INGVICE Železciška lokomGiiva je oupovsdala v soboto, dne 31. maja na progi v Žerovincih pri osebnem vlaku. Na pomoč je moral prispeti stroj, ki je vlekel vlak iz Murake Sobote v Maribor. Siiaa neurja so obiskala y nedeljo, dne 1. junija Prekmurje. Nevihte in neurja so povzročila upostošenja v Dobrovniku, Fokovcih, Vučji gomili do Cankove. Znatno je poškodovan most pri Dobrovniku. Strela je uilarilla dne 2. junija med hudim nalivom v nove hleve posestnika Vehovarja na Videžu pri Slovenski Bistrici. Ker ni bilo sena na podstrešju, se je domačim posrečilo, da so ogenj udušili. Strela ja raztrgala le del strehe in oplazila v hlevu telico, da so jo morali zaklati. Oudao tele. Na Humu pri Ormožu je I>ovrgla krava 3. junija tele (teličico), ki je imela dva gobca, štiri oči, dve ušesi in dve čeli. Nestvor je jbll pravilno razvit in živ. I)a so oteli kravo, so morali teletu glavo zasukati tako, da se je zadušilo. Zadružaa SamopoinoS t Majriboro, Miklošičeva ulica 2 javlja vsem članom 4. oddelka, da je umrla dna 29. aprila 1930 flanica tega oddelka gospa Marija Bsranič, prevžitkarica iz župnije Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Rajna je bila članica, naj počiva v miru! — Četudi je bila rajna lo dober mesec dni članica drustva, in ni bilo društvo v smislu pravil, ki določajo, da mora biti vsakdo član društva vsaj pol leta, da dobi podporo, zavezano izplačati kako podporo, je vendar izplačalo sinu prav lepo pcdporo. Društvo je v tem prvem slučaju smrti pokazalo, da je občekoristno podporno dru- štvo namenjeno za kmečko prebivalstvo na deželi. Zadrnžna fsamcpomcč v Mariborn, Miklošičeva ulica 2 ima v večini okrajev svoje zastopnike, sprejme pa še zastopnike za nekatere okraje, kakor na primer Posavje, okraj Laško itd. Kdor želi prevzeti zastopstvo, naj se obrne na društvo, ki mu bo dalo vsa natančnejša pojasnila, Aviobus Celje—Dcbrsa vozl odslgj petkrat dngvno tja in nazaj. Vslgd n^pričakovanega navala se J9 morala že sedaj ctvoriti pgta proga z odhodom iz Dobrne ob 14.50 in prihodom v Celje ob 15.40, kjer ima zvezg na oba osebna in na brzovlak proti Ljubljani in Zagrebu ter z odhodom iz Cglja po prihodu vssh treb. vlakov ob 10.15 in s prihodom t Dobrno ob 17.05. "Kdor ima tiskan vozni red. naj ga v tein smislu popravi. Požar v Škalah prl SIoTenjgiadcn. Dne 3. jimija krog pol šeste ureVjutraj je izbruhnil požar v Škalah pri SIovenjgradcu pri posestniku Francu Špegn. Vzrok požara eo bile najbrž saje t dimniku, ki so se vnele v stanovanjski hiši, ko je zakurila gospodinja v pe5i za peko kruha in kuho svinjske krme. Prevžitkarju Kuplen, ki je sostanovaIec, je zgorela ob tej priliki obleka in 1250 Din gotovega denarja. Na podstrešju je uničil požar večje količine masti in pšenice. Požarnim brambam iz Velenja ter Družinirja gre zahvala, da s^ ni razsiril ogenj iz hiše še na gospodarsko poslopje, ki je y neposrednl bližini. Fcžar sahtoval Łlove?ko žrfer. — I_ PoljCan smo projeli to-le porcčilo: V nedeljo, dne 1. Junija je udarila strela v Prcšernov vinski hram v Cerju pri Poljčanah Ker sta bili poleg kleti in prcšnice še dve sobi ter kubinja pri viničariji, je bila doma 37 letna mutasta viničarjeva hfii Mima. Bila je ob času udara strele sama doma in jo je zadušil dim od slamc, ki je bila pri- pravljena za vez in ki se je vnela po udaru. Viničarija je pogorela s krasno preso vred do golega zidovja. Vino t dobro obokani kleti je ostalo nepoIkodovano. Vola je ukradel. Iz zaprtega bleva je bii ukraden v Podgorju pri Šoštanju posestniku Kotniku tri leta stari vol. Par dni zatem je prignal vola neznanec k posestniku Novšaku v Zavodnji in ga ponujal na prodaj. Ker ni imel živinskega potnega lista, Novšak vola ni kupil in tat se je napotil v svojo obžino po potni list. Za ukradenega vola ge zvedelo crožništvo, ki je uzmoviča prijelo, ko se je vrnil k Novšaku s pottoim listom. Radi dekleta. Dne 31. maja zvečer je prižel Elsbacberjev hlapec Ant. Krajnc » svojo zaročenko Francko Drobnetovo W Resnikovo gostilno v Marija- gradcu, Itjer se je nahajalo več že vinjenih fanlov, med njimi tudi Karel Gaberšek |z Zabreža. Ti so takoj začel izzivati Krajnca in mu boteli s silo odvesti de^leta ter ga spraviti v svojo družbo, čemur pa se je dekle ustavilo. Krajnc je, la s« izogne pretepu, zapustil z dekle»m gostilno in odšel proti domu. GafeerSek in dva brata Cverleta pa so mu iledili in ga je Gaberšek, ko ga je dohitel, udaril s kolom po hrbtu. Da se abrani, je Krajnc potegnil žepni nož in Eamahnil okrog »ebe, pri čemer je Gaberšeka zadel z ostrino v vrat in mu prerezal žilo odvodnico. Hitra zdravaiška pomač in prevoz v Celje v bolftico sta mu režila življenj«. Utopljenca so petegnili iz Savinje Rimskih toplicah so potegnili v poneljek, dne 2. junija iz Savinje truplo urija Žličarja iz Št. Jurja ob Taboru, i je ponesrečil pri prevozu preko Sahije, kakor smo poročali v zadnji šteilki. Bruhanje ognjenika Vezuva. Točno leto dni po lanskem izbruhu v dneh od L do 6. junija ]e pričel Vezuv te dni bonovno bruhati. Čudo — dara _a Jeziks. Naravnost tudesno nadarjencst za tuje jezike je Imel letos umrli Nemee Emil Krebs. — Rojen je bil kot sin preprostega tesarla v šlezijski vasi Esdorf. Kot sedemietni ljudskošolar je prišel v šolski knjižnicl do nemško-francoskega slo¦varja, Po par mesecih je že pozdravil fičitelja v francoščini. Izredno nadarJenega dečka so i>oslall v gimnazijo v Schweidnitz. Ko je končal 17 let, je go*voril 12 jezikov. Na očetovo željo je Itudiral v Berlinu pravo in obenem obiskoval na visoki &oli oddelek za tuJe jezike. Ker je že govoril tedaj toliko jezikov, so mu svetovali, naj se loti kitajščine, ki je najbolj težavna. Po preteku dveh let je bil že popolen Kitajec v pismu ter besedi, da, celo razna narečja je poznal. Leta 1893 _ 21 leti je bil dodeljen nemškemu poslaniStvu kot tolmač. Zgodilo »e Je, da je prejela kitajska vlada od mongolskega plemena, ki ge je osvobodilo leta 1912, pismo, kojega pisave ter vsebine ni znal razbrati nobeden kitajski u5enjak. Obrnili so se na Krebsa, ki |e dokument nrno prečital. S Kitajci iz pekinške okolice se je razgovarjal v raznih narečjih tako dobro, da mu ne bi bil nikdo prisodil, da nl rodom Kitajec. Po izbruhu svetovne vojne je moral ostaviti Peking in se je preselil v Berlin t zunanje ministrstvo, kjer je neprestano nadaljeval jezikovne študije. V občevanju je bil redkobeseden ter zadirčen in najrajši sam pri knjigi. V svojl delavni sobi je imel le eden polamani stol, na katerem je sedel sam in je moral vsak obiskovalec pri razgovoru z učenjakom stati. Svoje žene se je znebil pri študiju s tem, da jej je začel čitati kake indijske ter druge knjige in hvaliti lepoto kakega prav izredno tujega jezika. Ko je umrl 2. aprila 1930 v starosti 62 let, je popolnoma govoril ter pisal 59 jezikov, nad 100 jih je razume-1, čital in prestavljal. Čenska, ki je ninrla dvakrat. Znamenitl kirurg v Parizu dr. Bouchon je zabeležil te dni v časopisju to-le: »Avtomobil je povozil žensko, katero so prepeljali v bolnico mrtvo. Hitro serri jej odprl oprsje, da sem prišel do srca, ki je imelo dolgo raztrgano rano, radi pritiska teže avtomobila. Ženska ni dala nobcnih znakov življenja. Hitro sem zašil rano in zaCel masirati srce, ki je začelo oživljati in z njim tudi žile. — Posrečilo se mi je žensko spraviti k življenju za 35 minut, a je nato umrla radi stisnjenja jeter.« Kirurg je mnenja, da toliko ljudi s prebodenim ali prestreljenim srcem ne bi nmrio, ako bi bila takoj po ranjenju pri rokah kimrgična pomoč. Esdek narodoslc\Ts! pojav. Na.ogromnem otoku Nova Zelandija pri Avstraliji so prvotni prebivalci Maori. Pri Ijudskem štetju leta 1825 so našteli maorov 100 tisoč duš. Leta 1874 45 tisoč, leta 1896 le Se 39 tisoč. Novozelandska vlada se je začela brigati radi izumiranja prvotnega plemena in res tudi dosegla, da so Maori od leta 1900 v stalnem naraščanju glede števila. — Danes jih je že 60 tisoč, so čisto kultivirani in nekateri v najvišjih uradniških službah. Celotno prebivalstvo po avstralskem morju in na tihooceanskih otokih Je v izumiranju, izvzemši Maore na Novi Zelandiji in Novokaledonce. Praznoverje na Eanarskih otokih. —< Oddaljenost od omikanega sveta je na teh otokih, ki ležijo v Atlantskem Oceanu, rapadno od afriške obali, imela na versko mišljenje njih zapuščenega prebivalstva polagoma tak učinek, d« se Je njih prvotaa krščanska vera iz-| premenila v nefcako mešanico, katera _4aj obstoja it ostankov krščanstv^ spiritizma, v pretežni večini pa iz praznov^rja. Na račun tega potvorjenega verskega naziranja se pripisuje grozni čin, ki ga je izvršila v Beki mali va3i na otoku Tenerifi družina, po imenu Valido. Žlvih članov v družini >Je bilo pet, starši in tri hčere. Med svoje družinske člane pa »o še vedno šteli tudi sina Ferdinanda, ki je sicer umrl pred letom dni, a ga je družina, vdana praziM)verskemu spiritizmu, še vedno smatrala kot del sebe, češ, da lahko občuje z njegovim duhom. Ta misel se je tako utrdila v njihovih glavah, da so nazadnje v resnici bili prepričani, da umrli občuje z njimi. Neke noči se je baje duh prikazal nekemu družinskemu članu, skoraj gotovo v sanjah, ki jih je rodila razgreta domišljija, in javil, da drugače ne bo rešen s kraja teme, razen, ako se ena izmed sester zanj ne žrtvuje. Takoj drugo jutro so nato s-estre žrebale med seboj, in žreb je zadel najmlajšo, 16 letno Kalendarijo, ki je tudi brez obotavljanja bila pripravljena vzeti žrtev na se. Ostali sestri in starši so Jo nato slekli, privezali k postelji in jo s spletenimi vrvmi pričeli bičati. Pri tem delu so izmenjavali drug drugega, dokler ni po šesturnem trpinčenju uboga žrtev, ki je vse vdano prenašala, končno izdihnila. Ko je policija zvedela za zadevo, je v&o družino aretirala. Obesili napašnega mcža. Kakor sa poroča iz mesta Ahualulco v Mehiki, je v tamkajšnji okolici četa oboroženih mož ponoči zasledovala nekega bandita. Pri tem je ujela nekega moškega, o katerem je domnevala, da je tisti, ki ga iščejo. Proces je bil kratek in nesrečneža so obesili na prvo drevo. Z grozo so pa drugo jutro ugotovili, da je mož, ki so ga obesili, ne iskani bandit, pač pa obče spoštovani državljan, ki je v svojo nesrečo bil nekoliko podoben banditu in mu je bilo tudi ravno tako ime. S steklim psom nad tekmesa. Mehiški listi poročajo o dogodku, ki je brez dvoma vrhunec zlobe ljubosumneža. Neki Croceo iz Guadalajare se je rešil tekmeca pri svoji znanki na silno krut in brezarčen način. Privezal je psa na verigo ter mu nekoliko dni v največji vročini ni dal vode, da je nesrečna žival obolela na steklini. Nato je prežal na svojega tekmeca in spustil psa v trenutku, ko je mimo hi§e prišel Pablo Carmona, njegov srečnejši tovariš pri gospodični Roziti. Pes je seveda popadel in ogrizel Carmono in ta je tudi podlegel grozni bolečini. Policija je ne^ kaj zasumila in zaprla Crozia. Zločinec je v ječi prizna-1 svoje grozno dejanje. Tudi v Zedinjenih drža%'ah Je jako ob5ntna brezposelnost. V Chikagu j« neki neznan moški pustil malega otroka dvema ženskaina v Lincoln parku. Moškega so po naključju našli in seveda postavili pred sodišče. Njegova izjava pa je tako ganila sodnika, da se. je odločil, odložiti obravnavo. Kakor je moški izpovedal, se ni nameraval popolnoma odpovedati otroku, ampak mu samo pomagati. Lačen otrok je jokal, v hiši pa ni bilo niti novčiča, da bi mu kupili mleka. Nosil je nato otroka v več sirotišnic, a povsod je bilo tako napolnjeno, da ga niso več mogli prevzeti. Tako se je odločil za skrajnost in je oddal otroka neznani ženski, o kateri je upal, da mu bo dala jesti. Vse cenjene čitatelje opozarjamo na prilogo, ki smo jo priložili zadnji številki našega lista, prospekte za naknp siečk državne razredne loterije tvrdke A. ARNUŠ-AKTONJEVIČ — Beograd, Knez Mlhajlova 48.