DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVII1 DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) jlJ^Gl'ODPIRAJO OČI. - hot^i ,e. takih ki poprej niso Vei\ieti, da je za partizan- *Vi>li, daUni?6m' TlKli S° se n0r" Sl'ik . duhovniki komunizem :pira.;;j°prečrno. Danes taki ' oni sP°znavai° da 80 v zmoti in da je imel le tli - je Svaril pred ko- inars-I'f Partizanstvom. Tu- Dfan 5 P«rtizan je zelo raz- aeat es si ne more več lna qo'' Vemo za slučaj, ko na sm'f m tak Partizan Pri" g"1 no Posteljo, pa je po- oCe in Jih Prosil naj ieCavir p0hujšanje ki m ) nPanizanstvo. Prosil jih je s tem, da je pod- 'da, Ujamejo komunizmu, a Sa je uradih ljudje, ki znajo komaj pisati in brati. Zato aktov nima kdo reševati, ker jih ne zna in nima smisla zato. Za vsako stvar morajo ljudje iti osebno v urad, da iztisnejo kako rešitev. VSE ZA PARTIZANE. — Enakosti v komunistični Jugoslaviji ni. Tudi pri delitvi živil se dela razlika med katoličanom in partizanom. Ti zadnji dobe skoro vsega. Ne prav vsega, ker mnogih stvari sploh ni mogoče dobiti. Toda, če je kaka stvar, je najprej za partizane Zato lahko hvalijo svoj režim. Ko je prihajala v Ljubljano amerikan-ska obleka preko UNRRA so pisali listi, da dobe vsi potrebni. Ko pa so potem prišli taki po-rttilj "" f' °n pri partizanstvu trebni po obleko, so jih najprej ; ^RarkUSil ! izPra'^ali' kdo in kaj so. Vsake- je pod PARTI- ga imajo zaznamovanega, kdor ni z njimi. Za vsakega so potem šli gledat svoje zapiske in pri katerem so videli, da ni z njimi, so mu kratko rekli: Ti nisi naš! Tak ni dobil. Tako se je delilo Tako sede po ameriško blago. vi^O ZASTALA. — Na-|«0(jy 'ko novh uradnikov, |poPl.e!g drugemu na pot. Kdor isli da1 nCal živijo Tito, tudi fve kn1m0l'a sedai živeti od dr- uradnik. ' Troje mest je paralizira- nih radi stavk delavcev NOVI GROBOVI !GeneraI Motors ie Ponudi,a delavcem na uro več, toda avtna unija vztraja pri zahtevi za 19Vk. Mesta: New York, Philadelphia in Pittsburgh so paralizirana vsled stavk. Frank Kovačič | Po daljjši bolezni je umrl na j svojem domu do'oro poznani rojak Frank Kovačič, star (51 I let. Doma je bil iz vasi Škrle-ivo pri Št. Rupertu, odkoder je prišel v Cleveland pred 41 leti. |Zadnjih 25 let je vodil gostilno in restavracijo na 4121 St. ! Clair Ave. j Bil je član društva Slovan i št. 3 SDZ, Cleveland 126 SNPJ, iDoslužencev in podružnice št. 5 'SMZ. Tukaj zapušča žalujo- a, tanci v Ohio so re. hirali, da Lauscheta ■Statlei!kailci s« imeli v hote-t>i'uZl v ^levelandu večerjo let. 0VanJ'u Lincolnovega Več kot 1.000 go- o7. n»vzočih. Vsak go-k°ngresnika Bender- n S-^ivodJa TePubli" t ^ ka^j ' Pa do guverner-ar: . ^he"1 Vedo' da bo guverner >ki li^°miniran na demo- n°VGmbr'JSrjih bo-i -ie že zdaj Sb^rjal, da je treba v Prit Uscheta premagati. pJo. u.marne volitve so ne bri- Ker O i IboU V Clevelandu bodo izredne volitve za več denarja Danes teden bodo v Clevelandu izredne volitve. Mesto bo vprašalo volivce, da dovolijo ra-Diti 10 tisočink vseh dohodkov ..a vzdrževanje mesta, namesto 7i/_> kot dozdaj. S tem bi dobilo mesto kakih $3,000,000 več za vzdrževanje, za izboljšno plačo uslužbencem in za druge stroške. Mestna zbornica je ta dodatek k čarterju odobrila in sicer za 3 leta. Toda župan Burke je rekel, da bo administracija to ra-aila samo za ei}0 leto. rske volitve," ko si bo-"aspi-oti Lausche in M Jll^ev? Se' da Pri napadih na tudi niso poza demokratske y ^ umi aemoitratsKe H in ashingtonu. V Colum-\aii( J ^ashingtonu bomo X'ai;° drivS drugemu pri' y Ka unija vpraša A fes. Priboljška rt ■fe* a ln strokovne unije au so vprašale vladni Jezdno uravnavo 12 'Jepi^01 Povišanja mezde e- To bi zneslo ne-ar na dan več zaslu- O.«1 It*' gl i ie p TfA oil1 )S ■s V Waukeganu bo nič koliko pečenke Wmkegan,, III. — Modri mestni očetje v tem mestu ho ukazali, da od doves naprej ne sme noben petelin več peti v mestu. Kršitev te postave določa globo od $1 do $100. Ker bo moral kazen skoro gotovo plačati petelinov gospodar ali gospodinja in ker petelinu ni mogoče zabraniti prelepega petja, ne bo kazalo drugače, da se jih naglo spremeni v slastno pečenko. Blagor Waukeganu, ki ima tako modre mestne očete. -o- Mrs. Roosevelt se je postavila proti Rusiji radi beguncev 1— London. — Mrs. Eleanor čo .soprogo Ano roj. Vogrinc, Roosevelt je nasprotovala rus-'doma iz vasi Brezina pri Bre-kemu komisarju Višinskemu v žicah, sinova Franka in Stan-skupščini organizacije združenih leya, hčere Anna Skorich, Jus-narodov ter pridobila zbornico vrtine Sabot, 6 vnukov, brata Joh-juilog beguncem po raznih deže-'na,, sestre Mrs. Mary Vidic, lah Evrope. Mrs. Roosevelt so| Mrs. Rose Koporc in več dru-ravzoči burno aklamirali, ko se gjh sorodnikov, v starem kraju je pognala za begunce, kateri |pa enega brata. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Zakrajskovega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kal-varijo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim soža-lje. Pogreb Filipa Krakeka 1 « I Razne drobne novice iz Clevelanda in te dkolice Prevzem podjetja— John in Lillian Rožanc iz 19416 Pawnee Ave. (John je Klemenov iz Begunj nad Cerknico) sta kupila znano in dobro idočo Arkotovo restavracijo z licenco D-2 in poslopjem vred na vogalu Babbitt Rd. in St. Clair Ave. v Euclidu. Podjetje bosta prevzela s 1. aprilom. Podjetnima rojakoma želimo mnogo' uspeha v tej obrti, u pa toplo pri- imajo pravico do človečanskega postopanja in do svobode. "Ali smo mi v Zed. državah tako slabotni," je vprašala Mrs. Roosevelt, "da bi prepovedali človeškemu bitju povedati kar vidi in sliši, kaj misli in kaj veruje? Tudi čez Zed. države lahko rečejo kaj, pa mislim, da imajo za to vso pravico." Pozneje je skupščina sprejela predlog, da se za begunce napravi posebna taborišča po Evropi in da se jih ne sili iti nazaj v njih rojstne dežele, če sami nočejo iti. Kar je ruski komisar Višinski predlagal je bilo, da se jim ne da nobene pomoči in da se v njih taboriščih zatre vsa propaganda proti združenim narodom. Kar je Mrs. Roosevelt zagovarjala je bilo to, da je med begunci mnogo oseb, ki nočejo ali ne smejo domov v svoje rojstne kraje, ker se ne strinjajo z sedanjimi režimi tam in take se ne sme siliti domov. -o- Delo, ne pa postave so rešitev problema San Francisco. — Tukaj je govoril Henry Ford II., pred- Primeroma malo število delavcev je popolnoma parali-ziralo troje mest: New York, Philadelphijo in Pittsburgh. Samo 17.000 delavcev v vseh treh mestih je to izvedlo. V New Yorku stavka 3,500 delavcev pri vlačilnih ^pl'naSim .ljudem nih. vsled česar je mesto skoro brez kuriva. V Pittsburghu porocamo-je včeraj zastavkalo 3,400 delavcev pri elektrarni in v Phi-so prejeli— ladelphiji je na stavki 9,900 uslužbencev.pri ulični železnici.! Mary Kocjan iz 1592G Whit ————-- comb Rd. je prejela pismo Danes zjutraj so do la poročila, da je unija v Pittsburg-Uu sinoči od poklicala s t a v ko delavcev pri elektrarni. Tudi iz Philecdelphije se poroča, da sta se kompanija in unija sporazumeli in župan je izjavil, da bodo začele ulične železnice in avtobusi danes dopet obratovati. detroit General Motors korporacija je ponudila včeraj uniji avtnih delavcev 18'/oc priboljška na uro. Unija je ponudbo ročno zavrnila. Unijski voditelji so odšli od zborovanja z izjavo, da ne bodo prišli nazaj, dokler ne bo korpo žene ameriških vojakov ne bodo šle jtako kmalu k njim onstran morja Washington.?— žene in druge odvisne osebe ameriških vojakov, ki so mislile, da bodo šle lahko kmalu za njimi preko morja, bodo moralfe še precej čakati. Tako naznanja vojni oddelek, ki pravi, da se je vsa stvar sli-laka vse preveč rožnato. Vojni oddelek je že prej rekel, da vse to jzavisi od življen-skih in stanovanjskih pogojev v deželah, kjer so nastanjeni ameriški vojaki. Ti pa niso nič kaj I se d 11 ik Ford Motor Co., ki je zadovoljivi in tako bodo morale star šele 28 let. Izjavil je, d-a ameriške družine čakati za ne-J stroge postave ne bodo rešile določen čas, predno bodo mogle i problema sporov v industriji, za vojaki. A (W^ili zidarji, elektri W'^ai ' Peharji in dru SnUeia7?2-00nauro. Na-!•' r>'» 1 v stavbinski indu-Hadobivali po tem zvi- Jmanj ?L26 na ur0_ ■ j° biti več Kupujte Victory bonde! ampak delo. Pot k miru m obilici je samo delo in produkcija, je rekel mladi Ford. N,... ki varnostni direktor svari pred obešanjem perila blizu peči Frank D. Celebrezze, cleve- jo brisače na steno zadej za ku- nt,bil ti8kan oglas, zavze- S? de, landski varnostni direktor, podaja gospodinjam sledeče važne nasvete. Tekom zimskih mesecev suši gospodinja perilo na podstrešju, ali v kleti. Da se hi-V lokalnem ga- *reje suši, obesi perilo blizu fur-neza. Prav zadnji teden je to stran časopisa, v povzročilo v neki hiši ogenj „d om -avci apelirajo na' Družina je bila ob času požara <2 V Steel Foundry Co., I v cerkvi in tako je ogenj napra-1 jačne z obratom. Podjvil občutno Škodo, predno so ga V te bilo 132 podpisov de-i opazili in pogasili. Zato ne obe- ki ci so pa veseli, ker so vse šole za-1 ih odposlali iz Clevelanda v prte. Včeraj* so bile uradno za- novembru potom firme August prte vse trgovine in uradi. jKollander. Razume se, da so Zverinjak v Bronxu je vč'eraj ,bili pošiljk silno veseli, prvič zaprl vrata publiki od leta Po pisnw naj pri(ie— 1899, ko so ga odprli. j Frank Centa. star okrog 57 Vse to je povzročilo 3,500 de-1^ doma iz Kota> ob ki sedaj živi nekje v vlačilne čolne, ki dovažajo kuri-'clevelandUt ima pismo iy >stare vo v mesto. , j domovine. Dobi ga, če se zglasi philadelphia i pri Mrs. Mary Kocjan na Stavka uslužbencev pri ulični J15926 Whitcomb Road v Col-železnici in avtobusih, je vzela Hnwoodu. prevoznino kakim 3,000,000, kt\DmjseUl obletnica— vsak dan vozijo na delo, z de- -« y p6tek m fel)> ob 8:15 bo la ali po opravkih. Na stavki je | darovaua v cerkvi 8V. Vida ma-9,900 uslužbencev, ki so. filam;ga , okojno An0 stepic v 0. unije CIO. Delavci zahtevajo „ , , ,n)in 20. obletnice njene smrti. 25 centov več na uro, vrhu tegai , imajo pa poravnati z družbo 26^®?« »™dmce- Kompanija je po- Podružnica št. 41 Slovenske nudila 12 centov na uro več, za ženske zveze ima za letos »lede-druge zahteve je bila pa pri vo-,1" odbor: Predsednica Mary 1 ji za pogajanja. i Lušin> podpredsednica Anna Tako je včeraj stalo v 52 re-jRebolj, tajnica Catherine Ar-mizah 3,268 uličnih voz, busov tel, 1600C Parkgrove Ave., bla-in avtobusov. Pred temi stoje gajničarka Ella Starin, zapis-piketne straže, da jih kdb ne po- nikarica Mary Jarc, nadzorni- skusi obratovati. [ ce: Margaret Rožanc, Anna Vpregli so taksije in zasebne Stopar, Theresa Miklavčič. Se-avtoihobile, ki vozijo ljudi rta de-|.je so vsak 1. četrtek v mesecu lo in po opravkih. Kakih 225,-j v SDD na Waterloo Rd. 000 avtomobilov je na cesti.! Zaroka— Taksi j je pa tako težko dobiti kot, na primer sirovo maslo. Vladni posredovalci so na delu, ki skušajo doseči sporazum med kompanijo in unijo. Guv. Lausche je stopil v akcijo, da zmanjia prometne nezgode Mr. in Mrs. Louis Cimper-rnan, 1115 Norwood Rd. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Josephine z Mr. Frankom Godic Jr., sinom Mr. in Mrs. Frank Godic iz 1105 Norwood Rd. Bilo srečno. -o--— Mnoge gospodinje rade obeša- direktor ?«Ukazu P) J^lftrno . ^posluje kakih C1' ortu.1,1 vodstvo je na dabonaj- večini delavcev ter °Vl0 tovarno. Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Tisoči Slovencev so padli. Tudi veliko število partizanov. Nikjer jm ne beremo, da bi padel kak vodilni komunist. Ali so ti samo druge gonili v mesnico? Ali zanje ni vel j al "sveti" boj za svobodo? Japonci so poslali k nam 9,000 balonov Tokio. — Japenci so poslali do meseca marca 1945 do 9,000 balonov proti Zed. državam. „Od 3. nov. 1944 do marca 1945 so jih poslali proti Ameriki 150; dnevno. Japonci sami so računali, da jih je doseglo ameriško obrežje 10 odstotkov, to je kakih 900. Kar je pa znanega v Ameriki jih je doseglo ameriški kontinent le 225. Šest parov jih boste imele do 1. julija Washington. — OPA prerokuje, da bo do 1. julija dovolj nylon nogavic, da jih bo lahko imela vsaka ženska po 6 parov. Rusija vprašuje zdaj samo za 1 bilijon poso- Columbus, O. — V državi Ohio jila v Ameriki so se zvišale prometne nezgode i Washington. — Ekonomski za 35 odstotkov. To je začelo (odsek poslanske zbornice poro-skrbeti guvernerja Lauscheta, da so Zed. države zavrnile ki je poklical za 20. februarja na^ vprašanje Rusije za 6 bilijonov posvetovanje k sebi vse varnost-|doiavjev posojila in da se zdaj ne direktorje in prometne komi- še pogajanja samo za en bi-sarje iz države. Samo v Cleve- jHjon p030jila Rusij}. i v Ki" lo landu je bilo letos že 18 promet- Isti odsek dalje poroča, da ' SVe P r±-IfnU ' "ih neZff0d' d0Čim 80 bHe Pr0Šl0,je utsvarila Rusija ekonomski te robe v prodajalnah. |leto d tega časa sam0 štiri- ,Vf>iimi sosedi ki so uod Mesto je mobiliziralo v službo j Guverner Lausche je izjavil,!b,ok 8 SVOJimi b0hedl» kl 80 P°d vso policijo in vso požarno bram- da je poiožaj vznemirljiv, pa da bo. Oblasti se boje, da se bo postaja vedno slabši in varnost- spridilo mnogo živel v elektri- ni organi morajo s pomočjo in rusko kontorlo in'da bodo vsled tega vzhodne evropske dežele zaprte za ameriški trg. Čilih ledenicah, ker ne bo elektri- sodelovanjem voznikov in ljudi v k©. NEW YORK To največje svetovno mesto je bilo včeraj kot bi izumrlo. Mestna oblast je ukazala zapreti zaradi pomanjkanja prostora vse javne prostore, razen najpotrebnejših za ljudsko varnost in zdravje. Obratovati smejo samo bolni »niče, prevoz, časopisje, radijske postaje, prometna postrežba in restavracije. Prebivalstvo, ki splošnem preprečiti ali vsaj zmanjšati prometne nezgode. Zahtevajo za stavkarje brezposelno odškodnino Columbus, O. — Unija CIO iz Mahoning okraja se je obrnila na guvernerja Lauscheta, naj »kliče izredno zasedanje državne postavodaje, ki naj določi brezposelno odškodnino za stavkarje. Guverner je odgovoril, da je Ž« prej zavrnil podoben apel iz šteje nad 8,000,000 ne more v | Youngstowna. Pozor, Slovenci v Collinwoodu! Slovenski verniki in never-niki, katoličani in pogani — ste vabljeni prihodnjo nedeljo 17. februarja ob 8 zjutraj v slovensko cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Želim vam obrazložiti več točk, katere vem, vas bodo vse zanimale. Vitus Hribar. I AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 13, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6147 St. Clair Ave. IlEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. £a Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 31 Wed., Feb. 13, 1946 Stara in nova Jugoslavija šali uveljaviti v vsem javnem življenju. In prav proti tem je zdivjal ves bes partizanstva! Zato vemo, da je imela komunistična revolucija vse druge cilje kot socialno reformo. Zato jo obsojamo kot nepotrebno in krivično. Obsojamo strašno nasilje partizanstva, ki je tirjalo toliko nedolžne krvi, prepričani, da raste iz zla samo slabo in nič dobrega. Ko razmišljamo o Jugoslaviji, pa se vprašujemo, ali je Titova Jugoslavija res nekaj "novega." Novo je pač, da še ni doživela nikoli tolikega preganjanja prebivalstva kot pod diktaturo komunistov; novo je zanjo, da je 11% prebivalstva našlo smrt v divji domači vojski, ki so jo začeli partizani; novo je, da je Titovina policijska totalitarna država; novo, da nima ljudstvo ne svobodt besede, ne tiska, ne shodov. O, da novo je to, kot so nove verige) za človeka, ki še nikoli ni okusil ječe. Vsa ta novost pa je posnemanje Hitlerjevih in Stalinovih metod. Svet že davno pozna oboje. Pa je nekdo pogruntal v slovenskih listih, da je Titova Jugoslavija grajena od spodaj gori. Resnica je nasprotna. Titu so dali moč zavezniki pod pritiskom Rusije. Vsiljen je bil od zgoraj z orožjem. Kdaj je smelo pod Titom ljudstvo od spodaj gori kaj odločiti? Morda pri volitvah, kjer more samo ena stranka nastopiti? Kot ni komunizem, ki je zavladal v Jugoslaviji nič "novega," tako tudi ni nič ljudskega. Zakaj bi se sicer bal tega ljudstva in mu ne dovolil listov, shodov in svobodnih volitev? Prav tako smo slišali, da je treba pač računati z dejstvom, da je Tito tu. Soglašamo. Tudi kristjani v starem Ko razkrivamo ameriškim Slovencem grozodejstva ti-tovcev in ko slikamo komunistični raj, v katerega se je spremenila Jugoslavija, nam nekateri nasprotniki pravijo, da - KT pišemo proti Jugoslaviji. Taki ljudje seveda slabo bero naš| Him kaJ zna J" zmore. Zalibog mi Titu ne moremo vzeti te jugoslovanske države. Nasprotno! Kdo ne pozna na pri mer naših člankov o Primorski, kjer smo stvarno pokazali, da morajo ti kraji v Jugoslavijo, ali o Koroški, katere slovenski del nujno spada tja, kjer so ostali Slovenci. Mi predobro vemo, kaj sta pomenila in kaj pomenita Nemec in Lah za našo staro domovino, da bi mogla, biti zapisana v našem priložnosti. Dale so mu jo velesile in samo te bi mu jo mogle vzeti. Če bi mu jo mi imeli dajati, bi je resnično ne dobil. To bi se reklo dati volku priložnost, da kolje ovce po mili volji. To bi se reklo dati komunistu moč, da širi svoj krivi nauk in uničuje našo staro domovino. Ne napadamo torej Jugoslavije, napadamo in Obsoja- listu le ena črka za nju proti očividnim koristim slovenske-] m0 P;l strašno strahovlado, ki je zasužnila naš narod v sta-ga naroda. Zato je vsako govorjenje, da bi naš list kdaj kaj i rem kraj,u',Z vs° dus,° ze!lmo. svojemu ljudstvu v Slovenij' zapisal proti Jugoslaviji, iz trte izvito obrekovanje. 'Kadar pa govorimo o stari domovini, seveda ne gledamo nanjo kot konj, ki mu denejo ob strani oči varovalke, da vidi samo v eno smer. Mekaj ljudi je v Ameriki, ki vidijo kot tak konj samo Slovanstvo in pri tem pozabljajo na vse drugo. 'Kar pride iz Rusije ali naravnost hvalijo in zagovarjajo ali pa vsaj izgovarjajo, kot da nimajo poguma gledati dejstvom v oči. Drugi žele biti moderni za vsako ceno kot žen-. . , _ ska, ki hoče imeti nov "minkcoat," pa če uniči vse družinske | ^ doma ^Begui^, p* Cer-finance. Take malomisleče Sahko zajme propaganda, ki jim govori o nekem novem svetu in celo o neki novi demokracij ji pod božanskim Titom, za katerega diktaturo so jugoslo-jlJl!>m >-vanski narodi žrtvovali 1,700,000 mrtvih. Mi nočemo v vrsto takih zaletelov. Še več kot "slovanov" ali "novotarjev" je seveda pravih oboževalcev komunistične Jugoslavije, sre tiste svobode in demokracije, ki se je veselimo v Ameriki in v kateri bo mogel sam odločati kakšno prenovljeno Jugoslavijo hoče. Beseda od svojcev iz domovine bi ne imela pečata "osvoboditve," požganih hiš, kozolcev in kar je še najhujše — izgubljenih življenj. Fantov ni ostalo niti 20 odsitotkov več. Samo v Ljubljanski provinci je pomor-jenih okrog 40,000 ljudi izmed 300,000 prebivalcev. In vse to imajo na vesti partizani, bodisi da so jih sami pobili, bociisi, da so jih ubili Italijani vsled norega početja partizanov. Pri nas so partizani ubili Janeza oktobra 1942, Jožeta pa oktobra 1943, Tone je ubit letos, ko so nas bili izročili partizanom. Jaz sem bil ranjen skozi pljuča lani (1944) tudi oktobra meseca. Pa sem se, hvala Bogu, precej dobro iz-lizal. Dalje so ubi^ partizani Ivankinega moža Janeza . 1943. Požgali so nam partizani kozolec, skedenj, hleve. To vse smo bili že vse enkrat popravili, pa so nam jih zopet požgali. Hišo so vso izropali, tako da je ostalo le zidovje. Anica, France in jaz smo se rešili v tujino. Anica in France sta na Koroškem. Pri stricu Janezu je ubit Lojze in Janez, za Franceta ne vedo kje je. Tonček je z me-noj tukaj v Forliju v Italiji in Vas, kakor tudi jaz najlepše pozdravljava — Lojze in Tone. F orli, 16. sept. 1945. Anton Debecev iz Willarda, ] knici, je prejel od svojih neča-kot Toneta in Lojzeta naslednje (Nadaljevanje) Večinoma teh pa, ki so jih pai;»'.izani nasilno mobilizirali, čnih, ko slišijo, da je komunistični režim razgnal katoliške | Je ob priliki nemške okupacije organizacije, uničil katoliške ustanove in zatrl vsako svo- "šlo in se pridružilo takrat še hodno besedo v časopisju. Za tako omejenost teda j, ki po-j maloštevilnim borcem proti ko-čepne kot kokoš pred hipnotizerjem, če sliši nekaj o slo-: munizmu. Tako je nastala vanstvu, ali za tako modernost, ki obstoji pred neko no- slovenska narodna vojska — vostjo brez svoje misli kot tele pred novimi vratmi, mi se-. slovensko domobranstvo, Vsi veda nismo, kadar govorimo o Jugoslaviji. Še manj seveda partizanski napadi niso mogli za komunistični eksperiment, za katerega so porabili sedaj uničiti te najše vojske. Sloven naš ubogi narod v starem kraju. sko domobranstvo je bilo samo Tcda to se ne pravi, da napadamo Jugolavijo. Res pa je, zato tako močno, ker se ni poda napadamo, kar je prinesel naši slovenski domovini slab^- rajalo slučajno, ampak je zra ga sedanji komunistični režim. Ali je Amerikanec radi tega proti Ameriki, če udari z govorjeno in pisano besedo proti inštitucijam, ki so slabe, ali proti zakonom, ki se mu zde škodljivi? Da, tudi dejanja in nehanja predsednikova o izpostavljena kritiki. To dela pošten Amerikanec z željo, da!To naše mlado domobransthvo se napake popravijo. Tako mi udarjamo proti Titovemu rs-' ' žimu v Jugoslaviji v polnem prepričanju, da je nekaj slabega, in v želji, da čimpreje zašije jugoslovanskim narodom prava svoboda izpod titovske tiranije. Prav tako mislimo, da slo po mnogih nadlogah in težavah iz krvi in ognja. Na čelo tega domobranstva je stopil naš stari general Leon Rupnik. ,)e po začetnih neuspehih, kakor v Grahovem, kjer je padel (Janezov) Lojze, kjer so skupno partizani pobili do 70 naših je nujno potrebno povedati svetu, da je večina slovenskega j fantov, prešlo iz obrambe v na-naroda v starem kraju nedolžna pri grozodejstvih komuni-J pad, preganjalo partizane, kjer stičnih partizanov, ki groze trajno omadeževati dobro ime|je le naletelo nanje in bi jih našega naroda. Nočemo, da bi naš narod kdo sodil po nekaj kljub izdatni pomoči iz Italije komunističnih izrodkih, ki so v živalski diviosti pozabili, da skoro uničilo, da jih spet ni re-- soadajo k človeški družini. Enkrat bo zgodovina govorila! j šila' nemška kapitulacija. Tol-Tudi tiste bo sodila, ki so k tem zločinstvom v suženjskem !ki i smo to partizansko bando strahu molčali ali z molčanjem iskali svojih koristi. | tako da skoro sam nisem m0. Pa nam pravijo, da zagovarjamo "staro" Jugoslavijo. Ker je Jugoslavija kot država ista pred komunizmom in pod njegovim tiranstvom, zato more biti zopet govora samo o napakah. Katero napako "stare" Jugoslavije smo kdaj zagovarjali? Naš narod v starem kraju se je boril proti centralizmu in njegovim metodam čez dvajset let. Ali smo se kdaj zavzemali za tako belgrajsko nadoblast? Ali kdaj pišemo za vojaško ali kraljevsko dvorno kliko? Svoje tališče o kralju smo povedali večkrat in jasno. Povedali smo, da slovenski narod gotovo ne žaluje za to srbsko kraljevsko |nig0 ime]i nobene volje do boja. družino, ker je izkusil njeno diktaturo, ne zel, pa seveda L . je drža] { tizan. zamene s kakim komunističnim diktatorjem. Lki ter01% ki je za vsako malen. Da, v predvojni Jugoslaviji je bilo mnogo slabega v gos- j kaznoval s smrtj mne_ podarskem socialnem in kulturnem oz.ru. V našem lis u h ]jlu]i d so Angleži in niste brali, da b. kakorkoli zagovarjaj, kako tako zlo. Zato; J gel verjeti, da je res. Zmeraj je bilo razmerje izgub 1:50. — Vam bom tudi povedal zakaj. Partizani so bili spočetka še precej dobri borci, ker so bili sestavljeni od zagrizenih komunistov. Toda ti so počasi po-I padali, vrzeli pa so mašili le is prisiljeno mobiliziranimi, ki in pa to, ker so jim partizani maha čisto po zraku, naj to dela namenoma ali nenameno- ma, kdor namigava, kot da mi pravimo, da se je kmetu v stari . , . Jugoslaviji dobro godilo. Smo pa mnenja, da bi se moglovedno vtepali v glavo, kaj vse njegovo socialno stanje dvigniti brez revolucije. Slovenski ml P^enjamo z upturn parti-kmet je to tudi vedel, zato ni bil za komunistične partizane. J«1-. Komunisti s takimi mo-Tudi še ni nihče dokazal, da je slovenskemu kmetu bolje pod kiliziranci niso bih vec nasi Titom, kot je bilo v predvojni Jugoslaviji. Angleži izvajajo 'V0-,SK1 kos- Vsakemu našemu delno socializacijo toda država pošteno plača, kar odvzame, iborcu s0 P&rtizam «al1 Titov režim je pri takozvani agrarni reformi ukradel enemu (lom ah ubiL svojce, ali po-in dal drugemu. Ali mislijo pri "Glasu," da je bil jugosio- kradli P^tizansko vanski kmet za tako "reformo" sedme božje zapovedi? Da, bil'e so potrebne v Jugoslaviji reforme za kmete, pa tudi za druge. Vse pa bi se mogle izvesti brez revolucij, če more Anglija ali Francija z demokratičnim parlamentom izvesti potrebne reforme, zakaj je bilo treba v Jugoslaviji morja krvi? Ali je kje, recimo, kdo od partizanov umorjenih duhovnikov zagovarjal kjerkoli oderuški kapitalizem in njegovo moč? Povejte nam takega, pokažite, kdaj je rekel kaj podobnega! Ne, ne! V vrstah slovenskih katoličanov ni bilo prav nobene ovire za globoke socialne reforme. Na-, sprotno! Papeške socialne okrožnice so prav katoličani sku-1 ti ne izplača omenjati. Bili, Jlijard lir-škode. Ni je vasi, ki re- kvirirali) vse imetje. Zato se je proti njim besno boril. Pri nas, na Notranjskem, so imeli partizani tako zvani "Notranjski odred," ki je cd začetka imel krog 700 mož, pa smo jih toliko pobili in ujeli, da jlijo in zopet molijo! ! ! smo jih znižali na 40. Izgube j Napisal Vam bom rezultat našega bataljona so bile prav j partizanskega "osvobojenja" tako malenkostne, da se jih ni- skozi ta leta vojne. Do 10 mi- tolkli in lovili smo to partizansko rajo, da smo končno že skoraj čisto mirne živeli v tej r.aši Notranjski. Prišla je nemška kapitulacija. Partizani so poslali v Slovenijo in proti Trstu srbske partizane in sicer IV. partizansko armijo, ki je bila oborožena večinoma z angleškim orožjem. Zopet so rešili naše slovenske partizane tujci. Morali smo se umakniti iz Slovenije in iti nasproti našim 'zaveznikom' Angležem, gli smo na Koroško. Angleži so nas v začetku lepo sprejeli in se delali, da razumejo naš položaj. Toda na naše veliko presenečenje so nas nekega dne naložili na avtomobile in odpeljali k — Titu. Kaj je bilo tam, si morete misliti. Pretepali so nas, streljali, mučili, kakor morejo le ti zločinci. Jaz sem po 20 dneh strahote ušel iz njihovega "raja" in po mnogem trpljenju prišel najprej domov in potem od doma pa v tujino — v Italijo, kjer sem sedaj v ameriškem taborišču za ubežnike v Forliju. Sedaj gledajo na nas Ame-rikanci in Angleži čisto drugače. Toda kaj pomaga, ko pa naših fantov ne bo nikdar več nazaj. Po dosedanjih poročilih so skoro vse naše domobrance, po številu krog 10,000, pobili partizani. Tako izvršuje Tito svojo "demokracijo." Pa upam, da bo tudi njemu kmalu odklenkalo. Politika- se suče sedaj drugače in so najbrže tudi že Titu šteti dnevi. Tako bo zginil s politične poizornice človek, ki se bo v zgodovini i-menoval največji morilec jugoslovanskih narodov, mož, ki je od cerkvenega tatu prišel po tuji peni oči do maršala. Kako je sedaj pri nas doma? Samo gorje. Še zmerom pobijanje. Izpustijo iz zapora e-rega in zapro drugega. Ni denarja, ni jela, ni delavcev, ni me. Dosti je samo partizanskega terorja. Veste stric, kaj je še desti pri našem narodu? Dosti je molitve. Molijo naši ljudje in zapet molijo. Molijo za nas, ki smo ušli, molijo zase, da bi mogli vzdržati, molijo za tiste, ki ležijo pomor j eni, mučeni, zmrcvarjeni po naših gozdovih in gmajnah. Molijo, mo- John Glatch, 952 E. 141 St., Cleveland, O., je prejel od svojega brata Alojzija pismo iz va-j si Zagradec. Pismo se glasi: 14. XII. 45. Dragi moj brat John! Po dolgem času ti zopet pišem j in želim izvedeti, če ste še živi ti ' in tvoja družina in Jože ter nje-| gova družina. Vse skupaj vas 1 prav lepo pozdravljam vajin brat Lojze. Pri meni je pa takole. Lepo imetje sem imel in jako lepo zdelanje. Zdaj pa mi je italijanska vojska vse uničila, da mi ni prav nič ostalo. Imam samo to, kar smo imeli na sebi. Družina moja je pa takole: starejšega sina Lojzeta so Italijani ubili v Ribnici že pred tremi leti, za Stankota ne vemo že osem mesecev, Ciril je pa še doma, zdaj je star 17 let in je velik, a kaj, ko je sam. čevlje nosi on št. 45, jaz pa 46, moja žena pa 40. žena je vedno bolj bolehna in jaz sem tudi jako slab, kajti pred štirimi leti se je bilo prevrnilo name 4,000 kil sprešane rbide, ki so jo nabirali za čaj. Ostal sem bil samo še živ, 14 tednov sem bil v Ljubljani v bolnišnici. Zdaj me pa vsi členi tako bole, ker je bilo vse pretlače-no in strto. Pri nas je bilo v tem času največ solza in sedaj pa je huda zima, za za obut in obleč pa nimamo nič. Ljudje dobivajo pakete iz vaših krajev, a jaz pa bi vas prosil samo kakih starih čižmov, ali hlač in kakšno srajco, ker nimamo nobene reči. Lesa sem nekaj naprosil za hišo, pa ga še manjka, a denarja pa nimam denarja. Treba pa bo še opeke, cementa in sploh vsega, prodat pa nimam kaj, da bi to kupil, žalosten se obračam proti Ameriki do svojih bratov, če ste živi in zdravi in če niste revni, vas prosim kot bi vas sam Jezus prosil vsaj za kaj starega, če se drugo ne more dobiti. Težko, težko je hoditi po tujih stanovanjih, hišah malih, ko pa smo bili vajeni doma, ko smo imeli veliko poslopje. A kaj hočem, ko pa si ne morem nika- žino, kakor tudi Jožeta in njegovo družino. Prav tako vas vse pozdravlja tudi moja žena in sin Ciril, posebno pa jaz vajin brat, Alozij Glač, Grintovec št. 4, Zagradec, Dolenjsko. Naslednje pismb je prejel Anton Grdina od svojega dobrega znanca, ki je sam šel skozi vse grozno trpljenje, katerega ni malo danes v Jugoslaviji in ki se sedaj na-haa z drugimi tisoči poštenih Slovencev v begunstvu. Pismo se glasi: Naj prej Vam pošiljam prav lepe pozdrave, katere upam in želim, da boste prejeli živi in zdravi, ob enem se Vam predstavim . . . Med tem pa je nas in naš narod doletela strašna usoda, naj opišem: Leta 1941 je stopila Jugoslavija v vojno proti Nemčiji na strani Anglije, takrat sta bili še Nemčija in Rusija zaveznici, zato so naši komunisti, dasi jih ni bilo veliko, imeli pa so močno propagando agitirati proti vojni, posebno ne za koristi kapitalistične Anglije in Amerike, tako je Jugoslavija zelo hitro razpadla. Jaz sem imel srečo, da sem se rešil nemškega ujetništva. štajersko in Gorenjsko so zasedli Nemci, Ljubljano in Do lenjsko pa Italijani. Izprva se je še šlo, čeprav smo bili okupirani, ko pa se je junija začela vojna med Nemčijo in Rusijo, so Italijani začeli preganjati komuniste. Ti so se skrivali najprej po hišah, nato pa po gozdovih, na povelje Kominterne so začeli oboroženim odporom, organizirali so Osvobodilno Fronto (OF). Ker pa so vedeli, da s pravim imenom ne bodo uspeli, posbeno, ker so bili znani komunisti sami kriminalni tipi so se izdajali za kraljeve četnike in ljudstvo je izprva to verjelo. Potem pa so se čezdalje bolj kazali znaki komunistov, posebno ker so delali propagando samo za Rusijo in njeno armado, djali na našo zastavo rudečo zvezdo in srp s kladivom, dočim je bile vsaj 75% naroda za Anglo-Ame-rikance. Radi tega so naši katoliški izobraženci, posebno Katoliška Akcija začeli pred tem svariti. aZ to so začeli komunisti s terorjem, sredi Ljubljane je padel od strelov podpredsednik K. A, drugi dan predsednik, na to pa so vrgli propagando, da sta imela zveze z Italijani, da so izdajalci, da so proti narodu itd. itd, Kmalu na to je padel duhovnik Erlich in je en akademik, ki ga Je spremljal, in za njim ze cela vrsta drugih javnih katoliških delavcev, med njimi sam ban Marko Natlačen, ubil ga je komunist oblečen v duhovnika. Italijani pa, ki jih je povsod mrgolelo, niso staknili morilcev pač pa so za to streljali talce, zopet nedolžne Slovence, in se veselili, zakaj, saj jim je šlo za uničenje slovenskega naroda. Isto se je vršilo po deželi, kdor ni bil za komuniste in je bil bolj previden, je padel pod njhovimi kroglami, noži ali pa krampi. Zakaj ljudi so odvlekli v gozdove in jih po več dnevih mučenja pobili. Znani so primeri, ko so pokopali žive, ko so nekemu duhovniku prerezali trebuh in potegnili iz njega čreva in je privezan pri drevesu po strašnih mukah drugi dan umrl. Neko učiteljico so pobili par dni pred porodom, ga potem rešili. Vse to lista bila katoliška in nista hvaliti njihovih zloČin°v^ so padali vidni člani 1* in verskih društev in cij. j (Nadaljevanje na 3. av; Prav gotov sem bil ^ obral zadnjo postojanko,J bila nastavljena past za r sem jo ubral v smer Pr° riščnemu ognju. Precej mastim po grmovju, d^fire debla in drugo navlako, računal, da bi moral ognja, ko butim v buk°v, se mi je zdel nekam zD. svetim vanj z leščerbo111 dim ob deblo naslonjeP0 J na konici pa nasajeno P*5 .je pa spet to, sem se vPrl tukaj sem že bil in Prf , ga polhka sem snel s ^J^ kaj bo nekaj narobe, Grem nekoliko naprej j ^ dem do druge trhlevii&J bila tudi nastavljen8 križana gora, sem si !l1', šel sem zopet nazaj v * Ag smo imeli nastavljene P^j mesto, da bi krenil ven ^ ^ in gori na pot, me Je j nazaj. . 'i "o, Ne bo drugače, da kff. -al'" h zaj, sem si dopovedov*" Ayc devni konkretni predM^ l() vršil. Držati se mora^ ^ levo, tam bo prava Jj|| sem si rekel. Zopet l°nl gošči, pa nisem mogel F^ ni viži iz doline. Prf ^ dobro zavedel, sem b'l j ^ zaj pri štoru, ki je 1)1J polkrogu s pastjo. T*" J prišel nikoli do ogni8-^ kel že nekoliko prepih^ nil nazaj ter si vzel z koliko proti desni, da ^ šel zopet nazaj v l°vS' | | Pa kaj mislite, kaj ^ dilo? Pravilno ste ^ rečem. Po mukapol"1^ čez navlako sem se J iti. h (I |i *tt! iti sti ž tu* tam pri prvem štoITs„w se obrnil na levo aH p me je zaneslo nazaj i ?amo k ognju ne. O, meni pomagaj, kaj ne ^f £ 'i prišel k ognju, , telja najbrže že težko P ta? In da je bilo ^ bolj fletno, mi pade ^ misel v glavo, — tia ^ coprnice. Kaj nisem ' krat slišal, da dobij0^ J oblast coprnice, ki 11(1 ^ jo najti pot domov? ^F "Me že imajo," m^/ P 0S> zelo po telesu, "sam ^ ^Ma kam me bodo pretep ž-vodile r Tako mi j^/j po majhni glavici in 0 iskal urokov, da bi se jj), klešč copmic nagrad'^ ka h1 51 t, k ii h naj se obrnem, da naj jo uprasnem, y. .^»j prav izteklo? Da bi u JE' kal belega dne? Ka!(°JPJi noj je bilo kot poje tl: ^J Naprej ne vem, nazal A . . . Težave so me 0]ivii!' smrten pot mi ,)e T',,jlj Saj bi tudi vas, če w ^ v moji koži. Kaj Pa {j v temnem gozdu sreCl .J mor pomagat. Obračam se še enkrat proti vama, ljuba moja zmetali ljudi v kakih 30 metrov brata John in Jože. V Tisovcu globoko Krimsko jamo napol ži-so zdravi. Lojza ni doma in se ve, eden se je potem rešil iz nje, nič ne ve, kje je. V Bruhanji va- dočim je moral pustiti še živega si pri bratu tudi za dva fanta nič brata notri, tam je bilo okrog ne vedo; pri sestri v Zagorici tu-! 300 mrtvih, di za dva nič ne vedo, kje sta.' Iz našega kraja so vzeli moža Pišem vam, kot bi se pogovarjal in ženo, stara okrog 40 let, star-z vama in vaju prosim, če mii še štirih otrok, najstarejši 12 moreta kaj pomagat. Vsaka stvar let najmlajši 11 mesecev. Mati bo dobra, ker nimamo ničesar, v blagoslvoljenem stanju, in jo Še kaj več bi vama pisal, bom pa po mučenju zaklali, sedemkrat drugič, če bom dobil kaj odgo- jo je partizan sunil z nožem vora od vaju. Pisal bom tudi pred no je umrla, moža so imeli bratu Jožetu in kar na tvoj na- privezanega dva dni pri dreve-slov, John, ker njegovega našlo- su, potem ga po mučenju pobili, va ne vem. Dragi bratje, kar vas starejšega fanta so odpeljai s sa-prosim, dal Bog, da bi bil tudi bo, bil je pri nekem napadu Ita-uslišan. Pozdravljam tvojo dru- lijanov ranjen in ujet, tako so' pa še pod vrhovno * 'g0|z< prnic, to niso mačk^ $ Kar mi trešči res1 butico. Le kako, d* jO prej. Saj imam ve pff*1 glas, ki v potrebi c. i leže, zakaj pa ne bj ^ lovce pri ognju? ^'c- ^ batiral ali bi, ali ne » • / .jal sem in iz mene;' l S s k t kot še nikdar popreJ' j i 9, - « CP u1 t "O-hooooj!" če s^ ]lt.' .....• ......• T?nv'te' , i v šal vsaj gori v ^oVrll3i (1 nič, tako sem ga In tedaj se ogl no prijazni glas 31{ stra Matevža: "^tJa ^ traš tako dolgo? S*01 . dar sem na pot." $ f Angeljska trobe^ U dan ne bo tako pl°zaJ, ' i zadonel Matevžev ° f(,|črn 'V * t f' sem za njim gori ' j par skokih sem bil KHERlgKA DOMOVINA. FEBRUARY 13, 1946 " S to P* isto' 10T. Kobilice Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško 'lagala • • - deco 7 • 0 Je bo1 ™ skrb kakor petleten Arabec. ieuiu »iaj.okala navzlic' te' sirot "ZWeig! Usmilite se 11, *ii4 ,er jp ".ck6 se mene nočete!" tu it6la mati> so zaj o-ko-^ri^i • D°jenček je Prvi> glasno in pre-oča k njim deklica, skrilo ?„ \ V materino krilo, m bojedl vični, noceš od mene, Bog J >k? sem jaz oče o- 4tivih daj"! Kaj pro«« ej ti % zi# >no i A A A SW$ si ijj nft »f4 # krt psS'h gjf. e«? So. 5nel «2 židov -em neusmil.ieni e kfl^o, j 'J1 je bilo v hipu ' ' tZmota- da J« res e(iaj olu' kakor je slišala. i e Se nenadoma usta- % doZ(i diVj° sil0) ki jo je "a J4 . dJ 2 vsem naporom £ f]ft sa> najbolj pa iz W t i ^Ojg v* svojo trg0- leva, d ^ Navrh et el P" dn" ii 4 M šei' a ;ki - ueriQ mu je po 0r7' ki ga je moral ■ ali vrniti s sfti. „vm» ali stoterimi ob- ^ Zak°nsk0 srečo mi srCa . 111 "moril ta človek Kati " duše' zdaj mi ho- Bih ' aa p/ •sl!! f ie ; rt , A i ^ 9 1 * m m Jece, za njo trije Ai Vdova Pogledala začu- kajjo« ali poginiti preženo obveščevalno službo, v od partizanov ali od Nemcev, vsaki vasi gotovo enega ali tudi. Potem so ponudili, da se orga-več "terencev," ki so dajali po- njzira protikomunistična voj-ročila o drugih ljudeh, kje naj ska> nekakšna policija, po zgle-poberejo živež, koga je treba du Grči.je in Sirbije_ To nalogo likvidirati itd. Mnogo ljudi so je prevze] genera! Rupnik in M II ^Pati. Kolikor ga ik>*t»lvi^naj te ^eče "išei ^ aa-l Pa ven iz SoSBn,.e je moja! Še sem Ce tukaj'- Ven, naJbli5-le' Pokličem sosede. te N, ^ drevo te obesijo IT' T-iV Dravo, ribam za uh> ven!" i. " if> C^Hh prepal in obledel fNivVd0Vini jezi in ob pridobili z obljubami o razdelitvi imetja, o krasnih službah in mnogo clelomrižnežev je delalo zanje. Na mnogih krajih na deželi so streljali na Italijane nato pa se umaknili. Na nekem kraju pri Zgardcu so ujeli nekaj Italijanov jim iztaknili oči in jih dva dni pustili v neki grapi, nato pa pobili. Italijani so potem prihrumeli z svojo vojsko in tanki, pobrali moške, jih mnogo na mestu po strelili, druge pa odpeljali v internacijo kot komuniste. Zakaj, Italijanom je bilo to zelo prav; prvič se je maščeval naš narod ; drugič pa so tukaj držali mnogo vojaštva, da ni bilo treba iti v Rusijo, za to so sami podpirali partizane, jim povedali kdaj bojo ofenzive itd. Teror je toil vedno večji, moški so spali po polju, da jih partizani niso dobili doma, re-. šitve pa od nikoder, za to so se ' v vaseh moški oborožili in začeli borbo proti partizanom, to je bil začetek bele garde! Padlo pa je prej preko 500 Slovencev predno je počila prva be-logardistična puška. To pa je bilo zopet nekaj za Italijane, podprli so tudi belo gardo, dali stare puške in malo municije. In to je bil sedaj, strah in trepet partizanov, na mnogih krajih so napadli .postojanke, toda te so se s čudovitim junaštvom vzdržale vkljub dvajsetkratni premoči, napadalcev. Borba se je nadaljevala in partizani so izgubljali na ugledu in moštvu. To pa zopet ni šlo v račun Italijanom in. začeli so ovirati delo bele garde. Da so imeli Italijani in partizani zvezo, se vidi iz tega,' da so partizani nastopali samo na ozemlju zasedenem po Italijanih. Potem je prišel razpad Italije, takrat so zvezo tudi javno pokazali. General organiziral "slovensko domobranstvo" in vsi moški, res zavedni Slovenci, smo se zbrali tu, saj je štela okrog 15,000 mož. In zopet je bil to strah partizanov, ki. pa so imeli v mednarodnem svetu in politiki veliko moč, zakaj za njimi je čije in mi smo se morali vsled položaja umakniti in zapustiti našo domovino, ki je bila razdejana in uničena, zakaj partizani so požgali po deželi vse prosvetne domove, šole, župni-šča in gradove z izgovorom, da se ne naselijo notri belogardi-stični. izdajalci in psi. Umaknili smo se na Koroško in se predali angleški vojski. Kakor odrešilne angele smo videli v Anglo-Amerikancih, zanašajoč se na našo pravico za samoobrambo na našo pravo pot, upali smo na isto, kot je bilo ,v| Grčiji, mislili na to, da kjer je mnogo lopovov, mora biti tudi močna policija. Toda, tu se ie stala Rusija in podpirala jih začelo največje razočaranje m je Anglija. Odrinili so generala Mihajloviča, na njegovo mesto je prišel maršal Tito, že njegovo ime kaže poreklo: "Tretije Internacij onale Teroristično Organizacija" (Tito). In ti ljudje so v svojih govorih povsod napadali kapitalistične Anglo-Amerikance, s katerimi bodo že še obračunali in poveličevali Stalina, rdečo armado in Rusijo. Prišel je razpad tudi Nem- največja tragika našega naroda. Po nam neznanih vzrokih in dogovorih je bila vsa naša vojska poslana v Jugoslavijo, ne da bi to vedeli, kakor sestradani volkovi so padli po njih in začelo se je trpljenje, ki si ga ne morete misliti, začelo se je mučenje in pobijanje a tisočih. Fantje so morali vpiti po mestih: "Mi smo izdajale: daj nam pa ne pomaga," itd., morali se plaziti po trebuhu po ulicah, partizani pa so jahali črez nje, po groznih mučenjih jih na tisoče pobili v Kočevških gozdovih v Hrastniku in drugod. Še grobove prej padlih so poravnali. Strašen teror pa je tudi doma. Pretepali, ženske obsojali na prisilna dela pobrali premoiženje beilih psov, zakaj tako nas imenujejo v svojih pesmih in govorih. Ljudje ne smejo misliti drjigo kot oni hočejo. Propaganda proti veri in duhovnikom, od vseh katoliških časopisov, ki jih ni bilo malo' ne izhaja niti eden. Zaplemba imetja katoliških in verskih društev, sploh zatiranje neso-mišljenikov. Slovenski narod upravljajo ljudje temne preteklosti, mnogi, ki so bili prej obsojeni na več let robi je. Včasih premišljujem, morda pa^ le nismo imeli prav. Toda mi smo se borili za svojo vero, za naše otroke, za svobodo prepričanja in vesti. Z nami je bila vsa naša duhovščina razen DELO DOBIJO pise. "Borili smo se za Boga se- ga ob cesti zunaj v predmestju j Ceruti je dal partizanom vse Kaniži, se je videlo daleč dol j na razpolago. Belogardisti so po širnem Ptujskem polju. — i zasedli položaje okrog Turja-Rahela je strmela pozorno in ka, v katerem so se tudi utrdili, obenem vsa vznemirjena po tej Iker posadke niso mogli uničiti, , - Vožnjah res na-^iJ4.1 Proti durim. Si a2tiel» -„;.:< • L*6 jJ* Je Bog V nebesih, 5{ c feričkavblazno «a - Je znorela, dobim Sv }>lj idena1, tem lažje in 36 Zvezal konja, sko- ^tieu^-i1 2 biČem P° - cu- da je piskočil ravni krajini, obliti z drhtečim sončnim ognjem. Nekajkrat je zagledala oblak prahu, ki se je v dalji odtrgal iz ravnine in se pognal v višino. Takoj se je razveselila: "daj se pelje ata!" Širše je odprla oči, polne pričakovanja, ki so jo že ščemele in bolele od napornega gledanja in od pa-leče vročine. A kmalu je ugasnila v očeh radost, v srcu pa je povprašal dvom: "Ali se je mogel tako naglo vrniti?" In glej, ko se je oblak bližal, ko se je razčes-nil in razdelil, ter se je izvil iz njega voznik, je z žalostjo spoznala povsem tuj voz. "Ko bi se le danes srečno vrnil, le danes še!" — (Dalje prihodnjič) so poklicali na pomoč Italijane, in bivši okupator se je boril na strani partizanov. S težkim topništvom in tanki in še z izdajstvom so uničili postojanko, z obljubo .o amnestiji še je predalo mnogo borcev. Kakor hijene so planili po njih in na mestu pobili okrog S5 ranjencev, med njimi nekaj bogoslovcev, druge ujetnike so zvezali z žico in jih med plu-vanjem in pretepanjem vlačili po vaseh. Vse oficirje so potem postrelili. Pri Velikih Laščah okrog 50, na Osolniku 30, v Jelendolu pri Ribnici so odkrili okrog 200 trupel. Par ljudi je bilo še sedaj živih, ki so ušli že iz jame, v katero"so jih metali napol ustreljene. Mislite si, kako .strašno je bilo gorje slovenskega naroda. Vsa borba proti italijanskemu oku- Income Tax Kakor vsako leto, tako tudi letos izpolnavamo INCOME TAX POLE, ki morajo biti izpolnjene po vsakem posamezniku, ki je zaslužil $500 ali več. Vsaka oseba, ki daje v najem posestvo ali kakršnokoli trgovino, mora izpolniti formo 1040. V vašo lastno korist bo, ako vaše pole izpolnite pri izkušeni osebi, ki se razume na vse zadeve, tikaj: če se dohodninskih davkov in stroškov na posestvih in trgovinah. Mr. Marian Mihaljevich se kot public accountant bavi s takimi zadevami že več kot 20 let v veliko zadovoljstvo vseh, ki se poslužujejo njegovega urada. Postave za posestnike in trgovce se vsako leto menjajo, torej mora biti oseba, ki izpolni vaše pole, precej zanesljiva in izurjena v takem poslovanju, da more biti v korist posestnikom ali trgovcem. Urad Mihaljevich Bros. Co. je odprt vsak dan od 9 zjutraj do 7 ure zvečer. Torej za vsa vprašanja, tikajoča se INCOME TAX, se obrnite takoj na dotoro znano in zanesljivo tvrdko. MIHALJEVICH BROS. C0. 6424 St. Clair Ave. PRIPOMBA! Iz stare domovine prihajajo vsak dan pisma, ki pripovedujejo, da prihaja vsak teden na tisoče paketov. Pakete, ki jih pošilja tvrdka Mihaljevich Bros. dobi naslovnik vedno, v roke. Mihaljevich Bros. imajo vse potrebne listine za darovne pakete tako, da ni treba plačati carine zanje. Delajte v , modernem poslopju THE TELEPHONE COMPANY, potrebuje žensko e» hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni žas 8 večerov v tednu od 6:10 zv. do 1:40 bJ. ZglaMite »e o Employment Office 700 Prospect Ave. aoba 901 od 8 z j. do 5 pop. vtak dan razen v nedeljo the ohio bell telephone co. slovenskega naroda," nosili na- par. Z nami je bil g. škof Rozman. Nam ni kazalo drugega ali pogaziti svojo vero in prepričanje, ali sprejeti borbo ir. zmagati ali pa umreti. In zgodilo se je zadnje. Nekaj malega se jih je rešilo, da se nisc takoj vrnili nazaj. Sedaj sme na Koroškem v lagerju, kjer je še nekaj tisoč Slovencev žena in otrok, svojcev, mož in fantov in čakamo rešitve. Za ženo z otroki ne vem kje je, za te mi je najhuje, pa kakor je božja volja, trpimo iza grehe našega naroda in morda tudi, da spregledajo drugi,,vsaj tako na.5 tolažijo naši duhovniki. Iz trpljenja velikega tedna, pa bo prišla Velika nedelja, če ne za nas ,pa za naše otroke. Upam, da boste pismo prejeli, Vam pošiljam prav lepe pozdrave in želim. Vesele božične praznike in srečno novo leto! --o---- Zahteva prosto vožnjo za žene vojakov Washington. — General Mac-Arthur je poslal na kongres apel, naj preskrbi prosto vožnjo na Japonsko za vse ameriške žene, najsi je njih mož častnik ali navaden vojak, ki bi rade obiskale svoje može-vojake. Mac Arthur misli, da bodo lahko prišle na obisk že od 1. maja naprej. --o- Večina zelenjave izgubi do 90 odstotkov na svoji teži, če se jo dobro posuši. * * * • — Poročna darila spadajo nevesti in so tudi postavno njena osebna lastnina. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Kogar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St. (x) UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega anglešk0-sl0venskega berila •English-Slovene readek" kateremu je znižana cena ^ flfl in stane samo: ^ t»«UlJ Naročila sprejema knjigarna joseph grdina 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. ženske za čiščenje Poln dnevni čas od 6. zj. do opoldne Plača Stalno delo Zglasite v employment office 5. nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. __ (34) Za Hišno delo Žena ali dekle dobi službo za lahka hišna dela. Trije v družini. Gre zvečer domov. Plača po dogovoru. Pokličite HE 3692, ali vprašajte za naslov v uradu tega lista. (82) ~mali oglasi Dobra postrežba Za papiranje, barvanje in stealing. Pokličite EX 4616. (32) Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je INNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri mandel drug 1 15702 WATERLOO RD. quit your mmm come lax Return lnu^Lnemu občinstvu v naznanje,, j« sTlLL DOIN& O,K. ON ooinfffs and shaded sections 55S5 -we 'ce hangs on , ?kftuiemo da tudi letos , izvršimo ter za vas uredimo dohodnin- income tax return L rieni H11amo večletne izkušnje, zatorej bodite lo :U1> da bo vaša listina za dohodninski davek to- K m as'tn . žina, Mrs. Mary Prijatel, E. 66 St., Mr. in Mr8" , J Svall, Mr. Frank Golob, Mrs. Mary Gregorač, l in Frank Shega, Mrs. Jennie Rajer, Mr. in M*"* Mišmaš, Mrs. Mary Marinko, Bonna Ave,, Mrs. Marinko, E. 74 St., Mr. in Mrs. Frartk Klemene, M«-«' m M>fy| John Rutar, Mr. in Mrs. John Habe, Mr. in jj i seph Jesky, Mr. in Mrs, Lawrence Kennedy, ^iiM Mrs. Charles Kikel, Mr. in Mrs. William Schudel, JJ in Mrs. James Rugle, Mr. in Mrs. Victor Lusin, in Mrs. Cy Stanonik, Mr. in Mrs. Frank Maty«®' .„1 in Mrs. James Bartol, Mr. in Mrs. D'Angelo, \ Mrs. Kenneth Hogan, Miss Mary Ivansek, lian Koshel-Sanuik, Mr. in Mrs. John Hochevar, ^ Hit«" m bey Ave., Mr. in Mrs. John Alich, Miss Min« Mr. Frank Cimperman, Carl Ave., Mr. in M>*s- p, Sterle, Mrs. Rose Koporc, Wenzel Family, M^ j, eanore Yartz, Mr. in Mrs. Zavackis, Mr. Stump, Mr. Frank Homar, Mr. Jakob Požar. gf, Najlepšo zahvalo Mr. Peter Srnovršniku ter P v m cem in pevkam društva "Lira," ki so se prišli vit od nje in ji zapeli ganljive žalostinke v slovo. Enako hvalo naj prejmejo članice društv« Marije Magdalene št. 162 KSKJ, ki so v tako lepjs. številu molile ob krsti in se udeležile pogreba- ^ krena hvala tudi članicam društva Svobodom«se Vllff Slovenke št. 2 SDZ, ki so se poslovile od njih drU ne sestre v kapeli in jo v lepem številu sprem"® njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem, ki so dali svoje 8 ^ mobile pri pogrebu brezplačno. Prav lepa vsem, ki ste pokojnico prišli kropit, ko je ležala mrtvaškem odru ter vsem, ki ste se udeležili Pogf |> ne sv. maše in jo spremili do groba. Enaka naj bo izrečena njenim prijateljicam in dru«***®' sestram, ki s0 nosile krsto in jo položile k v