelovanje. Tako smo z odkrivanjem priložnosti in vrednotenjem za- misli (iz kompeten čnega podro čja Zamisli in priložnosti po EntreComp) z motiviranostjo in vztrajnostjo (kompe- tenčno podro čje Viri) prešli na kompetenčno podro čje K dejanjem ter začeli z načrtovanjem in upravljanjem. Primeri dobrih praks z izobraževanj ZRSŠ za vodje in člane šolskih razvojnih timov so nam bili v veliko pomo č. Za čeli smo tudi razmišljati o povezavi razli čnih projektov (ki te čejo na šoli ločeno) na interdisciplinarni ravni. Prvo leto sodelovanja v projektu je bil šolski razvojni tim sestavljen naključno in ni pokrival vseh predmetnih pod- ročij. Med izvajanjem projekta se je izkazalo kot smiselno, da vanj vklju čimo vsaj po enega člana z vsakega predmetna področja, da bi lahko prenesli informacije in znanje na svoje aktive, u čitelji vseh predmetov pa naprej v razrede. Tako smo v naslednjem šolskem letu okrepili razvojni tim in pokrili vsa predmetna podro čja. Vedno bolj zavestno in načrtovano smo tako spodbujali podjetnostne kompetence učiteljev in v kon čni fazi tudi dijakov. Pri tem smo si poma- gali z elementi formativnega spremljanja, na za četku pred- vsem s povratno informacijo in vrstniškim vrednotenjem. PRILAGAJANJE DIDAKTIKE V PRID RAZVOJU PODJETNOSTNE KOMPETENCE IN DELU NA DALJAVO Ko so se marca 2020 zaprle šole, se nam je zdelo, da se je vse obrnilo na glavo. Nismo si povsem predstavljali, kako bi nadaljevali s projektom, saj smo imeli polne roke dela s prila- goditvijo pouka novim razmeram, a smo hitro ugotovili, da je ravno to prilagajanje tesno povezano s kompetencami pod- jetnosti. Tistim u čiteljem in dijakom, ki so imeli že razvitih nekaj podjetnostnih kompetenc, četudi le na za četni ravni, je bilo pri prilagajanju na novonastalo situacijo veliko laže. Pri učiteljih Člani projektnega tima, ki so nekatere kompetence podjetnosti že razvijali v projektu, so kompetence nadgradili na višjo raven. Po analizi izpolnjene tabele Kompetence, ki jih uporabljate oz. razvijate ob pou če- vanju na daljavo, ki smo jo v pomo č prejeli z Zavoda RS za šolstvo, smo ugotovili naslednje: 1) u čitelji s(m)o razvijali kompetence z vseh treh kompe- tenčnih podro čij (Zamisli in priložnosti, Viri in K deja- njem), ki so se med seboj prepletala; 2) predvsem je bilo treba graditi na odkrivanju priložnos- ti, obvladovanju negotovosti, vrednotenju zamisli in ustvarjalnosti, kar pa s(m)o u čitelji lahko dosegli le z motiviranostjo in vztrajnostjo, dobro vizijo ter samoza- vedanjem in samou činkovitostjo; 3) najprej s(m)o učitelji sami načrtovali in upravljali predvideni učni proces na daljavo, dolo čali prednostne naloge, organizirali in spremljali; na za četku smo si pomagali predvsem z vključevanjem virov; kmalu smo ugotovili, da je u činkovitost precej ve čja, če se poveže- mo, sodelujemo in mrežimo, bodisi na ravni aktivov, medpredmetnega povezovanja, kolektiva ali širše (vodje in člani šolskih razvojnih timov, študijskih skupin ZRSŠ ipd.), in se tako spodbujamo, navdihnemo, pridobimo podporo ter tako spodbujamo tudi podjetnostne kom- petence vklju čevanja človeških virov, sodelovanja in ne nazadnje tudi izkustvenega u čenja; 4) pri poučevanju na daljavo smo pogosteje kot v šoli upo- rabljali formativno spremljanje in e-kompetence, kar je glede na obliko dela nekako samo po sebi umevno; 5) povsem v ozadju je ostala podjetnostna kompetenca finančne in ekonomske pismenosti; 6) vsak u čitelj je vzpostavil svoje povezave med podro čji in gradniki kompetenc, jih razširil, nadgrajeval in prila- godil na način, ki je najbolj ustrezal njegovim potrebam (po EntreComp, 2019). Projektni tim je na daljavo sodeloval prek ve č različnih kanalov: telefonov, e-pošte, eAsistentovih e-pripomo čk- ov, videokonferenc. Vodje razvojnih timov (npr. PODVIG, NA-MA POTI, Formativno spremljanje, Rast, MEPI itd.) smo sodelovale na daljavo predvsem prek telefonskih po- govorov, e-pošte in videokonferenc v videokonferen čnem okolju Zoom. Organizirali smo razli čne delovne skupine, kot je npr. delovna skupina za vizijo, za vlogo pedagoškega vodje pri zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega in delovne- ga okolja ipd. Pri dijakih Delo z dijaki je potekalo na razli čne načine – videokonfe- rence, gradivo v spletnih u čilnicah (Arnesovih in eAsisten- ta), komunikacija v kanalih eAsistenta, sodelovalno delo prek drugih spletnih povezav ipd. V projekt smo vklju čili ve č dijakov, kot je bilo predvideno v operativnem načrtu (ON) 2019/2020, saj so bili vsi doma in niso imeli drugih aktivnosti. Razvijali smo predvsem ustvarjalnost, motivacijo ter eti č- no in trajnostno razmišljanje (prednostne kompetence po zastavljenem Operativnem načrtu 2019/2020). Nismo pa spodbujali samo prednostnih (zastavljenih) kompetenc po ON 2019/2020, temve č (ne)na črtovano pri dijakih krepili tudi druge podjetnostne kompetence, kot so npr. sodelovalno delo (oblike sodelovalnega dela na daljavo seveda), vklju čevanje virov (tudi človeških, npr. družine), odkrivanje priložnosti, vizija, vrednotenje zamisli, samo- zavedanje in samoučinkovitost, izkustveno u čenje idr. Na začetku je bilo treba dijake spodbujati predvsem v smislu obvladovanja negotovosti, dvoumnosti in tveganja, motiviranosti in vztrajnosti, prevzemanja pobude, na- črtovanja in upravljanja, predvsem pri razrednih urah in posameznih predmetih. Po krajši analizi dijaškega dela na daljavo in po povratnih informacijah dijakov smo ugotovili naslednje: 1) dijaki so se predvsem zanašali na podporo drugih (pred- vsem na podporo u čiteljev takoj in zdaj ter na sošolce), še vedno so pri čakovali neki nadzor nad njihovim delom; u čitelji so jim bili ves čas v oporo (prek pisnih in ustnih UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 47 povratnih informacij), vendar na druga čen način kot v u čilnici, kjer so lahko vprašali in dobili odgovor takoj; 2) spodbude razrednikov in predmetnih u čiteljev pri ob- vladovanju negotovosti, motivaciji, predvsem pa pri načrtovanju in organizaciji u čenja na daljavo ter učenju učenja nasploh, samou činkovitosti in prevzemanju od- govornosti za to, kar se bodo nau čili in znali, so bile ve č kot dobrodošle in so jih dijaki s hvaležnostjo sprejeli; 3) najve čji izzivi so jim bili časovno na črtovanje, samo- organizacija dela in u čenja, krepitev samostojnosti in prevzemanje odgovornosti za lastno znanje; 4) ve čina jih je menila, da so napredovali v vseh omenjenih segmentih razvoja podjetnostnih kompetenc; 5) poleg razvoja podjetnostnih kompetenc pa je bil vse- kakor v ospredju razvoj e-kompetenc (podobno kot pri učiteljih zaradi narave dela na daljavo); 6) elementi formativnega spremljanja, kot so jasno pos- tavljanje kriterijev uspešnosti, povratne informacije učiteljev, samovrednotenje in vrstniško vrednotenje, so prišli pri delu na daljavo bolj v ospredje, dijaki pa so jih zelo pozitivno ovrednotili, saj so jim po njihovem mne- nju zelo koristili pri doseganju ciljev; 7) dijaki so še izboljšali svoje digitalne spretnosti, čeprav so že “definirani” kot popolnoma digitalna generacija. Zaradi novih razmer je nastal izziv, kako izpeljati prvotno načrtovane projektne dni, predvidene po ON 2019/2020, na daljavo. Kljub prekinitvi ustaljenega ritma izobraževanja smo uspeli povezati tri projekte (PODVIG, NA-MA-POTI in FS). Uspešno smo izpeljali projektne dneve na daljavo, in sicer na interdisciplinarni ravni z ve č dijaki, kot je bilo prvotno predvideno, in z manjšo prilagoditvijo teme. Tovr- stno povezovanje je bilo za nas zelo pozitivna izkušnja, ki jo bomo v prihodnjih letih še nadgradili in izvedli tudi na šoli v živo. PRIMER DOBRE PRAKSE GIMNAZIJE RAVNE: razvoj podjetnostnih kompetenc ustvarjalnosti ter eti čnega in trajnostnega mišljenja v povezavi z razvijanjem naravo- slovne pismenosti v projektnih dnevih na daljavo, imeno- vanih VODA, v katerih smo povezali dva projekta ZRSŠ, PODVIG in NA-MA POTI. Voda je tisti vir na našem planetu, ki nam predstavlja vedno večji izziv za preživetje, zato smo svetovni dan Zemlje 2020 želeli obeležiti malo druga če; posvetili smo ga vodi v vseh njenih oblikah. Pomen (pitne) vode za vsa živa bitja smo poskušali poudariti s projektom VODA, s katerim smo v času epidemije, ko so bile šole zaprte, popestrili izobraževanje na daljavo in v njem združili razvijanje kompetenc treh razli čnih, že prej omenjenih projektov, vendar z najve čjim poudarkom na spodbujanju podjetnosti pri dijakih. Osnova dejavnostim pri razli čnih predmetih oz. medpredmetnih povezavah ter razmišlja- nju o pomenu vode je bil dokumentarni film ŽEJNI SVET francoskega fotografa in režiserja Yanna Arhus-Bertran- da, ki je sprožil pravi plaz raziskovanj, ustvarjalnih idej in trajnih učinkov pri spodbujanju podjetnostnih in nara- voslovnih kompetenc (»Voda« https://online.pubhtml5. com/mgla/enhh/). Najprej smo si film ogledali učitelji, da smo laže in bolj ciljno načrtovali medpredmetne aktivnosti. Pred predva- janjem smo morali urediti avtorske pravice za pred časen ogled na Arnesovem portalu, saj je bil javni ogled pred- viden od 17. do 24. aprila, u čitelji pa so morali dejavnosti načrtovati prej. Pri na črtovanju smo si pomagali s Prilogo EntreComp-a (Polšak (ur.), 2019), v kateri so podrobno na- vedeni opisniki, smernice in ravni posameznih kompetenc. Nekaj primerov nalog in dejavnosti za spodbujanje razvoja ustvarjalnosti ter eti čnega in trajnostnega razmišljanja bo predstavljenih v nadaljevanju.  Slika 1: Časovnica projekta VODA (»Žejni svet v slovenskih šolah«, http://mrezaznanja.si/fi les/2020/12/26_Golja-Petra_Rejec-Mer- ka%C4%8D-Simona_%C5%BDejni-svet-v-slovenskih-%C5%A1olah-in-%C5%BDejni-svet-na-Gimnaziji-Ravne_Mreza-znanja_2020.pdf) UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 48 Ob dnevu Zemlje (22. aprila 2020) so dijaki 1., 2. in 3. letnika prejeli povezavo do filma, navodila o poteku projektnih dni, navodila u čiteljev, ki jih pou čujejo pri posameznih predme- tih, da so si lahko bolj usmerjeno ogledali film in so kasneje lahko o njem razpravljali. Ogled je bil obvezen za vse dijake. Po ogledu filma (22. in 23. aprila 2020) je potekalo razi- skovalno in ustvarjalno delo od 1. do 3. letnika. V razli čnih letnikih so se združili razli čni predmeti (1. letnik – geogra- fija in zgodovina; nemščina, španš čina in likovna vzgoja; PRIMERI NALOG ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI 1. letnik; nemš čina, španš čina in likovna vzgoja SMERNICE IN CILJI na razli čnih razvojnih ravneh (glede na dijakovo predznanje in stopnjo razvito- sti kompetence): - razvijem zamisli, ki rešujejo probleme, ki se ti čejo mene in moje okolice; - sestavim take predmete in izdelke, ki ustvarjajo vrednost zame in za druge; - eksperimentiram z razli čnimi tehnikami, da ustva- rim alternativne rešitve problemov, pri čemer u čin- kovito uporabljam sredstva, ki so na voljo; - preizkusim vrednost svojih rešitev pri kon čnih uporabnikih. NALOGE, ki povezujejo izbrano kompetenco ustvar- jalnosti z dodatno podjetnostno kompetenco 1) Delo z viri in ustvarjalnost Oglej si opise in primere besedno-likovne ustvar- jalnosti. 2) Izkustveno u čenje in ustvarjalnost Izberi obliko, ki ti najbolj ustreza, ter ustvari iz- delek, ki bo poudarjal pomen (pitne) vode za živa bitja. Vizualna poezija a) Napiši/nariši pesem na temo VODA po principu vizualne poezije. ALI b) Napiši pesem z akrostihom VODA. Besedni oblak c) Naredi besedni oblak na temo VODA s pomo čjo spletnega programa za ustvarjanje besednih obla- kov. ALI d) Sam nariši besedni oblak na temo VODA. Slogan e) Izmisli si slogan o pomembnosti (pitne) vode in naredi plakat (po navodilih profesorice za likovno vzgojo). ALI f) Izmisli si slogan o pomembnosti (pitne) vode in posnemi kratek video. Pripravil aktiv nemš čine, španščine in umetnosti PRIMERI DEJAVNOSTI ZA SPODBUJANJE ETIČNEGA IN TRAJNOSTNEGA MIŠLJENJA 1. letnik, 2. letnik; geografija in sociologija SMERNICE IN CILJI na razli čnih razvojnih ravneh (glede na dijakovo predznanje in stopnjo razvito- sti kompetence): - naštejem primere okolju prijaznega vedenja, ki koristi skupnosti; - poiščem in naštejem primere sprememb, ki jih je povzročila človekova dejavnost v družbenih, kul- turnih, okoljskih ali ekonomskih kontekstih; - prepoznam prakse, ki niso trajnostne, in njihov vpliv na okolje; - argumentiram, da morajo zamisli za ustvarjanje vrednosti temeljiti na etiki in vrednotah, ki se na- našajo na okoljsko trajnost; - moja prioriteta je skrb za upoštevanje in spodbujanje etičnega vedênja v mojem vplivnem obmo čju; izbe- rem ustrezne metode za analiziranje okoljskega vpli- va na podlagi njihovih prednosti in pomanjkljivosti. NALOGE in VPRAŠANJA, ki povezujejo izbrano kompetenco eti čnega in trajnostnega mišljenja z dodatno podjetnostno kompetenco 1) Delo z viri ter eti čno in trajnostno razmišljanje Odgovori na vprašanja: Zakaj vse potrebujemo vodo? Zakaj je NE potrebujemo? Kakšna je po tvojem mnenju povezava med vodo in proizvodi, ki jih uporabljamo? Kaj pomeni »virtualna voda«? Pri proizvodnji katerih izdelkov porabimo najve č/ najmanj vode in zakaj? Kako smo prek vode pove- zani s preostalim delom sveta? Kaj pomeni pojem virtualna voda? 2) Izkustveno učenje ter eti čno in trajnostno miš- ljenje a) Razvrsti proizvode na podlagi koli čine porabljene vode pri izdelavi. b) Izračunaj, koliko vode je potrebne za proizvodnjo posameznih izdelkov. c) Zapiši nekaj predlogov, kako bi lahko kot posame- znik prispeval k zmanjšanju porabe vode. d) Preveri svoja obla čila in ugotovi, koliko vode je bilo zanje uporabljene. e) Zapiši, čemu bi se lahko odpovedal in kaj bi s tem rešil. f) Raziš či, kako je urejeno čiščenje odpadnih voda v tvoji ob čini in kako uspešno je. Pripravil aktiv geografije in družboslovja 2. letnik – sociologija in angleš čina; 3. letnik – biologija, fizika in kemija). Dijaki so pridno raziskovali, analizirali, popisovali, debatirali, pisali, risali, fotografirali, snemali, kritično in eti čno razmišljali, pripravili veliko slikovnega, UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 49 PRIMERI VPRAŠANJ IN DEJA VNOSTI ZA SPODBUJA- NJE ETIČNEGA IN TRAJNOSTNEGA MIŠLJENJA TER NARAVOSLOVNE PISMENOSTI 3. letnik; kemija, biologija in fizika Voda od izvira do izliva SMERNICE IN CILJI na razli čnih razvojnih ravneh (glede na dijakovo predznanje in stopnjo razvitosti kompetence): - naštejem primere okolju prijaznega vedenja, ki koristi skupnosti; - poiš čem in naštejem primere sprememb, ki jih je povzročila človekova dejavnost v družbenih, kultur- nih, okoljskih ali ekonomskih kontekstih; - prepoznam prakse, ki niso trajnostne, in njihov vpliv na okolje; - argumentiram, da morajo zamisli za ustvarjanje vred- nosti temeljiti na etiki in vrednotah, ki se nanašajo na okoljsko trajnost. NALOGE in VPRAŠANJA, ki povezujejo izbrano kompetenco eti čnega in trajnostnega mišljenja z naravoslovno pismenostjo 1) Delo z viri, eti čno in trajnostno razmišljanje ter naravoslovna pismenost a) Kaj je čista voda, H 2 O(l)? Napiši obliko molekule kot med vezmi H-O-H. Utemelji, ali je polarna ali nepo- larna. b) Navedi kemijske lastnosti pitne vode, parametre (pH, trdota, mehka voda, srednje trda voda, trda voda, nitrati, nitriti, fosfati, KPK, BPK5); za te parametre napiši preglednico in vstavi mejne oziroma dovoljene vrednosti z enotami za pitno vodo. Kateri ioni vpliva- jo na trdoto vode? Kaj je vir nitritov in nitratov v pitni vodi? Zakaj so v vodi fosfati? c) V nekaj stavkih opiši, kako poteka kemijsko čiščenje komunalnih vod. d) Razmisli, kje bi lahko ponovno uporabili kemijsko očiščeno vodo (napiši nekaj primerov, poiš či vsaj eno povezavo na članek v zvezi s tem ...). 2) Delo z viri, eti čno in trajnostno razmišljanje ter naravoslovna pismenost: gospodarje z vodo v naših domovih, kakovost pitne vode iz vodovoda, na čini onesnaževanja pitne vode in njeno čiščenje v komu- nalnih čistilnih napravah a) Odgovori na anketni vprašalnik ter z analizo odgovo- rov oceni povpre čno porabo pitne vode na družinske- ga člana in dejavnosti, za katere je porabimo najve č. b) Razišči, koliko pitne vode bi lahko nadomestili z manj kakovostno, npr. odpadno vodo ali deževnico (poiš či informacije, izmeri, kar lahko, ostale koli čine le oce- ni). c) Spremljaj porabo pitne vode v vašem gospodinjstvu. d) Preglej vire 1 in si oglej video, ki prikazuje delovanje centralne čistilne naprave za komunalne vode (na primeru centralne čistilne naprave Celje). 2 Iz katerih vodnih virov se napaja vodovod v vašem kraju? Ime- nuj vodni vir. e) Navedi 5 razlogov, zakaj je pitje pitne vode iz vodovo- da z vidika odnosa do narave in človekovega zdravja v našem okolju primernejše kot pitje vode iz plastenke. f) Razmisli, kaj vse, poleg vode, ste če ali »pade« v vaše odtoke in stranišča? Kam doma odlijete maščobo iz najljubše ribje konzerve? Kam odložite svojo upora- bljeno zobno nitko? Kam odvržete papirnati robec ali krpo za prah za enkratno uporabo? Kam odložite neporabljena zdravila/prehranske dodatke? g) Razišči, v katerih koroških krajih so centralne čistilne naprave za komunalne vode. h) Voda, ki odte če iz vašega gospodinjstva, se bo pre čis- tila v čistilni napravi. Pa se bo res? Ali lahko vodo, ki priteče iz čistilne naprave, pijemo? Ali pa jo le razbre- menimo nekaterih (škodljivih) snovi? Utemelji svoje odgovore! i) Zapiši eno spremembo v svojem na činu življenja, ki jo boš naredil/ki jo lahko narediš in bo pomenila tvoj prispevek k temu, da bo v vaše odtoke/straniš čno ško- ljko odteklo/padlo manj snovi, ki ne spadajo v vodo. Pripravil aktiv naravoslovja 1 Pridobljeno 18. 4. 2020 s spletne strani https://www.24ur.com/novice/slovenija/ali-v-skoljko-odvrzete-vlazilne-robcke-letno-v-sloveniji-35-milijona-ev- rov-za-sanacijo-skode-na-komunalni-infrastrukturi.html; https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/pariz-sledove-novega-koronavirusa-nas- li-v-vodi-za-zalivanje-parkov/521107; https://deloindom.delo.si/odpadna-voda/odpadne-vode-pojem-cista-voda-danes-ne-obstaja. 2 Pridobljeno 18. 4. 2020 s spletne strani https://www.youtube.com/watch?v=B4bYJy2HCqY. filmskega in pisnega gradiva o pomenu pitne vode za ljudi in družbo. Aktivnosti so bile zasnovane tako, da so spodbu- jale razvoj treh prednostnih kompetenc, ki so se med seboj tudi prepletale. V okviru projekta PODVIG smo razvijali in spodbujali ustvarjalnost ter eti čno in trajnostno mišljenje, v okviru projekta NA-MA-POTI pa naravoslovno kompe- tenco. V vsakem letniku je bil poudarek na razvoju drugih kompetenc: v 1. na ustvarjalnosti in eti čnem razmišljanju, v 2. na eti čnem, trajnostnem in kriti čnem razmišljanju ter v 3. poleg trajnostnega razmišljanja še na naravoslovni pi- smenosti. Vse skupaj smo poskušali formativno spremljati. Učitelji so usmerjali delo in dajali povratne informacije. Dijaki so ob koncu dejavnosti poro čali o opravljenem delu oz. poslali izdelke u čiteljem (uro in na čin poro čanja ter oddaje izdelkov so dolo čili učitelji). Sodelovanje in oddaja izdelkov sta bila pogoj za opravljeni del obveznih izbirnih vsebin (Voda. Https://online.pubhtml5.com/mgla/enhh/). Ugotovili smo, da so se v medpredmetnih povezavah in interdisciplinarnih dejavnostih nenačrtno razvijale skoraj vse kompetence podjetnosti, od vizije do izkustvenega u če- nja (vizija, vrednotenje zamisli, motiviranost in vztrajnost, vključevanje virov, vklju čevanje človeških virov, prevzema- UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 50 nje pobude, načrtovanje in upravljanje, sodelovalno delo, izkustveno u čenje), čeprav mogo če le na za četni ravni. Projektne dneve smo sklenili s tematskim športnim dne- vom koroške vode, s pomočjo različnih gibanj in športnih aktivnosti raziskovali potoke, reke, jezera. Navodila o izvedbi športnega dne so dijaki prejeli po e-pošti oziroma prek kanala v eAsistentu. Fotografije in poročila so oddali svojim u čiteljem športne vzgoje. Fotografije in poročilo o opravljenem športnem dnevu so bili pogoj za opravljeni športni dan, ki je prav tako del obveznih izbirnih vsebin. Dijaki so lahko izbirno sodelovali tudi na videokonferenci s prof. dr. Tomanom z Biotehniške, fakultete Univerze v Ljubljani, ko je na Arnesovem portalu v živo odgovarjal na vprašanja o filmu. Sledili sta analiza in evalvacija projekta, zbir u čnih situacij in nastalih izdelkov, ozaveš čanje lokalnega prebivalstva o pomenu vode in poudarjanje trajnostno naravnane rabe vode. Dijaki so izpolnili kratek anketni vprašalnik v sple- tnem okolju 1KA. Oceniti so morali organizacijo in vsebino projektnih dni, vsebino filma Žejni svet, izbor vklju čenih predmetov ter to, v kakšni meri so se naloge in aktivnosti vsebinsko navezovale na film. Med drugim so morali tudi navesti, koliko časa so porabili za reševanje nalog in pri- pravo predstavitev, kako zanimive, razumljive, koristne so bile naloge in aktivnosti, kateri od vklju čenih predmetov jim je bil najbolj vše č in zakaj ter kaj bi spremenili oz. kakšne izboljšave bi predlagali. Odzivi so bili zelo pozitivni, saj je bila povpre čna ocena izvedbe projektnih dni zelo visoka, kar je razvidno tudi iz grafov in izjav dijakov. Predvsem jim je bila vše č vsebinska povezava filma in aktivnosti. Vše č jim je bilo, da je bilo uče- nje izkustveno in uporabno v vsakdanjem življenju. Film pa jih je po njihovih besedah silil v kriti čno razmišljanje, samooceno in premislek o spremembah pri porabi vode. NEKAJ VTISOV DIJAKOV Kaj vam je bilo vše č? Kaj vas je motilo? Kaj bi spremenili? - Super organizirano! ;) - Projektni tim se je zelo potrudil z organizacijo, dali so razumljiva navodila in zanimive naloge. - Zanimive teme pritegnejo pozornost. Kateri od vklju čenih predmetov vam je bil najbolj vše č in zakaj? - Nemš čina v medpredmetni povezavi z likovno vzgojo, ker so mi bile naloge najbolj vše č. - Fizika, ker smo se najbolj zamislili nad lastno porabo pitne vode. - Športna vzgoja oz. športni dan, ker smo šli iz hiše, nare- dili nekaj zase in iskali vodne vire. - Biologija, saj so bila navodila zelo jasna in so se tudi vprašanja v anketi popolnoma navezovala na snov. (»Žejni svet v slovenskih šolah« http://mrezaznanja.si/ files/2020/12/26_Golja-Petra_Rejec-Merka%C4%8D-Si- mona_%C5%BDejni-svet-v-slovenskih-%C5%A1olah- -in-%C5%BDejni-svet-na-Gimnaziji-Ravne_Mreza-z- nanja_2020.pdf.) VIRI IN LITERATURA Polšak, A. (ur.) (2019). EntreComp: Okvir podjetno- stne kompetence. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. R. Merkač, S. (ur.) (2020). Voda. https://online.pu- bhtml5.com/mgla/enhh/ (22. 12. 2020). Podjetnost – samoiniciativna in kreativna mladina (2017). https://www.schooleducationgateway.eu/ sl/pub/resources/tutorials/entrepreneurship-em- powering-y.htm (22. 12. 2020). Golja, P. R., Merkač, S. (2020). Žejni svet v slovenskih šolah. http://mrezaznanja.si/files/2020/12/26_Golja- -Petra_Rejec-Merka%C4%8D-Simona_%C5%BDej- ni-svet-v-slovenskih-%C5%A1olah-in-%C5%BDejni- -svet-na-Gimnaziji-Ravne_Mreza-znanja_2020.pdf (22. 12. 2020). Organizacija projektnih dni Vsebina projektnih dni. Vsebina fi lma Žejni svet. Naloge in aktivnosti so se vsebinsko navezovale na fi lm. Izbor vključenih predmetov. Ocenite z ocenami 1 do 5 (1 najnižja ocena, 5 najvišja ocena). (n = 262) 12345  Graf 1: Splošna ocena projektnih dni (Žejni svet v slovenskih šolah. http://mrezaznanja.si/fi les/2020/12/26_Golja-Petra_Rejec-Mer- ka%C4%8D-Simona_%C5%BDejni-svet-v-slovenskih-%C5%A1olah-in- -%C5%BDejni-svet-na-Gimnaziji-Ravne_Mreza-znanja_2020.pdf.) Najzanimivejše dijaške vtise, ugotovitve, izdelke (foto- grafije, literarni izdelki in videi) smo sproti objavljali na spletni in FB-strani šole. Dijaki so po želji lahko oddali tudi avtorske glasbene izdelke, videoposnetke in fotografije na temo vode. Ker pa menimo, da moramo sebe in okolico ve čkrat opom- niti na pomen in trajnostno naravnano (iz)rabo naravnih virov, predvsem vode, smo se odlo čili, da v okviru tednov vseživljenjskega u čenja 2020 še enkrat opozorimo, da se je dobro zavedati, kako odvisni smo od voda v naši okolici. V okviru dejavnosti TVU 2020, U čimo se o pomenu naravne- ga vira – vode, torej smo! (ki so potekale pod okriljem ob- močnega koordinatorja TVU 2020, Ljudske univerze Ravne na Koroškem – LURE) smo se odlo čili, da izdamo spletno publikacijo Voda, v kateri smo povzeli nekaj najpomemb- nejših dijaških dognanj ter zbrali nekaj najdragocenejših dijaških in u čiteljskih vtisov, najizrazitejših izdelkov in najbolj pripovednih fotografij fotokrožka Gimnazije Ravne. Povezava do spletne publikacije VODA: https://online.pubhtml5.com/mgla/enhh/.